Celje - skladišče D-Per III 19/1985 COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Mera Številka 8 — Leto V — Oktober 1985 Sozd Merx združuje: Avlo Celje. Avtotehnika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje. Hoteli — gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Delan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostroinik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, UL 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Delavci tozda Pekarne in slaščičarne Celje so se odločili za industrijsko pekarno v Celju Začetek gradnje predviden decembra letos Delavski svet temeljne organizacije Pekarne in slaščičarne Celje, DO MP1, je na seji 25. 9. 1985 obravnaval strokovno podlago za pomembno odločitev — začetek gradnje industrijske pekarne v Celju. V strokovni podlagi so podrobno navedeni viri financiranja, vrsta, izbira, količina in kakovost izdelkov, tehnologija proizvodnega procesa, surovine, ekonomski učinki naložbe, število predvidoma zaposlenih delavcev itd. Predračunska vrednost naložbe je ocenjena na 495.000.000 dinarjev. Predvideno je, da se bo z novo pekarno povečal fizični obseg osnovnega programa za 1 do 2 °Zo letno. Večje spremembe so predvidene v slaščičarstvu, kjer so potrebe tržišča večje kot sedanje proizvodne zmogljivosti. Računajo, da bode zaradi zmanjšanja prevozov, vrečenja in zmanjšanja drugih stroškov Pekarne in slaščičarne Celje letno prihranile okoli 43.000.000 dinarjev, tozd Mlin pa 22.000.000 dinarjev. Izračun kaže, da bo kljub naložbi mogoče zagotavljati toliko denarja za sklade skupne porabe in rezervni sklad, kot so načrtovali. To pomeni, da naložba ne bi smela vplivati na življenjsko raven delavcev; v razpravi so delavci največkrat postavili to vprašanje. Delavski svet je po razpravi ugotovil, da je strokovna podlaga sprejemljiva in jo posredoval v obravnavo in sprejem zborom delavcev. Na zborih delavcev 26. in 27. 9. 1985 so se delavci v vseh organizacijskih enotah temeljne organizacije odločili za začetek del. Po načrtih hi začeli graditi decembra letos, končali pa oktobra 1986. Darinka Oset Družbenopolitična aktivnost Delavcu ni in ne more biti vseeno V pripravah na kongrese Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine so družbenopolitične organizacije izredno aktivne, saj je potrebno izvesti celo vrsto odgovornih nalog in akcij. Izvesti je biio potrebno postop-' ke evidentiranja možnih kandidatov za nova vodstva, v pripravi so usklajevalni postopki kandidatnih list, ob vsem tem pa se vodi aktivna vloga pri izvedbi postopkov evidentiranja možnih kandidatov za delegate delegacij SIS in DPS. Vse družbenopolitične organizacije so se sestale in naloge izvršile, v pripravi pa so vsebinske in kadrovske aktivnosti, saj je to izrednega pomena za nadaljnje učinkovito delovanje D PO. V zaostrenih pogojih gospodar- jenja in političnega delovanja je še kako pomembno, kako aktivne so družbenopolitične organizacije oziroma kako usposobljena so vodstva. V oktobru in novembru bodo organizirane različne oblike družbenopolitičnega usposabljanja in je potrebno nameniti kadrovanju izredno pozornost, saj delavcu v tem času ni in ne more biti vseeno, kdo vodi in usmerja delo družbenopolitičnih organizacij. V oktobru in novembru bodo konference OO ZK, občni zbori OO ZS in konference OO ZSM, kjer bodo podana poročila o dosedanjem delu ter sprejete programske usmeritve, ki bodo seveda v letu 1986 dopolnjene s kongresnimi sklepi. Zdenka Zimšek Informacija o gradnji objektov, zgrajenih po požaru leta 1984 V septembru 1984 je Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Lastna kmetijska proizvodnja utrpela veliko materialno škodo, ko sta zagorela dva kozolca namenjena za skladiščenje izdelkov in mehanizacije. V požaru je poleg kozolca zgorelo: r— lastni pridelki, krmila, kmetijski stroji in oprema. Nosilec naložbe TOZD Lastna kmetijska proizvodnja je takoj pričela vse aktivnosti za izgradnjo nadomestnih novih objektov. Ob širši družbeni pomoči (krediti banke) in z lastnimi sredstvi je naložba sedaj v zaključni fazi in vsak čas pričakujemo uporabno dovoljenje za objekt, v katerem bodo skladiščeni kmetijski pridelki in repromaterial, potreben za svojo proizvodnjo in objekt (nadstrešnico) za kmetijske stroje. Vrednost objektov znaša 44 mio din..Poleg omenjenega je tudi aktivirana črpalka za plinsko olje, namenjena za lastni vozni park. Z aktiviranjem opisanih naložb bo tozdu omogočeno delo brez zastojev, izboljšali pa se bodo tudi delovni pogoji delavcev za primerno skladiščenje in hrambo dobrin, potrebnih za proizvodnjo v tozd. Zupanc Gorenje v Tkanini E Jr o. n Ji 3 10 VPi' 73 fr To je geslo, ki gaje bilo zaslediti na začetku oktobra v vseh sredstvih javnega obveščanja. Blagovna hiša Tkanina, okrašena z različnimi napisi; med katerimi je bilo moč zaslediti tudi: NOVI PROSTORI V IV. nadstropju in velik napis: GORENJE V TKANINI, vse to je dajalo okvir dogajanju 5. oktobra v blagovni hiši Tkanina. Pred blagovno hišo se je zbralo mnogo ljudi, godba na pihala iz Štor in mažoretke iz Trbovelj pa so s svojim programom naznanili nov delovni uspeh delavcev Tka- nine, temeljne organizacije Maloprodaja. Ura se je bližala deseti, ko je mnogim zbranim obiskovalcem spregovoril v.d. direktor temeljne organizacije Maloprodaja Marjan SENČAR in povedal: „Danes delavci Tkanine, temeljne organizacije Maloprodaja, dajemo v uporabo na tej lokaciji v tem letu drugih okoli 90 kvadratnih metrov prodajnih površin. Preuredili smo del skladiščnih in pisarniških prostorov za prodajo bele tehnike, majhnih gospodinjskih strojev, akustike in podobnega. Gre predvsem za izdelke Gorenja, s katerim bomo v prihodnje še te- sneje sodelovali. Zraven pa smo postavili tudi oddelek posebne prodaje (tovarniška znižanja, ugodne cene), kjer bo stalno kaj novega. Zamisel je bila speljana dokaj hitro s pomočjo naših stalnih sodelavcev — delavcev Ingrada in Alposa. Kuhinjo za prikazovanje funkcionalnosti in degustacijo pa so montirali in usposobili delavci Gorenja. Upamo, da boste kupci zadovoljni z novim načinom prodaje, saj bomo v sodelovanju s proizvajalci in dobavitelji blaga nenehno skrbeli za vse novosti, svetovali, prikazovali uporabnost strojev in podobno, tako da se boste porabniki laže odločili za nakup. Prodajalci, ki smo jih dodatno usposobili v Gorenju, bodo poznali lastnosti, značilnosti in funkcionalnost posameznih izdelkov ter njihove prednosti, tako da bodo resnično dajali strokovne nasvete kupcu. Občasno pa bodo obveščali o izdelkih ter prikazovali njihovo uporabo tudi delavci Gorenja. Upamo, da bo imel porabnik odslej res razlog več za nakup izdelkov Gorenje v blagovnici Tkanina. Š-T’j ffffš Srednjeročni načrt Dosedanje sodelovanje V sektorju za ekonomiko in organizacijo sestavljene organizacije Merx so že lani pripravili predlog sklepa o pripravi srednjeročnega načrta za obdobje 1986—1990 in ga dali vsem temeljnim in delovnim organizacijam v sprejem. Junija so delavski sveti temeljnih in delovnih organizacij in sestavljene organizacije sprejeli sklep o pripravi načrta in naložili odgovornim službam, da tvorno sodelujejo pri pripravi planskih listin. Na tej podlagi so v sektorju za ekonomiko in organizacijo že septembra lani pripravili program dela za pripravo načrta ter opredelili vse faze in roke dela. Ta program je bil pripomoček vsem planerjem pri pripravi njihovih programov dela. Zanje je sektor za ekonomiko in organizacijo seveda pripravil po- svet in tudi za vse nosilce planiranja, na katerem so potem še dopolnili skupno metodologijo in vsebino posameznih in skupnih načrtov .temeljnih in delovnih organizacij ter sozda Merx. Osnova za izdelavo srednjeročnih načrtov 1986—1990 je bila še istega meseca izdelana analiza izpolnjevanja srednjeročnega načrta 1981 —1985, ki so jo dali vsi planerji delovnih organizacij. Za še lažje delo v delovnih okoljih so v sektorju pripravili tudi enotne obrazce za pripravo načrta (celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, izvoz-uvoz, proizvodnje, naložbe in kadri). Na začetku letošnjega leta je sektor za ekonomiko in organizacijo sozda zahteval od vseh članic načrte naložb za obdobje 1986—1990. V vseh okoljih naj bi usklajevali in strokovno poenotili posamezne razvojne programe. Do vsega tega pa ni prišlo zaradi nenehnih sprememb v gospodarjenju. Med tem časom so bile pripravljene tudi smernice in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov delovnih organizacij in sozda, ki. jih je že obravnaval kolegijski poslovodni organ, vendar pa niso bile posredovane delovnim organizacijam, ker še niso dokončno usklajene. Vsekakor pa je tudi sprememba zakona o načrtovanju delno povzročila zastoj v naslednjih pripravah načrtov. Po prvotnem rokovniku za pripravo načrta je bilo zajeto tudi usklajevanje elementov, smernic in oblikovanja samoupravnega sporazuma o temeljih planov. Po novem zakonu pa tega dokumenta ne pripravljajo več. Zato predlaga sektor za ekonomiko in organizacijo sozda Mere, naj vse priprave načrta do njegovega sprejetja tečejo v skladu z novim zakonom, kar je tudi dogovor vseh sestavljenih organizacij združenega dela ... Po sprejetju skupnih temeljev plana sozda in delovnih organizacij pa bodo v temeljnih in delovnih organizacijah pripravili predlog srednjeročnih načrtov ter seveda po dokončni uskladitvi še srednjeročni plan. Tako bodo vse aktivnosti za sprejetje srednjeročnih načrtov lahko zaključene šele maja prihodnje leto. Bronja Romanič MERX VESTNIK OKTOBER 1985 Garaža za teptalce Še nekaj dela Tori-kros Prva preizkušnja Deiovna organizacija RTC Golte se je odločila za gradnjo garaž za shranjevanje teptalnih strojev ob spodnji postaji sedežnice Med-vednjak. Načrte je izdelal projektivni biro Titovo Velenje. Objekt je postavljen pod armiranobetonske nosilce, ki so nosili lesen pod v podaljšku strojnice spodnje postaje sedežnice. V njem sta dve garaži, ena ima servisno jamo, in manjša priročna delavnica. Skupno merijo prek 100 kvadratnih metrov. Za ustrezno višino objekta je bilo potrebno izkopati prek 100 kubičnih metrov zemlje, ki so jo nasuli pred objektom in tako pridobili precejšnjo ravnino pred garažama. Dela so dobro napredovala tudi zaradi dobrega sodelovanja z delavci delovne organizacije RTC Golte, tako da je bila 24. septembra betonska plošča, kljub okvari na črpalki, končana. Od začetka gradnje je tako minilo mesec dni, delavce delovne organizacije RTC Golte pa še čaka nekaj dela; izolacija zidov, drenaža, zasip objekta, montaža vrat, oken, inštalacije in razsvetljava ter ureditev okolice objekta. Bogomir Špes Že v prejšnji številki Vestnika smo zapisali, da v delovni organizaciji Avtotehnika razmišljajo o tem, da bi dosedanji TORI še izboljšali in napravili celo novega, ki bi bil namenjen samo tekmovalnemu športu in bi se imenoval TORI-CROSS. Na celjskem obrtnem sejmu sta ga lahko videli, pred kratkim pa so ga preizkusili tekmovalci” na tekmovanju za državno prvenstvo v speedwayu v Ljubljani. Poleg veliko naših zastav ter panojev, ki so predstavljali torija, je bilo sredi štadiona pet torijev različnih barv na vrtečem se podstavku. Takoj po rednem treningu so tekmovalci predstavili novi motor s tremi preizkusnimi vožnjami. Na samem uradnem tekmovanju pa so se med odmorom tekmovalci pomerili še v hitrostni vožnji. Odziv gledalcev je bil zelo velik, saj je bila na našem razstavnem prostoru vseskozi velika gneča ljudi, ki so želeli kar največ zvedeti o novem toriju. Nova prodajna služba Na ravni sestavljene organizacije Merx smo pred kratkim odprli novo službo za prodajo turističnih zmogljivosti in za organizacijo in usklajevanje gostinskoturističnih prireditev. Svoje prostore ima na Trgu oktobrske revolucije 3, telefonska številka 26 353. Zakaj smo se odločili za ustanovitev službe za prodajo turističnih zmogljivosti in kakšen je njen program, o tem smo se pogovarjali s podpredsednikom kolegijskega poslovodnega organa za organizacijo in razvoj sozda Merx Juretom TOPLAKOM, ki nam je povedal: „V prizadevanjih za čimvečji dohodek gostinskoturističnih delovnih organizacij nam je postalo jasno, da samo.pasivno prilagajanje tržnim nihanjem ne bo dovolj, ampak da moramo biti nenehno na tržišču in načrtovati prireditve, kulinarične akcije oziroma vso vsebino ponudbe ter jo tudi predstavljati različnim agencijam, delovnim organizacijam, društvom, sindikatom in podobno. Menim, da so pri vsem tem najpomembnejši stalni osebni stiki, saj je praksa pokazala, da samo pošiljanje raznovrstnih programov, prospektov in ponudb še ni jamstvo za uspeh." Tovariš Toplak, kakšno bo delo prodajne službe? „Služba za prodajo turističnih zmogljivosti in organizacijo prireditev bo opravljala najprej delo samo za tiste delovne organizacije in objekte, ki sami nimajo ustreznega kadra, tu mislim predvsem na RTC Golte, novi hotel Dravinja v Slovenskih Konjicah, hotel Turist Mozirje ter objekta Planinka in Rinka. Ta predlog pa vsekakor ni zaprta lista, ampak bomo morali vključiti vsak objekt, za katerega se bo pokazala potreba." V vašem predlogu ne zasledim Zdravilišča Dobrna, Kop, mestnih hotelov in podobnega. Zakaj? „Iz tovrstne prodaje smo namenoma izvzeli te delovne organizacije in objekte, ker imajo lastno prodajo. Pri tem pa je še nekaj ..neopredeljenih" objektov, za katerih status se bomo še dogovorili. To velja za Motel Šentjur., Hum Laško. Samo delo pa bo verjetno pokazalo, da v bistvu ne bo šlo samo za prodajo objektov znotraj sestavljene organizacije Merx, ampak bo potrebno usklajevati aranžmaje tudi z objekti zunaj sozda." Glede na dosedanje izkušnje se bo verjetno dokončni koncept dela ustvarjal določeno obdobje ob Kje je enotnost kolektivov Septembra se je sestalo predsedstvo konference sindikata in ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, organov upravljanja ter strokovnih delavcev in direktorja delovne organizacije obravnavalo najpomembnejša vprašanja in naloge, tekoče in dolgoročne, v pripravah na letne konference, volitve na vseh ravneh — glede obravnave kongresnih listin Zveze sindikatov. Dobro pripravljeno gradivo in usklajeno delo z ostalimi dejavniki je pripomoglo, da je bila seja učinkovita: rokovniki za izvedbo letnih volilnih konferenc in kandidacijskih konferenc za volitve delegatov v delegacije za skupščino DPS in SIS so že izdelani, komisija za podelitev plaket in priznanj v okviru praznovanja Merxa pa še zbira predloge. Predsedstvo se zavzema, da se delavce postopoma razporedi na preventivne zdravniške preglede, od strokovnih služb pa zahteva, da se naj odgovorneje po delovnih skupinah in zborih vključijo v razprave o predlogu samoupravnega sporazumax> razporejanju dohodka in pravilnika o delitvi OD. Direktor DO Ivo Potočnik je seznanil navzoče s trenutnim dru- sarnern delovanju službe, vendar pa me zanima, čemu boste na začetku dali največji poudarek? „Poseben poudarek bomo na začetku dali predvsem sestavljanju ponudb za posamezne objekte in obdelovanju tržišča po posameznih delih, za katere bomo ugotovili, da so potencialni kupci razpoložljivih zmogljivosti. Oblikovali bomo informacijski center, ki bo poleg natančnejših informacij o objektih imel na razpolago tudi osnovne podatke o vseh ostalih gostinskoturističnih zmogljivostih v sozdu Merx. Prav tako bi morali na začetku oblikovati koncept pri- reditev v objektih (kulinarika, plesi, pustovanja, novo leto, 8. marec) ter navezati stike z izvajalci (pevci, glasbeniki). Nujno bo tudi vzdrževanje stikov z agencijami in dajanje pobud in sodelovanje pri oblikovanju ustreznega propagandnega gradiva." In kakšna bo kadrovska zasedenost? „Na začetku bodo zaposleni trije delavci, če pa bi se kasneje služba širila, bi verjetno zaposlili delavce za neposredno (osebno) prodajo, ker menim, da bo samo večja navzočnost na tržišču zagotavljala tudi večje uspehe." Poslovni odbor Predlog za rebalans načrta sprejet žbenoekonomskim položajem v DO, opozoril na odgovornost vseh delavcev v DO in tozdih za svoje delo, na uveljavljanje in dograjevanje sistema socialističnega samoupravljanja. Tudi pri informiranju je treba storiti korak naprej, je ob zaključku poudaril Ivo Potočnik. . Beseda je tekla tudi o pripravah na letošnje športne igre in orientacijski pohod. Povedali so, da so se tudi letos dobro pripravljali na tekmovanja in da ni nobenega dvoma o njihovi visoki uvrstitvi. V razpravi so sodelovali še drugi člani konference in razpravljali o problemih delavcev. Ko odhajaš s takšne seje, imaš občutek, da je ni sile, ki bi lahko kakorkoli porušila tako zastavljeni koncept dela. Žal pa ni tako. Le nekaj dni po tej seji predsedstva smo dobili informacijo, da se delavci DO Tkanina ne bodo udeležili športnih iger. In tako se nehote vprašamo; kaj nam koristijo sprejeti sklepi, kaj pomeni zagotovilo in celo spodbuda najodgovornejšega poslovodnega delavca DO. Kje je enotnost kolektiva in čemu trditve, da je rekreacija sestavni del delovnega procesa? E. S. Na 2. redni seji poslovnega odbora sestavljene organizacije Merx so delegati obravnavali predlog za rebalans finančnega načrta delovne skupnosti sozda Merx za letošnje leto, ki ga je predhodno obravnavala, preučila in tudi sprejela komisija za svobodno menjavo dela sozda. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, da je bil prvotni načrt delovne skupnosti nekoliko višji, da pa ga je kolegijski poslovodni organ zavrnil in sprejel nekoliko nižjega. Zaradi izredno velike inflacije je delovni skupnosti sozda, kljub prizadevanju za zmanjševanje stroškov poslovanja, ni uspelo poslovati v okviru načrtovanih stroškov, zato je pripravila predlog za 15-odstotni rebalans plana. V razpravi sta več vprašanj razložila podpredsednik KPO Vitomir Dolinšek in poslovni sekretar Vlado Črešnik.. Delegati poslovodnega odbora so po temeljiti in zelo obširni razpravi sprejeli sklepe; 1. Letni finančni načrt delovne skupnosti sestavljene organizacije Merx za leto 1985 se poviša za 15 odstotkov, kar predstavlja 14.200.000 dinarjev. 2. 50-odstotno povišanje (7,5 odstotka) rebalansa se obračuna do 30. septembra 1985, 50 odstotno (7,5 odstotka) pa v zadnjem trimesečju leta 1985. Osnova za izračun je finančni plan za leto 1985. Sklepi kolegija direktorjev DO Kar nekaj časa je že minilo od zadnje seje kolegija direktorjev delovnih organizacij članic sozda, vendar smo se na seji uredniškega odbora odločili, da sklepe kolegija, kljub objavi v zadnji številki Poslovnega informatorja, ki pa ga ne dobivate vsi delavci, objavimo tudi v Vestniku, predvsem zaradi izredne pomembnosti in aktualnosti teh sklepov. 1. Po oceni rezultatov gospodarjenja za prvo polletje letošnjega leta je bilo v razpravi še posebej poudarjeno, da je potrebno odgovornost za izpolnitev sklepov, sprejetih na centralnem delavskem svetu, zaostriti. Sklepi se nanašajo na poslovno-finančno in komercialno politiko, blagovne pretoke ter na dosledno izpolnjevanje predsanacijskih in sanacijskih programov. 2. Obravnavali so tudi rast osebnih dohodkov v posameznih delovnih okoljih, pri čemer je bilo še posebej poudarjeno, da je potrebno Storiti več za usklajevanje OD sorodnih delovnih mest po delovnih organizacijah ter hitrejšo rast osebnih dohodkov tam, kjer so doseženi'ustrezni rezultati. 3. Kolegijski poslovodni organ je opozoril vse direktorje delovnih organizacij na takojšnjo dopolnitev varnostno političnih ocen vseh tozdov in delovnih organizacij, kjer naj posebej poudarijo večjo skrb za družbeno premoženje in nadzor poslovanja. 4. Prav tako so na kolegiju direktorjev ocenili likvidnost članic, njihovo zadolženost v interni banki in predlagali ustrezne ukrepe. 5. Zelo obširno in kritično so tudi obravnavali izvozno-uvozno problematiko Merxa v prvem polletju letošnjega leta ter glede na dokajšnje zaostajanje izvoza sprejeli sledeče ukrepe: — intenzivno iskati nove izvozne poti, — pri delovni organizaciji „BLAGOVNI CENTER" organizirati oddelek za pripravo blaga za izvoz, — vključevati ■ več izvoznikov za izvoz živine, — nadaljevati prizadevanja za ustanovitev skupnega podjetja (s Hmezadom) v tujini za prodajo in pripravo blaga, — stimulirati tisto proizvodnjo, ki je na tujem trgu najbolj iskana, — organizirano prodajati gostinsko-turistične zmogljivosti na tujem, še posebej zdraviliškega turizma, — močneje spodbujati organiziranje izvoza in obrtne kooperacije vseh DO, ki se s tem ukvarjajo ter — pripraviti rebalans plana izvoza za leto 1985. MERX VIESTNIK OKTOBER 1985 Sejemski foto utrinki • Zagrebški velesejem Na že znanem starem prostoru, na približno 160 kvadratnih metrih površine, se je na jesenskem zagrebškem velesejmu predstavila sestavljena organizacija Merx. Sodelovali so: Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Blagovni center, Mlinsko predelovalna industrija in A vtotchnika. Prvič so bili predstavljeni ŠPORT KEKSI, nov izdelek delovne organizacije Mlinsko predelovalne industrije. Letos je bilo zelo veliko poslovnih obiskov in pogovorov. Na sliki od leve proti desni: Franc Petauer, direktor marketing sektorja; Venčeslav Zalezina, direktor delovne organizacije Blagovni center in predstavnik Somborja. Celjski obrtni sejem Na 28 kvadratnih metrih sejemskega prostora seje prvič predstavila sestavljena organizacija Merxssvojo obrtno kooperacijo. Novosti so bile: vodna turbina in tretja zasteklitev okna Savinje Mozirije, lori-kros Av-totehnike Celje, za katerega je bilo izredno zanimanje. Naša članica Dravinjski dom pa je prikazala razširjeni program zaščitnih sredstev. Pred vhodom v dvorano je A vtotehnika razstavila prodajni program avtomobilov. Sejem Vse za otroka Za razliko od Zagrebškega velesejma in Sejma obrti, ki sta bila izključno komercialna, pa je bil sejem Vse za otroka poslovni. Merx se je predstavil s programom otroških živil, svoj paviljon je imela tudi članica Tkanina Celje s prodajalno Trim, kjer so predstavili vse za otroka. Edino popestritev na sejmu Vse za otroka je pripravil naš dolgoletni poslovni partner LEDO iz Zagreba s svojim prikupnim medvedkom, kije za mimoidoče otroke vedno našel kaj v svoji bogato založeni skrinji. Zanj je LEDO iz Zagreba prejel prvo nagrado strokovne žirije sejma ZLA TO ZIBELKO. Prvi korak na sejmu v tujini Sejem v Innsbrucku Gospodarska zbornica Slovenije in Hrvatske vsako leto organizirata sodelovanje našega gospodarstva na jesenskem mednarodnem sejmu v Innsbrucku. Letos je to nalogo prevzela GZ Slovenije in jo zaupala Razvojnemu centru Celje. Naši sestavljanj organizaciji je bilo ponujeno sodelovanje, vendar v omejenem obsegu predstavitve prehrambenih proizvodov slovenske proizvodnje. V soglasju s kolegijskim poslovodnim organom ter vodstvom delovne organizacije ..BLAGOVNI CENTER" je marketing sektor pripravil in z Razvojnim centrom Celje uskladil operativni načrt sodelovanja sozda MERX na jesenskem mednarodnem sejmu v Innsbrucku. Gospodarska zbornica Slovenije je določila skupine živi! za razstavo na sejmu in to: kakovostna in arhivska vina, pivo Pivovarne Laško, sadne sokove in žgane pijače, kekse iz pšeničnih kalčkov, kalčke, mineralne vode in izdelke PALOMA. Omenjene blagovne skupine so bile izbrane glede na turistično obeležje jugoslovanskega razstavnega prostora. Sodelovali so še: MEDEN in DOM Ljubljana, Poslovna skupnost YU-BOUTIQUE, Center za turistično in ekonomsko propagando, Zveza obrtnih združenj Slovenije, center poslovna zajednica za malu privredu Zagreb, ALPOS Šentjuf in Zveza slovenskih zadrug v Celovcu. Na voljo smo imeli 30 m2 razstavnega prostora, zato smo k sodelovanju povabili priznane proizvajalce kakovostnih proizvodov in sicer: — Pivovarno Laško, — Vi nag Maribor — Agrokombinat Krško, — Slovin KK Jeruzalem Ormož, — KZ Goriška Brda Dobrovo, — KK Vipava Vipava, — Frukta-alko Ajdovščina, — Paloma Sladki vrh, — Mlinsko predelovalna industrija sozda Merx Celje. 1 Jesenski mednarodni sejem v Innsbrucku je bil namenjen turističnemu in planinskemu gospodarstvu, zato so bolj ali manj vsi razstavljale! opremili svoje paviljone v ta namen. Večina paviljonov je bila izdelana iz naravnega lesa, oblikovno prilagojena planinskemu stilu. Izjema je bil jugoslovanski paviljon, s svojo klasično in že zastarelo opremo iz železne kromiranc konstrukcije. Ne pretiravamo, oprema je bila zelo nefunkcionalna, potrebno je bilo veliko napora, da smo kolikor toliko zadovoljivo predstavili izdelke omenjenih proizvajalcev. Pomemben delež k zadovoljivi predstavitvi sozda „MERX“ na mednarodnem sejmu v Innsbrucku sta prispevala Dani Vovk, komercialist za ekonomsko propagando in Renata Mastnak, samostojna komercialistka za zunanjo trgovino iz marketing sektorja, ki sta bila glavna aranžerja našega razstavnega prostora. Glavni organizator je skoraj popolnoma zatajil ravno v zaključnih delih pri ureditvi razstavnega prostora. Jugoslovanski paviljon je bil sorazmerno dobro obiskovan, delno zaradi neposredne prodaje suhe robe (izdelki iz Ribnice), Me-dexovih proizvodov, usnjene galanterije za lovstvo, rdečega vina ter naše brezplačne degustacije vseh vrst vina, sokov, žganih pijač, piva in keksov. Obiskovalci so izredno pohvalili kakovost piva, sokov, vina in keksov ter se zanimali, kje lahko kupijo te izdelke v Avstriji. Opravljeni so bili tudi konkretni poslovni pogovori z raznimi kupci, ki so se zanimali za nekatere vrste razstavljenih proizvodov. Razgovori o možnosti prodaje se bodo nadaljevali in upamo, da bomo uspeli s prodajo teh izdelkov na avstrijskem trgu. Ugotovili smo, da je avstrijski trg zelo zaprt za uvoz prehrambe- Koliko pšenice smo odkupili Obveznost iz samoupravnega sporazuma je 18.659.000 kg. prikazano v kg Dobavitelj Obveza po SaS Realizirano do 30.9.1985 a. Družbeni sektor K PD Hotemež - Radeče KZ „krka“ Novo mesto KZ Slovenske Konjice DO Kmetijsh o Žalec SKUPAJ A: b. 'Zasebni sektor: KZ Celje K7 Laško KK Sevnica KZ Slov. Konjice KK Šentjur KK Šmarje ERA - TOK Kmet. Šoštanj KZ. Sav. dolina TZO Dol pri Hrastniku Razni privatniki Mozirje SKUPAJ B: SKUPAJ A in B: c. Vojvodina Sremska Mitroviča Zrenjanin Kanjiža Sombor SKUPAJ C: Razi'k a je na zalogi pri dobaviteljih d. Slavonija PPK Orahovica e. Sloveniju-posebnu pogodba: ABC Pomurka - Mlinopek MS Razlika je na zalogi pri dobavitelju .VSE SKUPAJ: 40.(XX) 36.060 1.230.(XX) 727.700 190.(XX) 133.500 726.(XX) 334.520 2.434.000 1.231.780 63,88 11 u 346.000 352.370 H 0.000 38.296 220.000 225.274 350.000 211.791 250.000 125.414 480.000 250.732 120.000 193.129 580.000 500.599 20.(XX) 9.037 — 9.320 ’— 920 2.476.000 1.916.882 82,84 "o 4.910.(XX) 3.148.662 74,57 11 o 1.956.000 1.125.000 2.880.(XX) 583.(XX) 2.000.(XX) 660.000 1.100.000 1.1 ()().()() 7.936.000 3.468.(XX) jo že dobavljajo. 1.913.000 1.913.000 3.900.000 3.092.000 dobava v teku! : 18.659.000 11.621.662 Milan Nikolič nih proizvodov, še posebno za vina. Za vsak uvoz zahtevajo predhodna soglasja. To bomo morali pri delu močno upoštevati. Stroški naše prve predstavitve na mednarodnem sejmu zunaj Jugoslavije bodo zmerni in jih ocenjujemo na okoli 800.000 dinarjev, 80 Vo te vsote bodo pokrile proizvodne organizacije. Prvi korak v samostojnem nastopu na evropskem trgu je narejen. Izkušnje so pridobljene, upamo, da jih bomo znali izkoristiti in na drugem mednarodnem sejmu še bolje predstavili naše in proizvode drugih ozdov in tako pripomogli k večjemu izvozu blaga na zahodnoevropsko tržišče. Franc Petauer Zvezni zakon o planiranju Skupščina SFRJ je na seji Zveznega zbora 28. 8. 1985 sprejela Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. L SFRJ št. 46). Določila tega zakona bodo uporabili za sprejemanje načrtov za obdobje 1986—1990. Ker pa doslej veljavni republiški zakon še ni spremenjen oziroma dopolnjen, še vedno veljajo njegova določila, kolikor niso v nasprotju z novim zveznim zakonom. Novi zakon prinaša vrsto sprememb, tako po vsebini in vlogi subjektov planiranja, zlasti pa poenostavlja pripravo planskih aktov. UVELJAVLJANJE ZAKONA V PRAKSI L Postopek za izdelavo srednjeročnega načrta poteka po novem zakonu v tozdih, DO, DSSS in sozdu po naslednjih fazah: a) Sklep in program dela (dokument) TOZD, DSS, DO, SOZD — sprejema: DS ■ b) Analiza dosedanjega razvoja, razvojnih možnosti in smernice sprejema: DS c) Skupni temelji planov TOZD, DO, SOZD (dokument) sprejema: večina oziroma 2/3 vseh delavcev v TOZD in DO z osebnim izjavljanjem d) Predlog plana TOZD, DO, DSSS in SOZD sprejema: DS 2. Skupni razvojni programi (pripravijo OZD določene po zveznem zakonu — vloga gospodarskih zbornic) 3. Skupni plan (pripravlja ŽTP — PTT — JEL) SPREMEMBE ZAKONSKIH DOLOČIL Temeljna določila sistema družbenega planiranja se po novem zakonu spremenijo v naslednjih členih: . —.(5. člen) sprejemanje planov je z osebnim izjavljanjem in odločanjem po delegacijah (prej z referendumom, sedaj na zboru delavcev, DS, skupščinah). —- (8. člen) Pri subjektih planiranja se pojavljajo namesto poslovnih in planskih skupnosti — skupnost organizacij združenega dela. — (12. člen) Zakon določa, da skupni razvojni program sprejemajo ozdi (z zakonom določeni) in so temelji planov ozdov, federacije, republik in AP (nadomeščajo prejšnji sporazum in dogovore o temeljih planov). Skupni programi in skupni plani se pripravljajo v zbornicah in združenjih (dajajo pobude za sklepanje SS in DD), zato je pomembno, kako si bo ozd izboril pri GZ pomen svojega razvojnega programa, saj bodo le skupni programi razvoja v Jugoslaviji finansirani iz sredstev zvezne akumulacije. — (14. člen) Skupščina SFRJ sprejme smernice za pripravo srednjeročnih planov in so temelj za določanje razvojnih ciljev subjektov planiranja. Sprejemajo se najkasneje eno leto pred potekom tekočega srednjeročnega plana in za ozde niso predvidene. — (16. člen) DPS morajo pri sprejemanju lastnih smernic upoštevati zvezne — (18. 19. člen) Zakon prvič opredeljuje v tem členu vlogo Gospodarske zbornice Jugoslavije. Ta spodbuja in organizira pripravljanje skupnih razvojnih programov, ki so bistvenega pomena za skladen razvoj države Načrtovanje v samoupravnih ot-ganizacijah — (22. člen) Vsi plani sozda, DO in tozdov temeljijo na: — ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj, — na skupnih temeljih za pripravo srednjeročnih planov (novo, prej je bil SS o temeljih plana) — na medsebojnih obveznostih in pravicah o združitvi, določenih v SS — na skupnih razvojnih programih in SS za njihovo izvajanje — na družbenem dogovoru, ki so ga podpisali — (24. člen) Po vsebini vseh dokumentov so skupni temelji najpomembnejši in enoten akt za plane tozdov in DO in ga lahko primerjamo s sedanjim SS o temeljih plana. Novost zakona je, da se v SS o združitvi v sozd lahko opredelijo skupni temelji za pripravo srednjeročnih planov kot skupen enoten akt za sozd, plane DO in tozdov v njihovi sestavi. — (25. člen) Predlog skupnih ■ temeljev določi DS DO in sozda po prejšnji obravnavi na DS tozda in DO, pripravlja pa ga poslovodni organ DO in sozda v sodelovanju s tozdi (27. člen). — V 29. členu zakona je opredeljeno sprejemanje skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih načrtov, in sicer, da se delavci v tozdu odločajo z osebnim izjavljanjem na zboru (prej referendum). Zanj se mora odločiti večina delavcev v vsakem tozdu, v sestavi DO, da so skupni temelji sprejeti. Če postopek izjavljanja ni uspel, se ponovi, in če ponovno ne uspe, so skupni temelji sprejeti, če jih sprejme 2/3 delavcev v vseh tozdih ali sozdu (odvisno je število zaposlenih delavcev). Prvič je v zakonu določeno, da mora tozd, ki ni sprejel skupnih temeljev, izpolnjevati naloge glede skupnega razvoja, sprejete v SS o združitvi v DO. Če v tem primeru tozd ogroža uresničevanje določenih skupnih interesov in ciljev razvoja, se proti njemu sproži postopek za ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. — (31. člen) V enoviti DO določi predlog temeljev DS in so sprejeti, če se zanje izjavi večina delavcev. Bronja Romanič \ Prehrambeni center Celje Veliko smo pridobili Kolektiv Blagovnega centra, ki šteje prek 650 ljudi, je v preteklosti nosil veliko odgovornost, kako na tem najbolj občutljivem področju preskrbe ugoditi vsakdanjim življenjskim potrebam porabnikov, preskrbeti z osnovnimi živili in drugimi osnovnimi potrebščinami na območju občin celjske regije in delno osmih občin Zasavja in Posavja več kot 300 tisoč prebivalcev. Po dolgoletnih prizadevanjih so lani odprli nov prehrambeni center. Kljub težkim gospodarskim razmeram so načrtovano naložbo (vrednost 60 milijard) uresničili, na kar so seveda vsi skupaj zelo ponosni, saj so s tem pridobili 15.621 kvadratnih metrov površin. Po devetmesečnem poslovanju novega skladišča smo se pogovarjali z direktorjem temeljne organizacije Preskrba Robertom ČEKI AŽARJ EM in skušali skupaj ugotoviti, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu, katere pa so tiste svetle točke nove organizacije dela, ki delavce iz dneva v dan spodbujajo še k boljšemu delu. Mogoče bi za začetek povedali, katere organizacijske enote predstavljajo temeljno organizacijo Preskrba in kakšna je bila organizacija dela v starem skladišču. Robert Cemažar: „Temeljno organizacijo Preskrba, v kateri je zaposlenih približno 315 delavcev, sestavljajo tele organizacijske enote: skladišče Prehrambeni center, skladišče Slovenj Gradec, skladišče Krško, kisarna Šempeter in nekdanje skladišče 1, v katerem je poleg zmrznjenih izdelkov še prodaja za gostinstvo' in. manjše kupce. Od prejšnjih 7800 kvadyt-nih metrov skladiščnih prostorov imamo z naložbo 15.000 kvadratnih metrov pritličnih skladišč za sadje in zelenjavo, galanterijo in živila. V starem skladišču je bilo blago zloženo po etažah, delno paletizirano, izkoriščenost skladiščnega prostora je bila bistveno manjša in nesmotrna, prostorske možnosti so bile omejene glede količine in racionalne manipulacije, etažni sistem skladišča je zahteval tudi do devetkratno manipulacijo z enim blagom pri postopku vhoda in izhoda blaga, veliko je bilo ročnega dela.“ Našteli ste nekaj težav poslovanja v starem skladišču, zato ste verjetno tudi iskali rešitev za organizacijo skladiščnega poslovanja v prehrambenem centru in pri tem upoštevali dejstva, da se morajo kupci oskrbovati v najkrajšem možnem času, da mora skladišče delovati homogeno in da se vse sestavine odvijajo usklajeno, da morajo doseči čimboljše učinke. precej pridobili s preselitvijo v nove objekte. Sedaj imamo popolno paletizacijo blaga, organizirana notranji in zunanji transport, izkoriščenost skladiščnega prostora je bistveno večja, delovno okol- Opišite nam, prosim, postopke skladiščnega poslovanja. Robert Čemažar: »Skladiščno poslovanje v prehrambenem centru zajema prevzem blaga, skladiščenja blaga, disponiranje naročil kupcev, planiranje odpreme in transporta, odpremo blaga in transport. Blago je skladiščeno na več načinov, in sicer imamo blok sistem, to je nalaganje palet na paleto do višine 4,80 metra in je primerno predvsem za blago v vrečah in zabojih. Blago skladiščimo tudi v regatni konstrukciji do višine 6,40 metra, to so predvsem živila in se takšen način imenuje regalno skladiščenje. Za skladiščenje galanterijskega blaga in kozmetike pa uporabljamo polično skladiščenje, to je skladiščenje blaga v polične regale do 2,50 metra višine. Vso blago je paletizirano, razen blaga za polično skladiščenje." Iz kratkega opisa poslovanja novega skladišča se da razbrati, da ste z novimi prostori bistveno izboljšali organizacijo poslovanja. Ali nam lahko našteje te prednosti novega skladišča in novega načina skladiščnega poslovanja, ki jih je v primerjavi s starimi skladiščnimi prostori kar veliko? Robert Čemažar: „Vaša ugotovitev je pravilna. Resnično smo je, razmere za zaposlene so bistveno ugodnejše. Naj jih samo nekaj naštejem. Preglednost zloženega blaga je veliko večja, temperaturne razlike so manjše, večja dostopnost do blaga, visoka stopnja mehanizacije dela. V novih prostorih dosegamo tudi veliko večjo produktivnost dela, prav tako se je v zadnjih mesecih izredno povečal promet, skladiščne funkcije so med seboj prostorsko ustrezno ločene, imamo boljše možnosti za transport, to pomeni, da lahko združujemo komisione po blagovnih skupinah za enega kupca. Pripravljamo tudi informacijski sistem za spremljanje poslovanja prehrambenega centra, ki bo zasnovan na naj novejših informacijskih prijemih vodenja zalog, spremljanja pretokov blaga in ostalih potreb za to dejavnost. Tudi delovni čas smotrneje izkoriščamo, lažje obvladujemo delovne konice in dosegamo večjo prilagodljivost. delavcev in delovnega časa." Kljub temu pa se v tem kratkem času poslovanja v novih skladiščnih prostorih srečujete tudi s težavami? Robert Čemažar: »Težave so povsod, ponekod večje, drugod manjše. Vsi si prizadevamno, da bi jih bilo čim manj. Moram pou- Domači turisti po mladinsko Veliko muzike za malo denarja, bi lahko malce spremenili staro ljudsko modrost. To načelo smo oblikovali med pripravo izleta osnovne organizacije, ZSMS DO Dravinjski dom Slovenske Konjice. V začetku se je povsod zatikalo. Sto in še nekaj mladincev nismo mogli takoj prepričati, da bo na izletu luštno, da bo zabave za vse in nobeden ne bo lačen, žeje pa na Štajerskem tako ne poznamo. Potem so stvari stekle. Šestintrideset prijavljenih, med njimi je bilo nekaj starejših mladincev, vendar po srcu še zelo mladih. V nedeljo bomo šli, da bo za vse enako, saj vemo, kako je s sobotami v trgovski dejavnosti. Mrak je še bil, ko smo se začeli zbirati. Zaboje, škatle, plinski pekač in nekaj drobnjarije, vse je bilo v avtobusu. Kot po pravilu se je med zadnjimi prizibal še »big boss“, preveril prisotnost in izdal povelje za premik proti Dolenjski. Nismo še zapustili prvega križišča, kar se spomni nekdo, da ni harmonike. Dobrodušna Marija jo je pripravljena posoditi, le do nje je treba zapeljati. Seveda, kar naravnost. Kaj bomo pa delali brez harmonike na izletu? Joži je namreč Svojo spretno skril, kajti verjetno je že takrat načrtoval harmonikarske duete z Jožico. Gremo dalje. Čisto nova sto^lvaj-setbasna klavirka je med nami, ju- uhu. Pritisk raste. Mojca že brenka na kitaro in vsi najbolj vneti pevci smo zbrani okrog zadnjega sedeža. Vecehia je zaokrožila med sedeži. Še nekaj skritih talentov se je primajalo v zadnji del avtobusa. Ko so v Celju vstopili: Sirena, Gojč, Drago in Bojan, smo že prepevali v stilu štajerskih sedem. Joži se je namreč opogumil in raztegnil meh svoje frajtonerce, mi pa seveda na ves glas . . . Kar naenkrat smo bili v Ljubljani, nekje v bližini naših poslovnih prostorov. Kot da smo prikazni, so nas gledali Ljubljančani, ko smo, zanje prezgodaj, kar na parkirnem prostoru brusili pete. Potem smo jo mahnili proti Dolenjski, točneje proti Bazi 20. Nekaj deset kilometrov pred prvim ciljem nam je šofer povedal, da je cesta proti Bazi 20 zaprta, in •da bomo morali na obvoznico. Soglasno smo se odločili, da gremo kar naravnost v Dolenjske toplice. Tu smo se neplanirano porazgubili. Nekaj po gostilnah, nekaj pa v parku, kjer sta harmonikarski duo Jožica in Joži skrbela, da je čas do kosila prej minil. Po kosilu smo nadaljevali proti Kostanjevici. Sonce je pripekalo in morali smo seči po kapljici iz konjiških vinogradov. Potem zopet muzika in petje, pa smo bili na cilju. Ogledali smo si znamenite umetnine Božidarja Jakca in skulpture iz srečanj »Forma viva“. Končno smo-se napotili proti prostorij za piknik. Šofer je pokazal nekaj kaskaderskih sposobnosti in nas je varno pripeljal do samotnega igrišča in zapuščenega kamnoloma. Izstopili smo in hitro pripravili vse za peko. Iz vasi so prišli domači fantje in želeli igrati nogomet. Nekaj časa je trajalo, preden smo sestavili kombinirano ekipo, potem smo se pa »udarili". Očitno smo bili prešibki,, saj smo v prvem polčasu prejeli štiri gole, dali pa nobenega. Nič ni pomagalo, da se je Joži metal v stilu Ivkoviča. Po prvem polčasu smo se raje vrnili med naše kotlete in harmonike. Jedli smo in pili pa plesali, da je še domačinom pošla volja po nogometu in so se nam raje priključili. Ura nas je neusmiljeno priganjala in v prvem mraku smo pospravili še zadnje potrebščine za piknik. Vračali smo se proti domu in prepevali. Bojč je z duhovitimi šalami tam nekje v sredini avtobusa skrbel za razpoloženje, nekaj pa jih je premagala večerna utrujenost in so dremali, udobno zleknjeni na sedežih. Predno smo se razšli, seje „Boss“ zahvalil šoferju hik . . . (ni sile) za varno vožnjo, ostalim pa — prihodnje leto na svidenje. - Herbi MERK VESTNIK STRAN 4 OKTOBER 1985 Pripravljanje komisionov za naslednji dan darili, da je bila prizadevnost delavcev pri preselitvi in začetku dela izredno velika, da so vsi delavci pokazali precej pripravljenosti za čimprejšnjo normalizacijo stanja, za reševanje začetnih težav, zato jim moram ob tej priložnosti ponovno izreči vso pohvalo. Izmed osnovnih težav pa so vsekakor po- časno uveljavljanje informacijskega sistema, prilagajanje ljudi na novo organizacijo in tehnologijo (prevelik delež izpisanih naročil po starem sistemu, prepočasna uporaba prednosti pri distribuciji' blaga, dostavi blaga z rol paletami, prevelik delež nepaletiziranega blaga na vhodu). Glede na asorti- ment pijač nm še vedno primanjkuje blok skladiščnih prostorov. Še enkrat pa bi rad poudaril, da so bili prav delavci tisti, ki so omogočili tudi z delom izven rednega delovnega časa, da je bila preskrba čim manj motena." Prehrambeni center spada vsekakor med najsodobnejša skladišča živil v Sloveniji, lahko celo rečemo, da je v celjski regiji edino, in izpolnjuje vse pogoje za zagotavljanje optimalne preskrbe oziroma programov članic sestavljene organizacije Merx, pa tudi ostalih kupcev. Kako pa v prihodnosti? Delavci Tkanine ob prostem času Človeku je potrebno delo za njegov obstanek, pa ne le zato, da preživi in ustvarja materialne dobrine tega sveta, temveč tudi zato, da izrablja ustvarjalno moč. Kljub rednemu delu pa mu ostaja še prosti čas. Prav zato so se mladi delavci Tkanine odločili, da pripravijo vsem delavcem in poslovnim partnerjem, ki so jo obiskali v času Kdo so ti mladi, ki so se še posebej zavezali, da je razstava prikazovala tisto, kar je v največji meri lahko? Zvedeli smo, da sta to mladinca Mojca Drekonja in Bojan Dežan, ki sta se zavzela za postavitev te razstave, saj sta žrtvovala svoj prosti čas zanjo. Kot trdita, sta začela zbirati razstavne eksponate že precej zgo- Robert Čemažar: »Moja osebna želja je, da bi dobili še dodatne prostore za skladiščenje v blok sistemu ter da bi čimprej zaživel informacijski sistem." J. M. Delovna razmerja- socialna Mojca Drekonja je žrtvovala svoj prosti čas komercialnega tedna, prijetno presenečenje. In kaj je bilo to? S polno mero zavzetosti in prizadevnosti so pripravili razstavo DELAVCI TKANINE IN PROSTI-ČAS, na kar nas je opozoril že napis pri vhodu V stavbo Tkanine tozd Veleprodaja na Teharski cesti, ki je označeval prostor, kjer si je bilo moč razstavo ogledati. Priznati1 moramo, daje bila razstava prijetno pripravljena in smo si ogledali izdelke, ki jim ob prostem času posvečajo pozornost delavci in trgovske delovne organizacije Tkanina Celje. Moč si je bilo ogledati izdelke pletilstva različnih vzorcev in tehnik pletenja. Razstavljeni so bili pulbverii, kostimi, jopice in podobno. Dalje smo si ogledali različne gobeline, ki so lično zaokrožali celoto motivov na posameznih razstavnih pa-nojih (narava, živila, akt). Vse to pa so popestrili še dodatno izdelki iz lesa, ura in prtički (kvačkani in vezeni). daj, vendar pravega zanimanja ni bilo. A ko so se delavci »predramili" in opazili, da gre zares, je zbiranje steklo v pravem pomenu, saj so se delavci sami med seboj spodbujali k akciji. In uspeh je bil neizogiben. V treh dneh pred razstavo je bilo zbranih kar devetdeset izdelkov, ki pa sta jih morala zaradi prostorske stiske krčiti. Vendar, kot trdita, nista »prizadela" tistih, ki so razstavljali po en izdelek. Zaključimo lahko z zapisom iz KNJIGE VTISOV o razstavi: »Razstava je čudovita, pridnost človeka se izkazuje ves dan, dopoldan in popoldan." Obiskovalci ERE »Razstava je zelo lepa, vidi se, da uslužbenci razvijajo veliko ustvarjalnega dela v svojem prostem času." Obiskovalci Centromerkurja B. D. varnost Konec septembra je bil v Ljubljani dvodnevni seminar z naslovom Delovna razmerja — socialna varnost. Seminarja, ki je bil zelo obsežen in temeljit, saj je imel več poglavij, se je udeležila tudi Vlasta PEPELNJAK, pravnica v sozdu. Obravnavali so: — samoupravno urejanje medsebojnih delovnih razmerij delavcev in socialne varnosti v ozdih, —- posebne oblike delovnih razmerij oziroma dela, — sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delavcev in prenehanje delovnega razmerja, — izobraževalna funkcija ozdov, — nekatera vprašanja uresničevanja disciplinske odgovornosti delavcev v združenem delu, — varstvo pri delu, — usklajevanje delitve sredstev za osebne dohodke z določili samoupravnih sporazumov posameznih dejavnosti,' — dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil, — zdravstveno in invalidsko varstvo v ozdih, — vloga organizacij združenega dela pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva. Omenjena poglavja so bila obravnavana z dveh vidikov.-z vidika določil zakona ter z vidika prakse. Na koncu pa so skušati odgovoriti tudi na posamezna vprašanja s teh področij. Ker so poglavja in teme zelo obsežna, bomo v prihodnjih številkah Vestnika obravnavali posamezna aktualna vprašanja. MERK VESTNIK STRAN 5 OKTOBER 1985 Odhajam srečna Poslovila se je Angela Šuster Angelca se je zaposlila v Merau 15. 11. 1961, stara 31 let, vendar ji je bila to prva zaposlitev. Bila je vesela, da je lahko delala, saj je imela doma bolnega moža in dva nepreskrbljena otroka. Bila je vezana na prevoz, vendar je zmogla. Najprej je bila zaposlena v izdelo-valnici bonbonov, kjer je bilo izredno težaško delo. Ko mi o tem pripoveduje, pravi, da je bila pretočena tudi kakšna solza, vendar, če se dela z voljo, se vse premaga. Pri delu je bila izredno marljiva in vestna, zato je bila tudi prerazporejena k drugim nalogam; bila je blagovni manipulant, vratar-telefonist, embalirka, strojnik in pakirka blaga v tozdu Pražarna. Večkrat je bilo potrebno delati tudi v podaljšanem delovnem času, vendar je delala z veseljem, in kot je povedala Anica Štrucl, obrato-vodja v tem tozdu, je bila Angelca ena izmed najmarljivejših delavk, v delovnem okolju se je dobro počutila in se je dobro razumela s sodelavkami. Zato je bilo tudi slovo od njih težko. Angelca pravi, da je tudi doma dovolj dela, da jo malce daje hrbtenica, da je vesela, da je mož zdrav, da so otroci Zaposleni in so si že ustvarili svoje družine, ona pa rada popazi na-vnučke. Želimo ji zdravja in sreče, obenem pa ji izrekamo zahvalo za njeno prizadevno in vestno opravljanje del in naloa. Zdenka Zimšek Vida Kambič-abrahamovec Zajčki niso več poskusni Postajajo resna proizvodna usmeritev Delavcem Merxa ni potrebno posebej razlagati začetkov vzreje kuncev, saj je bil ta program že od samega začetka deležen močne publicitete in tudi zelo različnih ocen. Bilo je veliko pomislekov, ali bomo uspeli obvladati dokaj zahtevno tehnologijo, zdravstveno varstvo, ali bomo pridobili tujega kupca in končno ali bo ta program dajal pričakovani dohodek. Res je, da je bilo dosedanje obdobje zelo zahtevno. Iskali smo najustreznejšo opremo, se ubadali z dragimi investicijskimi krediti, iskali najustreznejši hibrid, najboljšo izvozno linijo, ogromno dela je bilo vloženega v razvoj hrane, veterinarsko zaščito ipd. Res je tudi, da v prvem obdobju še ni bilo ustreznega dohodka, da je bilo treba pokriti, različne razvojne stroške, ki jih tekoča proizvodnja še ne more-pokriti. Vsi ti napori pa so omogočili, da je dobila reja kuncev določeno mesto in da sedaj ni več vprašanje, ali to proizvodnjo nadaljevati ali ne. Program reje kuncev je bil zastavljen širše. Bralci Vestnika so že ali pa še bodoe seznanjeni z izpolnjevanjem tega programa v KZ Laško. V tem članku pa želimo predstaviti rezultate doseda- njega dela v KK Šentjur — TOK ter naše načrte. Začeli smo z gradnjo petih tipskih farm s po 220 samicami ter eno adaptirano' s 150 samicami, skupaj 1250 samic. Tri farme smo naselili s samicami hibrida AIKA, preostale tri pa s francoskim hibridom ELKO. Proizvodnja se je začela konec lanskega leta, tako da smo do avgusta izvozili že 62 ton (živa teža); Skoraj enoletne izkušnje so pokazale: — prednost kooperacijske reje na dohodkovnem načelu. Optimalna zmogljivost za enega rejca naj bi bila okoli 400 samic. — hibrid ELKO je dal neprimerno boljše rezultate (proizvodne in ekonomske), zato smo se odločili za ta hibrid. Primerjava je pokazala, da smo pri uspešnejšem kooperantu (ELKO) dosegli takšne tehnološke rezultate, kot jih dosegajo v Italiji. Pokazalo pa se je tudi to, da lahko program kun -cereje uspe le, če se ga bomo lotili celovito, od proizvodnje plemenskih živali, razvoja krmil, veterinarske zaščite, razvoja opreme in tehnologije do trženja. V tem smislu smo se lotili dela. S posebnim sporazumom smo od Emone prevzeli reprocenter,' skrb za tehnološki razvoj ter trženje, Emona pa je v skladu z delitvijo dela prevzela inženiring za objekte in opremo. Tako bomo uvožene stare starše že 15. 10. 1985 naselili na eni naših farm (Ponikva) ter si s tem omogočili lastno reprodukcijo, del plemenskih živali pa bomo prodali tudi drugim v Jugoslaviji. Zaradi skupnega interesa pri dobavi plemenskih živali ter trženju so se z nami povezali tudi nekateri drugi proizvajalci iz Kamnika, Trebnjega, Nove Gorice in Maribora, v zadnjem času pa tudi proizvajalci iz drugih republik. Računamo, da bo v letu 1986 v tej „reproceloti“ že okoli 3000 samic, skupno pa bi izvozili za okoli 250 ton žive teže pitancev. Veliko bo treba še storiti za razvoj krme. Najpomembneje je zagotoviti njeno stalno kakovost ter relativno nižjo ceno. Cena krmil že presega polovico vrednosti kunca, zato je pocenitev le-te zelo pomembna. Prizadevamo si za ustalitev naše' izvozne poti in sicer z več tujimi partnerji. Ocenjujemo, daje trženje prav tako pomembno kot tehnologija. Če torej povzamemo naše izkušnje in razvojne cilje, lahko rečemo: — Progrdm se je v praksi potrdil in ga nameravamo širiti po načelu oblikovanja reprocelote. Čeprav dosedanje poslovanje še ne daje bogatih sadov (zaradi začetnih težav in vlaganj) pa ugotavljamo, da tekoča proizvodnja že pokriva stroške. — Tudi v bodoče bomo „trdo“ delali na vseh področjih, saj je to edini način, da se program ekonomsko potrdi. Velik poudarek bomo dali strokovnosti v proizvodnji, poleg tega pa tudi trženju, razvoju krmil ipd. — Hkrati moramo doseči, da bo dobila ta panoga živinoreje svoje mesto v ekonomski politiki. Mislimo na ugodnejše pogoje kreditiranja, ustrezne izvozne spodbude itd. Prepričani smo, da bo takšna zasnova kuncereje dala pričakovane rezultate ter povezala kun-čjerejce v Sloveniji in Jugoslaviji, saj je jasno, da bomo uspešni le, če bomo združili moči. Le tako bomo dosegli takšen obseg proizvodnje, ki bo opravičeval tudi izgradnjo izvozne klavnice, s tem pa tudi možnost uspešnejšega vključevanja v izvoz. Stanko Lesnika Le kdo ne pozna naše Vide? Vedno nasmejana, tudi če je veliko dela. Vida se je rodila 23. 9. 1935 v Stari gori pri Ljutomeru. Tu je končala osnovno šolo in se izučila za trgovsko pomočnico. Najprej ie bila zaposlena pri_ Kmetijski zadrugi v Vidmu ob Ščavnici, nato pa pri Trgovskem podjetju Brazda v Mariboru. Tu je spoznala noža Antona, ki je bil razporejen la delo v Celje. In ker je Vida mela Antona rada, je odšla za njim v Celje in se leta 1959 zapodila v Merxu ter tu tudi ostala in ši jstvarila družino. V svoji 36 let dolgi delovni dobi e opravljala najrazličnejša dela; /odiia je blagovno evidenco, embalažno evidenco kupcev, materi-ilno finančno knjigovodstvo, embalažni in fakturni oddelek, kma-u pa je z vso odgovornostjo prevala oddelek za osnovno obdelavo iokumentacije in v zajemanje in bbdelavo podatkov vtkala vse voj e znanje. Kmalu si brez nje te-;a oddelka ni bilo mogoče več jredstavljati, saj je bila pri delu zredno uspešna in vestna. Na tem bodročju je bila „doma“, kot po-lavadi v praksi rečemo za tiste, ki o strokovnjaki na svojem podro-ju. Zavoljo bogatih delovnih izku-enj v oddelku AOP je bila po btvoritvi Preskrbovalnega centra nerazporejena v DSSS DO Bla-;ovni center za vodjo vhodno-zhodne kontrole. Zaupana ji je >ila naloga uvajanja blagovnega boslovanja in je članica vodilne kupine, ki je odgovorna za nor-nalno poslovanje. Pri tem je Vida 'zor vsem, dela zase in za druge, isklajuje mnenja in svetuje, pro-tega časa skoraj ne pozna. V oddelku, ki ga vodi, je bilo »otrebno Uvesti dvoizmensko de-o, kar je za delavce obremenitev, aj ni organiziranega varstva za itroke, vendar Vida najde toplo n čutečo besedo za vsako izmed ijih, besedo tolažbe, prepričanja, da je to nujno, da mora biti delo opravljeno, sicer lahko pride do motenj v poslovanju, kar seveda vpliva na rezultate, uspešnost poslovanja v delovni organizaciji. Takšna je naša Vida. Ob svojem odgovornem delu pa je vedno našla čas tudi za aktivno delo v organih upravljanja, kjer je bila delegat in v družbenopolitičnih organizacijah. Zato je bila leta 1965 sprejeta v Zvezo komunistov. Vsa njena prizadevanja so bila nagrajena, ko je ob 25-letnici Merxa prejela zlato plaketo in lani priznanje sozda Mera. Želimo si, da bi bila še vrsto let uspešna pri delu ter zdrava in srečka v krogu svoje družine. K visokemu jubileju naše iskrene čestitke. Zdenka Zimšek SOZD MERX CELJE DO GOSTINSKO PODJETJE CELJE TOZD SAVINJA LAŠKO OBJAVLJA prosta dela in naloge VODJE STREŽBE v novem hotelu HUM v Laškem Pogoji: — hotelska šola smer strežbe ali VKV natakar — 3 leta delovnih izkušenj — znanje enega tujega jezika — poskusno delo 3 mesece — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: GOSTINSKO PODJETJE CELJE, Splošni kadrovski sektor, 63000 Celje, Ljubljanska 5. Barve so zelo žive Na sejmu je bila prikazana moda za pomlad - poletje 1985 usnjene konfekcije, galanterije in obutve. Prikazani modeli so bili iz gladke nape, v živih barvah, ki jih narekuje svetovna moda za pomlad -poletje: oranžna, encijan modra rdeča, zelena, seveda je tudi nekaj bolj umirjenih in vedno lepih barv. Semiša v glavnem ni, le včasih za kakšno kombinacijo ali dodatek. Modeli sledijo modi, so široki, z dolgimi fazonami, širokimi rokavi, velikimi žepi. Predstavljeni so v glavnem kompleti, krila, hlače, moške in ženske jakne. Plaščev je manj. Torbice so velike, prostorne, kvadratastih oblik, z dolgimi ročaji. Pasovi so zelo široki, fantazijsko oblikovani, z raznimi dodatki. Vse je v zelo živih barvah, vse do klasične bele. Kovčki so klasični, potovalne torbe so bolj moderno oblikova- ne, enako tudi ostala usnjena galanterija. Tudi barve so bolj klasične, poleg črne in rjava še siva in kovinsko modra. Čevlji so nižjih pet oziroma brez njih, še vedno koničasti in ozki. Podplati so še vedno tanki, redkeje debeli 1 cm, kot predvidevajo modni trendi za poletje. Modeli so dokaj smelo oblikovani, z raznimi dodatki, pentljami, vozli, luknjicami, sandali imajo dosti jermečkov. Barve so zelo žive, včasih kar neverjetne za obutev: oranžna, zelena, turkizna, encijan modra. Sejem je bil zanimiv, prikazano je bilo veliko lepega in novega, vprašanje je le, kaj od tega bo . možno dobiti v trgovinah, saj usnjena industrija izvaža 70 do 80 % svoje proizvodnje in bolj malo ostane za domači trg. Roža Vahčič V sodelovanju s Podravko iz Koprivnice so v prenovljeni restavraciji Majolka v prvem nadstropju pripravili delavci te temeljne organizacije degustacijo novega izdelka Podravke, žgane pijače, imenovane BELOT. Udeleženci degustacije so konjak BELOT pa,tudi ostala dva proizvoda Podravke, travarico in vodko „ t rojko“ poskusili v raznih mešanih pijačah.' Naj vam jih svetujemo samo nekaj: coca cola mešana z BELOTOM, ananasov sok in vodka, sadna bovla s penečim vinom in vodko, cockta in BELOT, ledena kava z BELOTOM. Degustatorji so znova lahko poskusili že staro specialiteto restavracije Majolka, ki je že kar precej časa niste mogli dobiti. To je OSOLJENEC, slano testo, spečeno v obliki „ kifeljca", namazano z maslom in polnjeno z domačo gnatjo. Na koncu pa so gostitelji s pomočjo učencev, ki redno prihajajo pomagat in si pridobivat čimveč prakse, pripravili še z Žgano pijačo BELOT flambirane palačinke SUZETTE. Srečanje delavcev Mlinsko predelovalne industrije Celje V soboto, 21. septembra 1985, je bilo pri gasilskem domu Lokro-vec v Celju srečanje delavcev Mlinsko predelovalne industrije Celje. Ob ugotovitvi, da se zaradi dislociranosti premalo poznamo in da se bliža 5-letnica ustanovitve DO, je konferenca sindikata dala pobudo za srečanje. V vročem poznopoletnem popoldnevu je prišlo okoli 150 delavcev iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Na srečanje smo med drugim povabili predsednika Občinskega sveta ZS Celje tovariša Vrbnjaka jn tovariša Žvera, predsednika občinskega odbora dejavnosti delavcev kmetijstva in živilske industrije pri OS ZS Celje. Zbrane delavce je najprej pozdravil Rudi Kajtner, glavni direktor DO, ki je na kratko orisal uspehe in težave, s katerimi se v sedanjem gospodarskem položaju ubada mlinarstvo in pekarstvo. Poudaril je, da s tem srečanjem zaključujemo pomembno obdobje v našem razvoju in začenjamo novo. Ugotavljamo, da je bila odločitev za sedanjo obliko organiziranosti DO pravilna in da smo kljub znanim težavam — dotrajanosti opreme, kadrovska problematika, težke delovne razmere — uspešno zagotavljali preskrbo in da se storilnost iz leta v leto dviga. Delavce je pozdravil tudi Franci Vrbnjak, ki je rekel, da v občini, kakor tudi zunaj nje dobro poznajo DO, ki ima izredno pomembno vlogo pri preskrbi. Izrazil je zadovoljstvo, da DO kljub težavam dosega pomembne poslovne rezultate. Občinski svet ZS je podprl prizadevanja za začetek gradnje industrijske pekarne v Celju, kakor tudi zahtevo, da se izboljšajo gospodarske razmere v tej dejavnosti. Po uradnem deli: so sledile zabavne igre in srečelov Ob prijetni glasbi ansambla Stil j t popoldne kar prehitro minile • Darinka Oset MERK VESTNIK STRAN 6 OKTOBER 1985 Pete letne športne igre Trim Mera ’85 Najboljši športniki Blagovnega centra Plavalci se pripravljajo na start Največ temovalcev je bilo v malem nogometu V soboto, 28. septembra, se je več kot 650 delavcev — tekmovalcev sozda Mera Celje zbralo na športnih igriščih ŠRC Golovec, atletskem štadionu Borisa Kidriča in avtomobilskem poligonu Ljubečna na petih športnih igrah. Moški so tekmovali v plavanju (tekmovanje je bilo že 13. septembra v celjskem bazenu), kegljanju, streljanju, teku na 1000 metrov, namiznem tenisu, kolesarjenju, malem nogometu, vlečenju vrvi in šahu, ženske pa v plavanju, kegljanju, streljanju, teku na 600 metrov, namiznem tenisu, odbojki in kolesarjenju. Sodelovali so delavci — športniki 15 delovnih organizacij, članic sozda Mera in delovne skupnosti sozda Mera. Igre Trim Mera 85 je odprl predstavnik medobčinskega sveta ZSS za celjsko območje, ki je bil pokrovitelj iger. V svojem govoru je poudaril, da se na igrah krepi tovarištvo in prijateljstvo, kar je osnova za uspešne? poslovno sodelovanje. Najboljši športniki so dobili pokale, plakete, medalje in priznanja. Že petič zapored so bili najuspešnejši športniki iz delovne organizacije Blagovni center: Rezultati: Moški skupaj: 1. Blagovni center 242 točk, 2. Potrošnik 183 točk, 3. Mlinsko predelovalna industrija 178 točk, 4. Avto Celje 148 točk, 5. Zdravilišče Dobrna 76 točk, 6. Hoteli gostinstvo 75 točk, 7. in 8. mesto si delita Kmetijska zadruga Celje in Kmetijski kombinat Šentjur 63 točk, 9. in 10. mesto si delita Teko Celje in delovna skupnost sozda 44 točk, 11. Dravinjski dom 38 točk, 12. Gostinsko podjetje Celje 25 točk, 13. Moda Celje 16 točk, 14. Kmetijska zadruga Laško 6 točk. Ženske skupaj: L Potrošnik 207 točk, 2. Blagovni center 194 točk, 3. Avto Celje 102 točki, 4. Teko Celje 79 točk, 5. Kmetijska zadruga Laško 66 točk, 6. Mlin- sko predelovalna industrija 58 točk, 7. Gostinsko podjetje Celje 44 točk, 8. Delovna skupnost sozda 41 točk, 9. Hoteli gostinstvo Celje 39 točk, 10. Dravinjski dom Slovenske Konjice 37 točk, 11. Kmetijski kombinat Šentjur 24 točk, 12. Kmetijska zadruga Celje 23 točk, 13. Zdravilišče Dobrna 20 točk, 14. Moda Celje 16 točk, 15. Reklama Celje 16 točk. Moški in ženske skupaj: 1. Blagovni center 436 točk, 2. Potrošnik Celje 390 točk, 3. Avto Celje 250 točk, 4. Mlinsko predelovalna industrija Celje 236 točk, 5. Teko Celje 123 točk, 6. Hoteli Gostinstvo Celje 114 točk, 7. Zdravilišče Dobrna 96 točk, 8. Kmetijski kombinat Šentjur 87 točk, 9. Kmetijska zadruga Celje 86 točk, 10. Delovna skupnost sozda Mera 85 točk, 11. Dravinjski dom Slovenske Konjice 75 točk, 12. Kmetijska zadrugaTaško 72 točk, 13. Gostinsko podjetje Celje 69 točk, 14. Moda Celje 32 točk, 15. Reklama Celje 15 točk. . V Ekipa Blagovnega centra pri streljanju Uvrstitev in rezultati posameznikov po disciplinah STRELJANJE Ženske: 1. Zofka Voler Avto Celje krogov 172 2. Saša Lamut Blagovni center Celje 165 3. Saša Videc KZ Laško 161 Moški: 1. Marjan Založnik Teko Celje 175 2. Slavko Sisinger MPI Celje 160 3. Marjan Tratnik Avto Celje 159 Vlado Korun MPI Celje 159 Kegljanje Ženske: L Biserka Petak Zdravilišče Dobrna kegljev 216 2. Ivica Šuler Zdravilišče Dobrna 206 3. Zdenka Zimšek Blagovni center Celje 192 Moški: L Zmago Tajnšek Zdravilišče Dobrna 220 2. Jakob Zdravilišče Dobrna 213 3. Gaber Teko Celje 209 Tek — moški 1000 m, Ženske 600 m Zenske nad 35 let: dosežen čas L Zdenka Zimšek Blagovni center Celje 2:23,6 2. Vera Kramarič Blagovni center Celje 2:23,9 3. Marija Petauer Potrošnik Celje 2:25,5 Ženske do 35 let 1. Marjana Sluga Reklama Celje 1:53,1 2. Verica Vrečko Potrošnik Celje 1:58,6 3. Saška Lamut Blagovni center Celje 2:00,3 Moški nad 35 let 1. Robert Cimerman Blagovni center Celje 3:13,6 2. Jože Leskovšek Potrošnik Celje 3:19,2 3. Janez Pešec Potrošnik Celje 3:22,7 Moški do 35 let 1. Pavle Ograjšek Avto Celje 2:54,6 2. Ramiz Mašič MPI Celje 2:57,0 3. Edi Kolar Plavanje Potrošnik Celje 3:02,8 Ženske nad 35 let: 1. Zdenka Zimšek Blagovni center Celje 0:56,0 2. Majda Ivanuš Blagovni center Celje 0:59,5 3. Marjeta Koklič Potrošnik Celje 1:04,9 Ženske do 35 let: 1. Helena Muhovec Potrošnik Celje 0:39,4 2. Jerca Arno! KZ Celje 0:40,4 3. Blanka Jan Blagovni center Celje 0:43,0 Moški nad 35 let: 1. Zoran Nikolič MPI Celje 0:33,1 2. Matjaž Plesničar MPI Celje 0:35,5 3. Ljubo Mlinarič Tkanina Celje 0:35,9 4. Andrej Eisenbacher Blagovni center Celje 0:37,2 Moški do 35 let: 1. Miro Cmer KZ Celje 0:29,1 2. Boris Kmet Potrošnik Celje 0:30,9 3. Alojz Kuljat Kolesarjenje Blagovni center Celje 0:33,0 Ženske nad 35 let: 1. Zdenka Zimšek Blagovni center Celje 12,47 2. Majda Ivanuš Blagovni center Celje 13,25 3. Beti Poljski MPI Celje 14,15 Ženske do 35 let: 1. Vera Vrečko Potrošnik Celje 9,15 2. Špela Kmecl Teko Celje 9,30 3. Metka Trobiš KZ Laško 10,42 Moški nad 35 let: 1. Jože Tavčar Blagovni center Celje 13,58 2. Jože Kolar MPI Celje 14,02 3. Marjan Plan ki Potrošnik Celje 14,05 Moški do 35 let: 1. Branko Mernik Hoteli gostinstvo Celje 18,39 2. Franc Žgan k Blagovni center Celje 19,21 3. Iztok Jordan Blagovni center Celje 19,29 MERK VESTNIK OKTOBER 1985 Zofka Voler, najboljša strelka v sozdu, je iz delovne organizacij Avto Odbojkarice iz delovne skupnosti sozda so bile tretje Predstavnica delovne organizacije Zdenka Zimšek prejema iz rok Franca Petanerja pokale za prvo mesto Rezultati po posameznih disciplinah Streljanje krogov Ženske: 1. Blagovni center Celje 582 2. Avto Celje 577 3. KZ Laško 494 4. MPI Celje 470 5. Potrošnik Celje 459 6. Gostinsko podjetje Celje 453 1, Teko Celje 448 8. Moda Celje 447 9. Hoteli gostinstvo Celje 410 10. KK Šentjur 327 11. Dravinjski dom Slov. Konjice 287 12. DSSS sozd 182 Moški: ' 1. MPI Celje 595 2. Avto Celje 572 3. Blagovni center Celje 568 4. Teko Celje 547 5. KZ Celje .^533 6. Dravinjski dom Slov. Konjice 486 7. Moda Celje 476 8. Potrošnik Celje 439 9. Hoteli gostinstvo Celje 434 10. KZ Laško 436 11. KK Šentjur 436 12. Gostinsko podjetje Celje 399 13. DSSS sozd 323. Kegljanje Ženske: 1. Hoteli gostinstvo Celje 2. Zdravilišče Dobrna 3. Blagovni center Celje 4. Avto Celje 5. Potrošnik Celje 6. Teko Celje 7. Moda Celje 8. Kmetijski kombinat Šentjur 9. DSSS sozd 10. Dravinjski dom Slovenske Konjice 11. Mlinsko predel, ind. Celje 12. Gostinsko podjetje Celje Moški: 1. Zdravilišč Dobrna 2. Avto Celje 3. Teko Celje 4. Blagovni center Celje 5. Hoteli gostinstvo Celje 6. Mlinsko predel, ind. 7. Gostinsko podjetje Celje 8. Potrošnik Celje 9. Moda Celje 10. Dravinjski dom Slovenske Konjice 11. Kmetijski kombinat Šentjur 12. DSSS sozd Plavanje Ženske: 1. Potrošnik Celje 2. Blagovni center Celje 3. Avto Celje 4. Dravinjski dom Slovenske Konjice 5. Tkanina Celje 6. Kmetijska zadruga Celje Moški: 1. Blagovni center 2. Potrošnik Celje 3. Mlinsko predel, ind. Celje 4. Avto Celje •5. Tkanina Celje 6. Zdravilišče Dobrna 7. Kmetijska zadruga Celje 8. Dravinjski dom Slov. Konjice 9. Teko Celje Namizni tenis Ženske: 1. Potrošnik Celje 2. Teko Celje 3. DSSS sozd 4. Blagovni center Celje 5. Gostinsko.podjetje Celje 6. Kmetijska zadruga Laško Moški: 1. Zdravilišče Dobrna 2. Potrošnik Celje 3. Blagovni center Celje 4. Avto celje 5. Hoteli gostinstvo Celje 6. DSSS sozd 7. Kmetijski kombinat Šentjur 8. Kmetijska zadruga Celje RAZPIS ZA NAKUP CELOLETNE KARTE RTC GOLTE 1986 IN SEZONSKE KARTE GOLTE-KOPE 1985/86 V PREDPRODAJI SOZD MERX CELJE — DELOVNA ORGANIZACIJA RTC GOLTE MOZIRJE nudi delovnim ljudem in mladini celjske regije: — LETNO KARTO ZA RTC GOLTE 1986 (z gondolo) in — SEZONSKO KARTO GOLTE - KOPE 1985/86, ki ne vključujeta nočne smuke. CENA KART V PREDPRODAJI OD 1. OKTOBRA DO 1. DECEMBRA 1985 je: 1. LETNA KARTA RTC GOLTE 1985 (s sliko) — ODRASLI............................... 9.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let). 6.000 din 2. SEZONSKA KARTA GOLTE - KOPE 1985/86 (s sliko) — ODRASLI ............................. 12.000 din —- OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let).... 9.000 din Zaradi možnosti nabave letne karte in sezonske karte Golte-Kope čim večjemu številu interesentov, dajemo možnost obročnega odplačevanja pod naslednjimi pogoji: — 50 % ob dvigu karte (pri izdajatelju) — 25 °/o v februarju 1986 (ob dvigu OD za mesec januar 1986) in — 25 % v marcu (ob dvigu OD za mesec februar 1986) pri OZD, kjer je delavec zaposlen. Ob takojšnjem celotnem vplačilu dajemo poseben popust v višini 25 % Ker se je pojavil interes samo za SEZONSKO KARTO RTC GOLTE 1985/86, ki velja od dviga do 30. 3. 1986 s sliko in brez možnosti kreditnega nakupa, dajemo za to karto 10 °?o popusta: ODRASLI ............................. 7-.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let).... 4.500 din Akcijo bodo vodili referenti za rekreacijo in šport pri OZD in naslednje turistične agencije: — SOZD MERX CELJE, prodajna služba gostinsko-turističnih zmogljivosti — DO RTC GOLTE, MOZIRJE — Žekovec — TTG CELJE, KOMPAS CELJE, GLOBTOUR CELJE, — CENTER ZA MLADINSKI TURIZEM CELJE — IZLETNIK ŽALEC, — KOMPAS MOZIRJE — IZLETNIK TITOVO VELENJE, TURISTIČNA AGENCIJA RDEČA DVORANA TITOVO VELENJE. Najbolj razburljivo in napeto je bito pri šahistih Šah 1. Blagovni center Celje 2. Mlinsko predel, ind. Celje 3. Potrošnik Celje 4. Avto Celje Vlečenje vrvi 1. Kmetijska zadruga Celje 2. Mlinsko predel, ind. 3. Blagovni center 4. Hoteli gostinstvo Celje 5. Potrošnik Celje 6. Avto Celje 7. DSSS sozd 8. Kmetijski kombinat Šentjur Mali nogomet 1. Blagovni center Celje 2. Potrošnik Celje 3. Avto Celje 4. Gostinsko podjetje Celje 5. Kmetijski kombinat Šentjur 6. Mlinsko predel, ind. Celje 7. Hoteli gostinstvo Celje 8. Teko Celje • 9. Dravinjski dom Slov. Konjice 10. DSSS sozd 11. Zdravilišče Dobrna Odbojka Ženske: 1. Blagovni center Celje 2. Potrošnik Celje 3. DSSS sozd ‘ 4. Kmetijska zadruga Celje 5. Kmetijska zadruga Laško 6. Teko Celje 7. Kmetijski kombinat Šentjur 8. Avto Celje 9. Hoteli gostinstvo Celje 10. Dravinjski dom Slov. Konjice 11. Mlinsko predel, ind. Celje Kolesarjenje Ženske: 1. Blagovni center Celje 2. Potrošnik Celje 3. Mlinsko predel, ind. 4. Kmetijska zadruga Laško 5. Avto Celje 6. Teko Celje 7. Gostinsko podjetje Celje Moški: 1. Blagovni center Celje 2. Mlinsko predel, ind. Celje 3. Potrošnik Celje 4. Hoteli gostinstvo Celje 5. Avto Celje 6. Kmetijski kombinat Šentjur Tek Ženske: 1. Potrošnik Celje 2. Blagovni center Celje 3. Avto Celje 4. Teko Celje 5. Kmetijska zadruga Laško 6. Gostinsko podjetje Celje 7. Mlinsko predel, ind. Celje 8. Reklama Celje Moški: 1. Blagovni center Celje 2. Potrošnik Celje 3. Mlinsko predel, ind. Celje 4. DSSS sozd 5. Avto Celje. 6. Kmetijski kombinat Šentjur NNNP — ’85 DO Teko in Moda Celje Po skupnem programu dela SLO in DS — s posebnim poudarkom na akcijo NNNP-85, je organizacijski odbor izvedel v soboto, 5. 10. 1985, orientacijski pohod na relaciji: ŠTART: Mestni park — območje Anskega hriba s ciljem na Gričku. Akcija je imela namen preveriti usposobljenost kurirjev (pozivni sistem), operativnost in usklajenost dela komitejev obeh DO, znanje predpisov internih samoupravnih aktov in zakona o SLO in DS, teoretično - praktično usposobljenost pripadnikov CZ in NZ za nudenje prve medicinske pomoči, poznavanje del in nalog CZ in nalog NZ, poznavanje kultur- Cirila Zavolovška, predsednika komiteja TDO TEKO Borisa Ropoša in upraviteljice OVN Erike Stojan. Na koncu te zelo uspešne akcije ob 13. uri je vodja obrambnih priprav TDO TEKO Vinko Pečnik razdelil pisna priznanja prvim trem ekipam in prehodni pokal zmagovalcem, ekipi TDO TEKO. Ocena akcije, ki jo je takoj po zaključku opravila posebna komisija, je pokazala, da so bili udeleženci nadvse disciplinirani, da so dobro teoretično in praktično usposobljeni, da je mobilnost prav dobra, da je tovrstno sodelovanje DO zelo uspešno in da je akcija v celoti vredna pohvale. nih znamenitosti širšega celjskega območja, organiziranosti sozda MERX, praktično streljanje z zračno puško v tarče ter preverjanje telesne pripravljenosti vseh pozvanih udeležencev. V akciji je sodelovalo 80 delavcev. Vsi pohodniki so bili razvrščeni v troj kg, ki so s pomočjo orientacijske karte morali poiskati vmesne kontrole (teh je bilo 5), opraviti praktični in teoretični del ter v čimkrajšem času opraviti nalogo, kajti tudi čas je bil merilo končne ocene. Akcija se je začela ob 6.30.uri z uvodnimi pozdravnimi govori vodje obrambnih priprav DO Mode Po koncu akcije in po malici je aktivnost zaživela na 'športnem področju: vlečenje vrvi in skakanje v vrečah. To tekmovanje sta^ vodila načelnika NZ obeh DO. Informativno propagandna skupina obeh DO in predsednica te komisije Kristina Hudej morajo v petih dneh po akciji izdelati pisni Bilten o poteku in oceni teh aktivnosti ter ga posredovati v vse prodajne in organizacijske enote obeh DO. V zelo veselem razpoloženju smo se udeleženci te akcije ob 17. uri razšli z željo, da bi čimprej napočil dan za akcijo NNNP ’86. Boris Ropoša Orientacijski pohod in preverjanje znanja Ob 40-letnici osvoboditve in prazniku občine Mozirje je Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sestavljene organizacije Merx pripravil orientacijski pohod s preverjanjem znanja s področja civilne zaščite, narodne zaščite, praktičnega nudenja prve medicinske pomoči, streljanja z zračno puško ter poznavanja turističnih značilnosti sozda Merx in njihovega pomena za splošni ljudski odpor. Start je bil v soboto, 21. 9. ob 9.00. uri pred hotelom Golte. Svoje tričlanske mešane ekipe je prijavila večina članic, skupaj z ZRVS in OŠTO Mozirje je štartalo kar 15 ekip. Vse so prišle na cilj, po-škodt> ni bilo. In rezultati? 1. Gostinsko podjetje Celje 446 točk, 2. Dravinjski dom Slovenske Konjice 435 točk, 3. ZRVS Mozirje 429 točk, 4. Hoteli gostinstvo Celje 428 točk, 5. OŠTO Mozirje 422 točk, 6. Turist Nazarje 417 točk, 7. RTC Golte 416 točk, 8. Kmetijska zadruga Laško 405 točk, 9. Mlinsko predelovalna industrija 404 točk, 10. Moda Celje 390 točk, 11. Potrošnik Celje 389 točk, 12.. Blagovni center Celje 387, 13. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 377 točk, 14. Av-totehnika Celje 327 točk, 15. Teko Celje 325 točk. Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno akcijo izobraževanja na področju splošnega ljudskega odpora v sestavljeni organizaciji Merx, je bila udeležba zadovoljiva, pa vendar moram na koncu omeniti vse tiste delovne organizacije, ki se pohoda niso udeležile. Te so: Avto Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Tkanina Celje, Zdravilišče Dobrna. Za udeležbo teh delovnih organizacij so odgovorni predsedniki komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, hkrati pa so nam pokazali, kako nedelavni so nekateri komiteji za SLO in družbeno samozaščito. MERK VESTNIK STRAN 8 OKTOBER 1985 Počitniški dom v Biogradu na moru Na nedavnem pogovoru predstavnikov delovnih organizacij BC, MPI, Potrošnik in HG Merx Celje smo se dogovorili, da bo počitniški dom v Biogradu na moru še vedno namenjen za letovanje delavcev sozda Merx. Že vrsto let je predmet razprav v sindikalnih organizacijah omenjenih DO vprašanje nadaljnjega poslovanja počitniškega doma v Biogradu na moru. Iz nekaterih razprav je razbrati težnjo po pro- Rešitev nagradne križanke iz številke 7 AMARANT, PLAVE, SIPA, VALENTIN, SOBAR, TVOR, STEPA, VIN1ČARIJA, LT, TRMA, PANO, TEORIJA, RIA, TAT, TOSCA, PIRE, AA-NRUD, TESTON, ANODA, LR, ERATOSTEN,. AKER, IHAN, LAL, ANATOM, ELO, JARA GOSPODA, PREVZEM, ATO-NA, SAPER, ORNICA. , IZŽREBANI REŠEVALCI: L nagrada 1.000,00 din: Boris ŽUPANEC, 68290 SEVNICA, Trg svobode 13 2. nagrada 700,00 din: Milena ŠUNKO, 63000 CELJE, Na Zelenici 8 3. nagrada 500,00 din: Mojca STRNAD, 68297 PENTJANŽ, Češnjice 48 4. nagrada 300,00 din: Jože DEM-. ŠAR, 63000 CELJE, Ljubljanska NAGRADNI RAZPIS: L nagrada: 1.000,00 dinarjev 2. nagrada: 700,00 dinarjev 3. nagrada: 500,00 dinarjev 4. nagrada: 300 dinarjev. daji le-tega, preprosto zato, ker nekatere moti, da nimamo na voljo lastnih prenočitvenih zmogljivosti hotelskega tipa. Na sestanki najodgovornejših delavcev delovnih organizacij — lastnic doma v Biogradu na moru, pa so bila mišljenja deljena. Prikazovali so argumente za prodajo doma in proti. Spričo dejstva, da je PD Mera v Biogradu na moru edino večje letovišče Meraa, je prevladovala odločitev, da to, kar imamo, tudi obdržimo za lastno uporabo. Potrebno pa je v domu urediti nekatere zadeve, da se bodo gostje na letovanju kar najbolje počutili. Na podlagi konkretne razprave pa smo sprejeli naslednje sklepe: • Počitniškega doma v Biogradu na moru ne bomo odprodali in ostane še nadalje v upravljanju DO HG Celje — tozd Gostinstva in turizma Radlje ob Dravi. • Iz delovnih organizacij *— lastnic počitniškega doma, bojno sestavili komisijo, ki bo spremljala izpolnjevanje nalog za izboljšanje razmer v počitniškem domu. e Popestriti moramo družabno življenje, sami organizirati rekreacijo delavcev in izlete ter odpraviti pomanjkljivosti v domu za njegov lepši videz. • Rešiti je treba vprašanje zaposlenih delavcev v počitniškem domu, tako da bo ekipa v letni sezoni pokrivala potrebe počitniškega doma v Biogradu na moru, v jesensko-zimski sezoni pa v zimsko turističnem centru na Kopah. e Pravočasno je treba pripraviti predlog dogovora (ali sporazuma), na podlagi katerega bi delavci —- zainteresirani za letovanje v počitniškem domu Biograd na moru, skozi vse leto obročno odplačevali stroške letovanja. e Poiskati moramo možnosti za sofinanciranje, tako da bi delavci z nižjimi osebnimi dohodki lahko letovali po najnižji možni ceni. Direktorji DO naj obrazložijo sindikatom in delavcem v svojih temeljnih organizacijah sprejete sklepe in jih povabijo k sodelovanju za dosego čimboljših rešitev in ohranitev edinega večjega Merao-vega letovišča. DOBER UČENEC Prodajalec premoga se je jezil na svojega novega sodelavca: »Že dva meseca delaš pri meni, pa še vedno ne razlikuješ vrst premoga. Ničesar se nisi naučil!« »Kako da ne! Zelo važno reč!« »Katero neki?« »Da ima tona 700 kilogra- Delovrte organizacije, članice sozda Mera RAZPISUJEJO na osnovi sklepa koordinacijskega odbora za splošne zadeve sozda Merx PROSTE KAPACITETE ZA ZIMSKO SEZONO 1985/86 BUNGALOVI NA KOPAH 1. BLAGOVNI CENTER CELJE 4 apartmaji s 4 ležišči od 29.11.85 do 9.1.1986 in od 9.2.1986 do 30.3.1986 po 7 dni od 10.1.1986 do 8.2.1986 po 5 dni 2. TKANINA CELJE 2 sobi s 3 lezisci 1 soba z 2 ležiščema od 1.12.1985 do 30.3.1986 po 5 dni 3. MODA CELJE apartma s 4 ležišči od 1.12.1985 do 23.1.1986 in od 10.2.1986 do 30.3.1986 po 7 dni od 24.1.1986 do 9.2.1986 po 4 dni DSSS SOZD MERX in DSSS IB apartma s 4 ležišči od 29.11.1985 do 9. L 1986 in od 9.2.1986 do 30.3.1986 po 7 dni od 10.1.1986 do 8.2.1986 po 5 dni BRUNARICE NA ROGLI L DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE 2 apartmaja s 6 ležišči od .1.12.1985 do 30.3.1986 po 3 dni 2. KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE 2 apartmaja s 5 ležišči 3. GPC TOZD NA-NA CELJE 2 apartmaila s 4 ležišči Pri koriščenju kapacitet imajo prednost delavci — lastniki počitniških kapacitet. V kolikor ne bodo zasedene od lastnikov, lahko kapacitete koristijo delavci članic sestavljene organizacije MERX. Če pa ne bo tudi teh interesentov, potem lahko dobijo v koriščenje kapacitete tudi interesenti izven sozda Mera. CENE POČITNIŠKIH KAPACITET BOMO OBJAVILI V MESECU NOVEMBRU V POSLOVNEM INFORMATORJU SOZDA MERX. Prijavnice za koriščenje kapacitet lahko dobite v kadrovskih službah organizacij, ki razpolagajo s kapacitetami. ROK PRIJAVE JE DO 15. NOVEMBRA. Konjeniški klub Merx Dirka kmečkih konj V nedeljo, 22. septembra je bil v Škofji vasi, na hipodromu konjeniškega kluba MERX, medmestni konjeniški turnir v preskakovanju zaprek in dirki kmečkih konj. Ta prireditev je vsako leto v okviru obrtnega sejma in spada v razpored slovenskih konjeniških prireditev. Program je bolj ali manj ustaljen, nastopajo pa še kmečki konji v vprežnih dirkah. Letošnji konjeniški turnir je uspel, na njem so sodelovali konjeniški klub Krumperk, Komenda, Maribor, Gotovlje, Celje in kmečki vprežni konji nekaterih rejcev iz okolice Celja. Program prireditev je zajemal preskakovanje ovir na višini 80, 100 in 120 cm, pri čemer se je še posebej izkazal Tomaž Šeško iz Konjeniškega kluba Celje z dvema prvima mestoma in enim drugim. V tej zvrsti konjeniškega športa sta se dobro izkazala tudi jahača Franček Mesarič iz konjeniškega kluba Gotovlje in Jože Štiftar iz konjeniškega kluba Maribor. Posebno pozornost pa je med mladimi gledalci vzbudila dirka kmečkih konj in galopska dirka toplokrvnih konj, v kateri so nastopali rejci Koželj, Bomšek, Gajšek, Medved, Vrstovšek in še drugi- S to prireditvijo v Celju se je tudi v glavnem iztekla tekmovalna sezona konjeniškega športa za leto 1985. Cilj in namen takšnih konjeniških prireditev je predvsem spodbujanje reje konj in navduše-vanje mladih za to zvrst športne dejavnosti, ki je v družbenem in gospodarskem pomenu koristna. Franc Ogrizek Nagradna križanka za družinski krog JUGOSL. REPUBLIKA DELAVEC V OPE-RATIVI TEŽA EMBALAŽE TALISOVA ORANŽADA INDIJSKI FIZIK, NOBELOVEC POTOVALNI NAČRT ČEŠ. VIOLINIST IN KOMPONIST (JOSEF) OZEK KOS BLAGA IVO ANDRIČ RISANA, NAVADNO PUSTO- LOVSKA SLOV. PISATELJ (JOSIP) PLETENINE, PLETILNI IZDELKI GRAFIK DEBENJAK NEZNANKA V MATEMATIKI ITALIJ. VELETOK Z" RAZLAGALEC, AVTOR KOMENTARJA PRIVRŽE-, NEC IREDENTIZMA RANO- CELNIK VOZNIKI MOTORJEV - ZABAVNA ZGODBA S KRATKIM BESEDILOM PERZIJSKI VLADAR LJUBEZEN DR. ŽIVAGA SKUPEK NAPRAV TRIBARVNA ZASTAVA ODDELEK TERCIARA V ZEM. ZGOD. POSODJE IZŽGANE GLINE r VRSTA ANTILOPE KONEC MOLITVE GR. BOGINJA NESREČE NAŠ NAJV. OTOK DALJŠE Časovno obdobje ANCONA TKANINA ZA OBVEZE -• ŠOLSKA POTREBŠČINA ANGL IGRA Z LESENO KROGLO DVOREC PRI VIPAVI (RAZSTAVA) PRITR- DILNICA ODLIČEN CELJSKI ALPINIST (FfiANČCK) JOSIP BROZ SESTAVIL: R. NOČ ST. SLOV. IGRALEC (ALI) MESTO V SRBIJI OKSID BULJBA ZAREZA V SODU PRI . DNU ODPADNIK TONE KRALJ TOMISLAV NERALIČ REKA IN FJORD NA NORVEŠKEM SLAVNA IGRALKA LUNINA FAZA AVSTRIJ. DIRKAČ LAUDA CITROENOV AVTO MORSKA RIBA VOHUNKA HARI OSEBNI ZAIMEK IGRALKA BEGOVIČ NAPOVEDOVALKA RTV LJUBLJANA BUKOV PLOD ENOVAL. RADIKAL OGU. IN VODIKA NIKOLA TESLA DRAGO TRŠAR RUS. PESNIK (SERGEJ, »INONIJA«) NEOBIČAJNOST, POSEBNOST ; ANDRE CHENIER NAJDALJŠA REKA PIRENEJSKEGA POLOTOKA (ŠP.) STAR SLOVAN PALESTIN. BOGINJA PLODNOSTI !