GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA LETOjOcT^ ŠTEVILKA 3 DECEMBER 1986 GARNITURA JOŽKO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, UPOKOJENCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ŽELIMO OBILO ZDRAVJA, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA TER USPEHOV PRI DELU V LETU 1987 VODSTVO, SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE DO »LIKO« VRHNIKA 9 * v* KAKO V LETO 1987 Prehojena pot v letu 1986 Leto se izteka in čas je, da naredimo obračun rezultatov; čas je, da se ozremo v prihodnost. Smo zadovoljni s preteklostjo? Da in ne. Naredili smo mnogo, a še vedno premalo. Čeprav še nimamo dokončnih podatkov, že iz sedanjih lahko zaključimo, da bomo proizvodne in prodajne cilje dosegli (z manj zaposlenimi), ravno tako zadovoljive finančne rezultate v okviru lesne industrije. Pri tem naj omenim dva pomembna kazalca, t.j. dohodek in osebni dohodek na delavca, s katerima se uvrščamo v prvo četrtino lesarstva. Seveda pa bodo doseženi rezultati realno slabši kot v lanskem letu. Obljubljeni in nerealizirani ukrepi ekonomske politike za letošnje leto in lani sprejeta devizna zakonodaja je postavila aktivne neto izvoznike (med katere sodimo tudi mi z okoli 40 %-nim deležem izvoza v celotnem prihodku in s preko 250 %-nim pokrivanjem uvoza z izvozo-m), v zelo težaven finančni položaj. V Liku smo si z vsemi silami prizadevali (opravljenih je bilo preko 3 % nadurnega dela), da čimbolj dosežemo resolucijske usmeritve, saj bomo lanski izvoz povečali, uvoz pa celo zmanjšali m s tem dosegli večji čisti konvertibilni devizni učinek. To pomeni, da dosegamo najpomembnejše cilje države, ne pa večji dohodek, s katerim bi si lahko več odmerili za naš razvoj in večje osebne dohodke (Liko je kot neto izvoznik z osebnimi dohodki pod povprečjem v občini). Na manjši dohodek od izvoza vpliva predvsem inflacija, ki potiska vhodne materiale preko 100 % in pa nerealno gibanje tečaja našega dinarja (vrednost dolarja je porastla sarmo za okoli 40 %). Ta razkorak se ne da pokriti z izvoznimi stimulacijami, ki jih sproti izniči inflacija in z izvoznimi venami, katere so pa odvisne od inflacije v državah, v katere mi izvažamo. Slabši izvozni dohodek izboljšujemo s prodajo na domačem trgu, na katerem dosegamo višje prodajne cene našim izdelkom. Programska pestrost naših lesnih proizvodov in delno prestrukturiranje proizvodnje v program lesnih strojev in naprav ter računalniških sklopov, nam omogoča (ob zadovoljivi kvaliteti in servisu) zadovoljivo prodajo in s tem normalnejše zaloge gotovih izdelkov ter boljši dohodek. Zunanje težave, ki vplivajo na proizvodnjo oziroma poslovanje so predvsem: otežkočena in nepravočasna plačila inozemskim dobaviteljem s strani banke (večji nabavni stroški, problemi dobave), slaba kvaliteta materialov in servis domačih dobaviteljev, velika obremenitev dohodka in nestabilni pogoji gospodarjenja. Delo samoupravnih in strokovnih organov, delegacij in družbreno-političnih organizacij je usmerjeno in deluje v smeri zmanjšanja negativnih zunanjih vplivov in k tekočemu reševanju ter iskanju notranjih rešitev za probleme, ki nastajajo v okviru delovne organizacije. To je hkrati tudi naša osnovna orientacija, ki sloni na ustvarjanju dohodka z lastnimi silami. Vsekakor moramo omeniti, da vseh planskih nalog in predvidenih ukrepov nismo uspeli izvršiti zaradi premalo učinkovitega dela in odgovornosti posameznikov, povečane bolniške in fluktuacije ter pomanjkanja strokovnih delavcev. Pa vendar smo uspeli najnujnejše kadre le dobiti in s tem izboljšati kadrovsko strukturo. Problemov in težav tudi letos ni manjkalo, kajti v proizvodnih organizacijah, brez teh ne gre in jih zato ne bom našteval. Mislim, da smo jih vsi skupaj in posamezno, večji del od njih hitro in uspešno razreševali. Smo v času intenzivnih priprav resolucije in planov s cilji in ukrepi gospodarjenja za naslednje leto. Zato pogojev gospodarjenja za drugo leto še ne poznamo. Iz dosedanjih razprav pa se da zaključiti, da pogoji gospodarjenja v naslednjem letu ne bodo nič lažji kot letos. Upamo pa, da bo država glede na padec izvoza v letošnjem letu z vsemi pozitivnimi ukrepi podpirala izvozno usmeritev in povečanje izvoza v letu 1987 in s tem omogočila aktivnim izvoznikom večji dohodek in hitrejši razvoj. Ker v, Liku vlada optimizem, bomo še naprej vztrajali v izvozni usmeritvi in pri politiki obvladovanja kvalitetnih kriterijev gospodarjenja znotraj naše delovne organizacije s ciljem doseči realno večji dohodek na delavca v okviru lesarstva. Predvsem pa bomo dali poudarek naslednjim nalogam: - zmanjševanju stroškov na vseh področjih, - pripravljanju pravočasnih in kvalitetnih informacij, - zmarfjšanju napak na elementih obdelave po posameznih operacijah in s tem izboljševanju kvalitete končnih izdelkov, - pospeševanju inovacijske dejavnosti, - zaostrovanju odgovornosti do dela, reda in upravljanje z družbenimi sredstvi, - intenzivnejšemu tehnološkemu razvoju in investicijskim vlaganjem, - racionalizaciji organizacije poslovanja, - dograjevanju meril za nagrajevanje, - utrjevanju samoupravnega odločanja, medsebojnih odnosov in izboljševanju delovnih in življenskih razmer. Večji poudarek bomo dali kadrovanju in izobraževanju ter skrbi za normalnejše plačilne pogoje pri prodaji in nabavi. Naj končam z željo, da bi se z največjo enotnostjo in skupnim delom lotili načrtovanih nalog za leto 1987; vsem delavcem LIKA in njihovim družinam ter upokojencem pa želim veliko zdravja in osebne sreče. Friderik Kovač REFERENDUM V DELOVNI ORGANIZACIJI V TOREK, 16.12.1986 smo z glasovanjem na referendumu sprejemali spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi SOZD UNILES in statuta SOZD UNI-LES. Sprejem omenjenih aktov je pomemben tudi zato, da še nadalje obdržimo zunanjetrgovinsko registracijo. Dokazali smo, da smo pripravljeni uresničevati zastavljene cilje. SREČANJE JUBILANTOV Ze nekaj let zapored organiziramo pred Dnevom republike srečanje vseh tistih članov kolektiva, ki v tekočem letu dopolnijo deset, dvajset oziroma trideset let neprekinjene delovne dobe v delovni organizaciji. Ponovno pa se snidejo tudi tisti, ki so se v tem letu upokojili. Letos smo se zbrali v prostorih delavske restavracije na Verdu in skušali orisati skupne uspehe ter dosežke ter vsaj za trenutke pozabiti vsakodnevne težave in dolžnosti. Prijetno je bilo, tako kot je bilo to ob vsakem srečanju. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Ivan Cankarja ter članice ritmične gimnastike, spregovoril nam je predsednik DS tov. Drobnič Janko, za prijetno razpoloženje ob zvokih harmonike pa ie poskrbel tov. Peter. Kaj naj ob zaključku tega prispevka rečemo? Veselimo se skupnih srečanj ter vsem tistim, ki so praznovali zaželimo dobro počutje tudi v delovnih sredinah, kajti tudi to vpliva na boljše doseganje rezultatov gospodarjenja. Ob enem pa veliko zdravja, ki je pogoj zato, da bomo lahko delali tudi v bodoče. Tistim, ki so se upokojili pa prijetno oocutje med domačimi in iskrena želja, da bi še vedno radi prihajali med nas. Spominski posnetek vseh, ki so med nami 20 let 10 LET NEPREKINJENE DOBE V LIKO: Levec Janez Adžic Janja Biber Andjelko Bizjan Pavel Brestovec Nikifor Bulj Zora 30 let v DO, prisodili bi jim mnogo manj 30 LET NEPREKINJENE DOBE V LIKO: Bizjan Janez Grmek Tonca Grmek Peter Hribar Jožefa Japelj Janez Košir Dominik Pristavec Manja Rakteij Stane Zarn Draga Istenič Marko 20 LET NEPREKINJENE DOBE V LIKO: Eržen Rudi Gavrilovic Čedomir Gorjanc Andrej Guštin Martin Guštin Štefka Hrovatin Sonja Janež Herman Jereb Viljem Kovačič Zdenka Krašovec Franc Kunstek Tatjana Lešnjak Janez Malovrh Milan Mikulčič Franjo Peršin Janez Pleško Matevž Purkart Janez Radošek Kristina Rot Ivan Rudic Simo Stošic Branka Šaponjič Milomir ŠučurBožo Tušar Andrej Vujičič Savka Žitko Alojz Železnik Anton Damjanič Dorde Dojčinovič Milena Dobrovoljc Niko Gantar Ana Gutnik Amira Handanagič Fikret Handanagič Omer Hanžel Miroslav Hušidic Hasnija Ibrišimovič Hamida Jankovič Vida Kastelic Stanislava Krašovec Dragica Karadžič Zineta Krička Zdravka Ljubijankič Munira Kruezi Musa Marič Ljubica Martinček Marjan Milakovič Božo Miškič Marta Molek Pavle Neškovič Zora Novak Leopold Otrin Bojan Ogrin Ivan Petrovič Vlado Prodanovič Ljeposava Rupnik Anica Spalevič Milonja Susman Jakob Vrhovec Rina Vukovič Stana Voljč Danica Zukanovič Vedija aBsaS . ■ V LETU 1986 so se UPOKOJILI: Albreht Milka Bartol Ljudmila Drašler Jože Grmek Peter Gutnik Marija Jereb Anton Katič Mato Kocjančič Vlado Kogovšek Lucija Knapič Anton Krvina Janez Rebolj Martin Škrbec Janez Telban Marjan Turk Franc Vogrinc Nuška Žitko Francka Dragica Krašovec uniies so zd Delavski svet SOZD UNILES, Ljubljana, Titova 36/XII razpisuje NAGRADE ŠTUDENTOM UNIVERZE V LJUBLJANI IN MARIBORU ZA NAJBOLJŠA DIPLOMSKA DELA katerih tematika zadeva predvsem področje proizvodnje, razvoja, ekonomike, oblikovanja v lesarstvu in druge teme s področja lesarstva Nagrajenih bo 5 najboljših diplomskih del; posamezna nagrada znaša 50.000,-din. Študentje naj svoja diplomska dela predložijo najkasneje do 31.5.1987 prek svojih mentorjev na fakulteti strokovni komisiji SOZD Uniies za podeljevanje nagrad študentom. Nagrade bodo podeljene 27. 6.1987 na seji delavskega sveta SOZD Uniies. Nekateri od tistih, ki so se v letošnjem letu upokojili PROGRAM ACA -NAČRT ZA POVEČANJE IZVOZA NA TRŽIŠČA AMERIKE, KANADE IN AVSTRALIJE Zvezni načrti in tudi resolucijska določila predvidevajo posebno družbeno podporo skupnim programom izvoza. To možnost poskuša sedaj izkoristiti tudi lesno-predelovalna industrija Jugoslavije, zaenkrat v izvozu pohištva. Glede na razvrednotenje dolarja za več kot tretjino v letu dni, je postal nadaljnji izvoz v ZDA, posredno pa tudi za Kanado in Avstralijo, dohodkovno vprašljiv. To odseva tudi v letošnjem zmanjšanju polletnega izvoza v ZDA za 10 %, medtem ko so ostale države, posebno ZR Nemčija in Italija povečale svoj polletni izvoz za 20 %. Kljub temu, da je nekdaj donosen posel postal negativen, pa tako velikega tržišča kot so Združene države Amerike, ko uvažajo na leto za nad 2,5 milijard dolarjev pohištva zaradi začasnih težav ne smemo zapustiti, kajti poleg vzhodnoevropske konkurence prodirajo na to tržišče čedalje bolj tudi vzhodnoazijske države. Zato je 6 jugoslovanskih Sozdov lesarstva, ki izvažajo pohištvo na tržišča ZDA, Kanade ter Avstralije predložilo zveznim organom posebni petletni program (Program ACA) povečanega izvoza, ki bi se lahko s posebnimi ukrepi ne samo obdržal, temveč tudi povečal (od 146 mio $, v letu 1985 na 400 mio S v letu 1990/91.). Poudariti moramo, da je izvoz lesnih izdelkov tisti, ki terja najmanjši uvoz (za 4 $ izvoza 1 $ uvoza), kar je za našo družbo vsekakor izredno zanimivo, saj na primer elektroindustrija porabi od 10 iztrženih dolarjev 7 do 8 za uvoz materiala. Za pospeševanje tega izvoza bodo sprejeti naslednji ukrepi: 1. Kreditiranje izvoza oziroma proizvodnje za izvoz s krediti poslovnih bank z obrestno mero 19 % p.o. 2. Brezcarinski uvoz opreme, ki je namenjen povečanju izvoza na ta tržišča v vrednosti 56 mio $, od česar odpade na SOZD UNILES 18 mio S. 3. Zagotovitev sredstev za povečanje osnovnega kapitala v lastnih in mešanih prodajnih (montažnicah) organizacijah v ZDA, Avstraliji in Kanadi za 44,8 mio $ od česar odpade na UNILES 10,8 mio S. To bo omogočilo skrajšanje sedanjih plačilnih rokov od enega leta na nekaj (2) me- secev, kar pa bo spet pripomoglo k hitrejšemu obračunu izvoza in plačilu stimulacij. Pozneje, s spremembo zakona o Jugoslovanski banki za ekonomsko sodelovanje s tujino, pa bo možno tudi povečanje obratnih sredstev v teh podjetjih. Gre za 36,8 mio S, od česar odpade na UNILES 8,9 mio $. Za zagotoviterv teh sredstev smo posredovali enotno vlogo v LB-ZB, pri čemer pa se moramo vključiti kot SOZD v JUBMES, za kar združujejo članice ustrezna sredstva v skupnem znesku 1,5 mio din po dogovorjenem ključu. ACA program naj bi pripomogel ne samo k ohranitvi ameriškega trga, temveč naj bi omogočal tudi povečanje izvoza pohištva na območja združenih držav, Kanade ter Avstralije. Pozneje naj se temu programu v obliki aneksa priključi še posebni program izvoza montažnih hiš, ki ga je uspešno začel MARLES, sedaj pa ta izvoz resno zanima tudi druge izvoznike hiš v Jugoslaviji, tako da je bil pripravljen skupni program. To sodelovanje naj bi prispevalo tudi k enotnejšemu nastopanju jugoslovanskih izvoznikov pohištva na tržiščih ACA držav, kar nam bi posredno omogočilo tudi izboljšanje prodajnih pogojev, ki so bili zaradi nekoordiniranega trženja dostikrat slabši, kot bi jih v normalnih razmerah lahko dosegli. Glede tega je bil sprejet med udeleženci programa tudi posebni sporazum o koordiniranem izvozu. V program ACA je torej vključen tudi LIKO in če bo iz tega res kaj koristnega nastalo, bo to koristno tudi za nas. Edo Rasberger KRVODALJSKA AKCIJA NA VRHNIKI V prvnih dneh decembra je bila letos že drugič organizirana krvodajalska akcija na Vrhniki. Udeležilo se jo je tudi preko šestedet članov iz naše delovne organizacije. Kot že vsakič doslej smo ponovno ugotavljali, da je število tistih, ki se za akcijo prijavijo kar trikrat manjše od dejanskih udeležencev. To pa otežkoča dobro organizacijo akcije, najbrž pa vpliva tudi na organizacijo dela pri nas, zato v bodoče vse pozivamo k večji disciplini. Darujmo kri, rešujmo življenja pa naj nam bo vodilo tudi v bodoče. K. D. Na srečanju jubilantov so nastopali člani dramske skupine OŠ Ivan Cankar RAZGLASITEV INVESTICIJ, ZAKLJUČENIH V LETU 1986 Pred Dnevom republike smo skušali na svečan način obeležiti še en pomemben dogodek v letošnjem letu, to je pregledati vse dokončane investicije v naši delovni organizaciji v letošnjem letu. Slavnostno zasedanje delegatov delavskega sveta je bilo v gostišču Pekel, poleg vseh vodilnih delavcev naše delovne organizacije, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter vodstvenih delavcev, pa sta se seje udeležila tudi predsednik IS SO Vrhnika tov. Petkovšek Peter ter predsednik skupščine SO Vrhnika tov. Bole Herman. Kaj smo v letošnjem letu napravili na področju investicij, je podrobno obrazložil v svojem nagovoru predsednik DS tov. Drobnič Janko. V imenu SO Vrhnika pa nas je pozdravil predsednik skupščine SO Vrhnika tov. Herman Bole, ki je tudi označil vlogo naše delovne organizacije v občinskem gospodarstvu z željo, da bi tudi v bodoče uresničevali začrtane naloge s kar največjimi uspehi. V letošnjem letu smo na področju investicij realizirali sledeče: Rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje masivnega pohištva Program zajema izgradnjo skladišča izdelkov na Verdu, rekonstrukcijo obeh lakirnic in nabavo opreme za proizvodnjo masivnega pohištva ter delno tudi ostalih delovnih enot. Dokončno je izdelan investicijski program z novimi tehnologijami, v izdelavi pa je projektna dokumentacija za skladišče in lakirnici. Celotna vrednost programa znaša 1.623.525.000 din, v letu 1986 pa naj bi porabili 590.008.000 dinarjev. Rekonstrukcija lakirne linije v Proizvodnji notranjih vrat v Borovnici. Cilj omenjenega projekta je bil v posodobitvi lakirne linije z uporabo najnovejših tehnologij površinske obdelave z možnostjo vseh načinov in kombinacij površinskih obdelav. Rekonstrukcija je zaključena, vrednost opravljenih del pa znaša 167.294. dinarjev. Skladišče v Prištini Za področje Kosova in Makedonije bomo zgradili prodajno skladišče v Prištini. Z njo želimo zagotoviti pokritost tega trga z našimi izdelki. Predračunska vrednost investicije je 150.000.000 dinarjev. Letos smo kupili zemljišče, izdelana pa bo tudi tehnična dokumentacija. Gradnjo bomo pričeli in dokončali v letu 1987. Nabava opreme V tekočem letu smo nabavili opremo v skupni vrednosti 158.537.168 dinarjev s katero smo posodobili posamezne faze dela v proizvodnji, predvsem pa poenostavili prevoze delavcev med lokacijami, izboljšali red in disciplino v oddelkih z montažo registriranih ur, posodobili delo v pisarnah ter v oddelku za računalništvo. V letu 1986 je bilo tudi plačanih 377.525.168 dinarjev za osnovna sredstva, za nekatera dobavni roki še tečejo, torej še niso dobavljena. Aktiviranih je bilo v letu 1986 za 470.035.576 dinarjev osnovnih sredstev, vendar so bila nekatera plačana že v letu 1985. Poleg tega je v letu 1986 pričela z obratovanjem lupilna linija, ki je bila zaključena v lanskem letu kot skupna investicija v vrednosti 54.000.000 dinarjev. Investicijsko vzdrževanje Tudi na tem področju smo dosegli v letu 1986 pomembne pridobitve kot npr.: prizidek k DE Proizvodnja vhodnih in garažnih vrat, lesena nadstrešnica in declmirane elemente v Verdu in v Borovnici, kovinska nadstrešnica pri predsušilnicah v Verdu, urejeno je parkirišče pred tovarniškimi prostori v Borovnici, asfaltirane so manipulativne površine v Verdu, v Borovnici ter pri prodajnem skladišču na Vrhniki. V teku pa je še obzidava kovinske nadstrešnice na Verdu za potrebe skladišča repromateriala, izgradnje lesene nadstrešnice v Verdu ter priprava tehnične dokumentacije za črpalke za gorivo v Borovnici in v Verdu. Skupna vrednost omenjenih del znaša 118.600.000 dinarjev. Nakup stanovanj, stanovanjski krediti, družbeni standard Za nakup stanovanj, parcel ter dodelitev stanovanjskih kreditov smo v letošnjem letu namenili sredstva v skupni višini 84.932.464 dinarjev, za nakup in opremo počitniških kapacitet pa smo namenili sredstva v višini 12.832.571 dinarjev. Na ta način smo pridobili dva bungalova v Čate-ških toplicah in dve garsonjeri v Bohinjski Bistrici. K. D. INVESTICIJE V TEKU V tem prispevku bomo prikazali tista investicijska dela in večja dela investicijskega vzdrževanja, s katerimi se intenzivneje ukvarjamo ,v tem času. Res je, da so obsežena z letošnjim planom, kot je tudi res, da se večini ljudi množica podatkov tega plana izgubi iz spomina, tako, da se potem, ko pride do dogajanja na lokaciji, marsikdo vpraša, kaj bo iz tega nastalo? Podajamo kratek pregled del, katerih aktivnosti so se začele, ali pa že tečejo na naših lokacijah in so dogajanja že tudi več ali manj vidna. Tako se na Verdu ureja skladišče repromateriala pod streho kovinske skladiščne hale pri upravni zgradbi. Pridobljen bo prepotrebni prostor za skladiščenje materiala, ki je sedaj raztresen po vsej lokaciji. Tu je začeta tudi obnova skladišča vhodnih in garažnih vrat pri starem gasilskem domu. Pričelo se bo s pripravljanjem del za gradnjo prizidka skladišča pri DE proizvodnja masivnega kolonialnega pohištva. Izvršena bodo minerska in odstranitvena dela na brežini proti gozdu. Za ta prizidek je v izdelavi tehnična projektna dokumentacija za gradbeno dovoljenje in izvedbo. Zagotovljena pa je že tudi armiranobetonska konstrukcija za ta objekt. Za lakirnico te DE so izdelani tehnološki projekt centralnega razvoda laka in elektro projekt. Smo tudi v fazi zbiranja ponudb izvajalcev in dobaviteljev lakirniške opreme. Za proizvodnjo računalniških sklopov je izdelan idejni projekt. Ta proizvodnja bo morala pridobiti v prihodnjem letu ustrezne in povečane prostore. Predvidevamo, da bodo ti na Ljubljanskem vrhu, ker realne možnosti drugje ni. Niti ne v načrtovani industrijski coni na Vrhniki ne, ker tu ni mogoča skorajšnja gradnja. V Prištini so v teku aktivnosti za gradnjo prodajnega skladišča. Pridobljeno je zemljišče, izbran projektant in zagotovljena kovinska konstrukcija objekta v izmeri 1400 m2. V teku so tudi aktivnosti še letos možnih dobav domače opreme: viličarji (Indos, Čelik), tovornega avtomobila in drugih strojev tako domačih, kot uvoznih. Dušan Plestenjak NOVOLETNA ČESTITKA Liko firma je velika, Intrigantov dosti ni, Karierist se sporom zmika, Uprava za vse nas skrbi! Samoupravljanje deluje, Res, da ne preveč krepko, Enako vsak za sebe psuje, Če letni plan ne dosegamo, Naskok še sindikat zasnuje, Obvezno plan dosežen ! Nič ne tarnaj - se ne zmikaj, Obvezno v sobotah delal boš, V druge posle se ne vtikaj, Od odličen prejemal boš. Lahkoživcu ni do dela, Ekstremist ne gre rad v službo, Tone se ga rad nadela, Ob sobotah ko zaupšča službo! Franko Martinčič INVENTIVNA DEJAVNOST V DO »LIKO« VRHNIKA Veliko je bilo že povedanega in napisanega o naši inventivni dejavnosti in njeni normativni ureditvi. Dejstvo je, da smo z rezultati inventivnega dela v letošnjem letu dosegli vidnejši napredek. Vendar je inovacijska kultura eden izmed temeljev, ki nam zagotavlja razvoj in napredek. Nove tehnološke, organizacijske in druge rešitve so pogoj za uresničevanje naših kratkoročnih in dolgoročnih nalog. Skrb za poživljanje množičnega inventivnega delovanja je ena izmed osnovnih nalog sindikalnih organizacij in seveda vseh nas, zato nas na tem področju vspodbujanju in krepitvi inovacijske dejavnosti, čaka zelo veliko dela. Enostavno nam v boju za stabilizacijo gospodarstva ne preostane, kot da delamo bolje in v svoje delo vnesemo čim več inventivnosti. Prav od tega je odvisna naša prihodnost. Vendar se že pojavlja problem, ki smo ga obravnavali na SOZD-u UNI-LES, da je bilo več uspeha pri tistih članicah, kjer so imele organizirane profesionalne referente za inventivno dejavnost. Zato bi bilo potrebno tudi v naši DO organizirati profesionalnega referaenta, ki bi pripomogel k hitrejšemu in boljšemu uveljavljanju inovacij in inventivne dejavnosti v celoti, sicer ne bomo dosegli še boljših rezultatov na tem področju. Potrebno bi bilo tudi, da v poslovnih sporočilih ob periodičnih in zaključnih računih posebej prikažemo tudi rezultate množične inventivne dejavnosti. Pospešiti bi morali tudi sprejetje novega pravilnika za inventivno dejavnost ter ureditev nagrajevanja inovatorjev. Razmislite in predlagajte čim boljše rešitve za boljšo ureditev inventivne dejavnosti v naši delovni organizaciji. Predlagajte nekaj koristnega, kajti od kvalitetne zamisli do uspešnosti je le en korak. Dušan Dobrovoljc Takole je bilo naše prodajno skladišče na Vrhniki po neurju O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU PROIZVODNO DELO IN DELOVNA PRAKSA Ze od uvedbe usmerjenega izobraževanja so se vnemale in se še vnemajo intenzivne razprave o srednjem usmerjenem izobraževanju, zlasti o programih, o njihovi prilagojenosti smotrom združenega dela, njihovi učinkovitosti za potrebe gospodarstva, hkrati pa hotenjem po kakovostnejših kadrih vseh vrst za prihodnji družbeni in gospodarski razvoj. Reformirana srednja šola organizirana na nekaterih področjih v veliki odvisnosti od združenega dela in njihovih posebnih izobraževalnih skupnosti kajpak še zmeraj ne daje tega, Kar smo pričakovali. Malce utopično ie Dilo pričakovanje, da je moč šolo letormirati sorazmerno hitro in brez temeljitih razčlemb starega klasičnega srednjega solstva. Kljub temu, da ima združeno delo preko posebnih izobraževalnih skupnosti dosti večje možnosti vplivanja na izobraževalne orograme in samo usposabljanje učenčev pa je vprašanje ali znamo te možnosti tudi izkoristiti. Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo m izobraževanje je spremljal šolanje prve generacije učencev v usmerjenem izobraževanju ter med drugim ugotovil, da je potrebno v programih oziroma smereh, kjer se pričakuje izrecna usposobljenost za vključitev v delo povečati obseg proizvodnega dela in delovne prakse oziroma praktičnega pouka sploh. To je potrebno posebej zato, ker se v večini primerov pripravništvo po končani šoli ne izvaja tako, kot je bilo z reformo predvideno. Teoretični in praktični pouk v šoli ter proizvodno delo in delovno prakso v združenem delu moramo bolje vse-oinsko in časovno vskladiti, če hočemo doseči potrebno povezanost obojega. Pri sedanjih programih in predmetnikih imajo v smerih IV. in V stopnje zahtevnosti učenci na začet-mi šolanja, se zlasti v prvem letniku, premalo teoretičnega in praktičnega znanja za takšno izvajanje proizvodnega dela, ki bi bilo res učinkovito. Od tega kako pripravljeni pridejo učenci na proizvodno delo in delovno prakso je odvisno, v kakšna dela jih organizacije združenega dela vključujejo. Od tega, v kakšna dela so vključeni, pa so bistveno odvisni vzgojnoizobraževalni učinki. Menim, da ugotovitvam strokovnega sveta lahko pritrdimo, saj se v praksi dogaja, da učenci prihajajo na opravljanje proizvodnega dela neorganizirano, nenačrtno, zgodi se, da šola učenca enostavno pošlje in ga ne najavi niti po telefonu. Največkrat učenec s seboj ne prinese nikakršnega programa za proizvodno delo. Po drugi strani pa kljub kritikam, ki jih naslavljamo na srednje šole v organizacijah združenega dela - tudi pri nas se nismo čisto doumeli, da je proizvodno delo in delovna praksa in pripravništvo praktično nadaljevanje teoretičnega usposabljanja v šoli. da ie Jelo neločljiv del procesa vzgoje m izobraževanja. Temu mlademu človeku. ki pride na 14 dni ali 3 tedne v tovarno moramo posvetiti resnično vso skrb in pozornost, ne pa da ga, Kar se še prepogosto dogaja prepustimo samemu sebi, da ves čas opravlja eno in isto delo in na koncu nima kaj napisati v svoj dnevnik ■prakse. Še posebej je potrebno opozoriti na to, ker v naši delovni organizaciji mnogo učencev opravlja proizvodno delo tako denimo v tekočem solskem letu okrog 70, zato se kaže potreba po usposabljanju in pripravljanju se novih mentorjev za proizvodno delo in delovno prakso. Za to nalogo moramo izbrati strokovnjake, ki inovativno razmišljajo, ki se znajo prilagajati novim tehnološkim zahtevam, ki imajo tudi pedagoške sposobnosti posredovati svoje znanje in izkušnje mladim ljudem, ki ji je treba zadostiti temveč iskanje možnosti za razvoj mladega človeka, v vzgajanju ustreznega odnosa do dela in spodbujanju njegovega ustvarjalnega in kritičnega razmišljanja. Z novim programom življenja in dela osnovne šole. so se v učni načrt vnesli elementi, s katerimi naj bi pre- segali programsko uniformiranost (to so zlasti dopolnilni in dodatni pouk, fakultativni pouk in interesne dejavnosti). Vsak učenec naj bi vsaj na enem področju razvil svoje sposobnosti in nagnjenje, kar ima motivacijsko in usmerjevalno vrednost za njegovo vključevanje v nandaljnje izobraževanje. Sodimo, da smo v LIKU na tem področju kar nekaj dosegli. Gre za fakultativni pouk - lesarski krožek, v katerega se vključujejo učenci višjih razredov osnovnih šol, ki ga vodijo delavci LIKA. Lesarski krožek v letošnjem šolskem letu poteka že na treh osnovnih šolah v Borovnici, Vrhniki in na Logu in je vanj vključenih okrog 50 učencev. Ocenjujemo, da je to najboljši način kako mladim približati tovarno, jih seznaniti z lesarstvom in jih zainteresirati za nadaljne izobraževanje v lesarski usmeritvi. Majda Horvat NAŠ VSAKDAN Na stotine in tisoče in več korakov stori človek v neznano brez strahu in z upanjem v zmago. Včasih na proti srečuje čudne ljudi, s še bolj čudnimi usodami, z nenavadnimi doživetji z neverjetnim pogumom in z močjo, spreminjati svet, okolje, ljudi okrog sebe. Ko se spreminja človek sam spozna bogastvo takih srečanj, vidi svetlobo in temo ostalih m je srečen s seboj. Nenadoma ostrmi ob spoznanju, da ze dolgo ni srečal nikogar, da m več zmag in porazov, ljudi s pogumom in močjo, da je ostal sam in osamljen. Spoznanje, da je zamudil lepoto in živost sveta, da je pozabil stopiti v korak z ostalimi, da je v sebi umrl je najbrž najtežja, je najbridkejša usoda človeka današnjega dne. G U PROIZVODNJA STROJEV Podatki iz preteklih let kažejo, da smo v letu 1984 izdelali eno polavtomatsko linijo za vzdolžno vpenjanje lesa, katero smo kot protitip namestili v našem proizvodnem obratu na Verdu. Služila nam je kot osnova za nadaljni razvoj tovrstne proizvodnje. V letu 1985 sta bili izdelani že dve polavtomatski liniji in 27 manjših strojev v skupni vrednosti 48.811.348 din. Za leto 1986 je bil izdelan plan glede na razpoložljive možnosti in sicer: 7 kom linij za vzdolžno spajanje in 40 ostalih manjših strojev kot dopolnilni program. Od tega smo uspeli uresničiti 5 komadov linij za zunanje kupce, en komad smo instalirali v našo proizvodnjo, tovarno vrat v Borovnici, ena linija bo pa realizirana do konca leta 1986. V tem času se je tudi povečal asorti-man spajalnih linij, tako da smo uspeli kupcem ponuditi tri različne tipe in sicer dva tipa polavtomatskih in avtomatsko, to je tip LSA-A-300. Ob vedno večji zahtevnosti domačega, kot tujega,trga pa imamo v mislih nov sistem spajanja, kjer bi lahko spajali elemente zelo majhnih dimenzij. Konec tega leta bi bil pa lahko že izdelan prototip. Za leto 1987 so že postavljeni plani v okvirih predvidenih možnosti, dasi-ravno bodo na tržne rezultate v veliki meri vplivale kritike oziroma pohvale že prodanih in delujočih naših strojev. Glede na tržno situacijo in s predpostavko da se bomo prebili tudi na zunanji trg računamo, da bomo prodali planirano količino brez ustvarjanja zalog. Naš cilj je, da bi sleherni večji stroj izdelali za zunanjega kupca. Ivan Petrovčič MISLI Ljudje se sramujejo; vsega najlepšega jih je sram, najbolj pa jih je sram ljubezni. I. CANKAR Vsak človek je cilj svojega življenja, ne pa sredstvo družbe, države, vesolja, materije ali bogov T. STRES Najdragocenejši kapital, s katerim družba razpolaga, se skriva v človeških glavah in rokah. JAN MAKAROVIČ UNILES POJE 86 Tradicionalno srečanje pevskih zborov in oktetov sestavljene organizacije UNILES je bilo letos pod organizacijskim vodstvom delovne organizacije STOL Kamnik v Duplici pri Kamniku 1 2. decembra. Poleg našega moškega pevskega zbora so sodelovali še moški pevski zbor iz Mebla, moški pevski zbor So-pota Radeče, mešani pevski zbor Svoboda Duplica - Stol, Dolenjski oktet - Novoles, oktet Javer - Pivka ter oktet Marlesa iz Maribora. Za ljubitelje petja je bilo to prijetno doživetje, za vse udeležence srečanja pa je bilo obilo možnosti za medsebojno spoznavanje in izmenjavo mnenj. K. D. HUMOR MED PRIJATELJI Srečata se dva prijatelja, ki si na hitro izmenjata novice. »Je kaj novega«, ogovori prvi prijatelja? »Madona Jože je, je! Ali več, da je moja žena buzarant?« »Kaj ti pa je Gustel, si morda malo preveč pogledal v kozarec«, ga ogovori Jože? »Ali ti sploh veš kaj je buzarant? Prijatelj, to so tisti ljudje, ki imajo igrice in seksualne odnose z moškimi«, ga pouči Jože. »No vidiš Jože«, odvrne Gustelj »moja žena prav to počne!« Franko Martinčič LAMPA Kolegici se srečata in se pogovarjata o vsemogočem. - Kako kaj zakon? vpraša prva. - Slabo. Ločila se bom. - Zakaj pa? - Zaradi moževega priimka. - Kako se že pišeš? - Lampa. - Priimek res ni nekaj posebnega, ampak saj to si vedela ke pred poroko. Ali imaš že kaj novega na vidiku? - Da,njegovega brata. - Toda ta se prav tako piše Lampa! - Že,že, toda razlika je ali lampa visi ali stoji. Režijski delavci v proizvodnji Franko Martinčič IZ NAŠIH ARHIVOV Nagradna križanka NAGRADE: 1. stol 4. brušenje rezila 2.1 m3 drv 5. brušenje rezila 3. 1 zvez žamanja ORCjAU SAMO- UPRAV. zfeoRns KOVIUA ZAKLOP jq. BOG QLIU A LAKOTA M. in Z. ČRKA UADE PRISLOV. POV. ČRKA Rešitve posredujte najkasneje do 3.1.1987 na naslov: Uredništvo »NAŠE DELO«, Tržaška sOvrhnika UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoin dustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Branko Peček, Sajovec Alojz, Novljan Meta, Ciril Gerdina, Miro Hanžel, Franko Martinčič - Naslov uredništva: Les neindustrijski kombinat »LIKO« Vrh nika, Tržaška 90, Vrhnika - tisk borovnica.