policijski g c.
S&ES n* A T^T^W	Jk	SS«!
Stane na leto * JgT M g&j m gg JS |0	§	£3f	|m	Interurb. telefon
24 D. Uredništvo	i*ir	/m	§|	§§£	lu#	§|	§	(M	W	štev. 3. Poštno-
in upravništvo	Jgf	_ SJ&k Bfi |S M M 1 11 H #	»	hranilnični ra-
Celje, Stross-	M?	A	Iga j$2 g| m HS «	H	jPeun štev. 10.415.
majerjeva ul. 1.	A. SEL JžL>rf^ m. m	^|,	IB	Jl	Ponatisi so do-
Rokopisi se ne	^	voljeni le, ako
vračajo. — Na-	se navede vir.
™J"ina7sf p»:	LIST ZA .^ukOZNIŠTVO IN KMETIJSTVO	— Reklamacije
Zvizi«’ vCelju.	LAiN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU	pistSine'proste.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU
registrovane zadruge z omejeno zavezo
v nedeljo, dne 13. aprila 1924 ob 10. uri dop. v sejni dvorani Mesine hranilnice v Celju.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav predsednika.
2. Čilanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1923.
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1923.
5. Določitev prispevkov za revizijo in v pomožni zaklad.
6. Predlog za spremembo pravil v §§ 11, 12, 29 in 33.
7. Razni predlogi in nasveti.
Opozarjamo na določbo § 29. zadružnih pravil, ki se glasi: „Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 28. navedenih točkah; vsak delež ima en glas; vendar ne sme imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto glasov. Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, ki mora biti član dotične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirati s tozadevnim, v seji načelstva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotično deležno listino.*
V Celju, dne 6. marca 1924.
Zadružna Zveza v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dr. Ernest Kalan	Dr.	Anton	Božič
član načelstvo.	predsednik.
Spomin na 40 letnico Zadružne Zveze v Celju.
Ker naš list le redkokedaj izhaja, se nismo mogli doslej spominjati v njem štiridesetletnice naše zadružne organizacije. O delovanju Zveze v minulih 40 letih smo izdali poseben »Spominski spis«, katerega prav zelo priporočamo vsem svojim prijateljem v podroben študij — že radi tega, ker je zgodovina naše Zveze v prvih 20 letih njenega obstoja tudi zgodovina slovenskega zadružništva. Spis se dobi pri Zvezi in stane Din 20'-—.
Potek slavnostnega zborovanja ob priliki 40 letnice dne 7. oktobra 1923 v dvorani Mestne hranilnice v Celju pa je bil sledeč:
Predsednik Zveze g. dr. A. Božič se je v svojem pozdravnem govoru spomnil najprej vseh onih, ki so Zvezo ustanovili in pri njej sodelovali. V prvi vrsti je slavil ustanovitelja in prvega organizatorja slovenskega zadružništva pokojnega inž. Mihaela Vošnjaka. Njegova narodna zavednost združena s praktičnim gospodarskim pogledom in z veliko inicijativnostjo ga je usposobila za voditelja slovenskega zadružništva skozi skoraj 3 desetletja. Bil je tih in skromen mož, toda energičen in vstrajen delavec na gospodarskem polju. Uspeli njegovega dela so osobito premnoge, sedaj močne in v našem gospodarskem življenju pomembne kreditne zadruge po mestih, trgih in večjih podeželskih krajih, uspeh njegovega truda so prvi samozavedni in samostojni koraki našega naroda v kulturnem, gospodarskem in vsled tega naravno tudi v političnem življenju. Njegovo truplo počiva v daljnji švicarski zemlji, kjer so ga kot političnega begunca položili v grob, tradicija njegovega dela pa Se živi naprej v mnogo-brojnih njegovih učencih. Slava njegovemu spominu ! (Slava klici zborovalcev,) Razume se, da Mihael Vošnjak ni zmogel vsega organizatoričnega dela sam. Morda bi ostal njegov poziv na zadružno delo glas vpijočega v puščavi, ako bi ne dala usoda istodobno našemu narodu mož visokega poleta
in velike ljubezni do njega in njegovega napredka. Stopajo mi pred oči možje kot so bili dr. Josip Vošnjak, dr. Ivan Dečko, Simon, Hausenbichler, Lončar, Lipold, Turnšek, Rapoc, Ivan Kukovec, dr. Geršak, dr. Georg, Knez in premnogi drugi, da o sedaj Živečih in delujočih ne govorim. Ako gledamo danes rezultate njihovega dela, ako gledamo vse to cvetoče kreditno in produktivno zadružništvo, kar ga te v naši Zvezi in kar se je po Vošnjaku in še pod njim organiziralo drugod, vidimo, da so ti možje in z njimi vred cela vojska zadružnih delavcev opravili lepo in koristno delo, iz katerega se lahko učimo, katero je zmožno smisel za zadružništvo okrepiti in povzdigniti in katero nam bode dajalo pogum in vspodbudo za nadaljevanje.
Nato je predsednik pozdravil navzoče goste zadrugarje, med njimi zastopnika francoskega konzumnega zadružništva in sedanjega ravnatelja biroja pri Ligi narodov v Ženevi, dr. Fauqueta, odposlanca UstFodne jednoty v Pragi dr. Chulka, zastopnike kmetijskega zadružništva bavarskega iz Monakovega ter zastopnike avstrijskega konzumnega zadružništva iz Gradca in Celovca, predsednika Glavnog Zadruž-nog Saveza ministra na razp. dr. Korošca, ministra na razp. dr. Vek. Kukovca, načelnika zadružnega oddelka v poljedelskem ministrstvu dr. Velja Stojkoviča, državnega komisarja pri Narodni banki ministra na razp. Gla-viniča, zastopnika pokrajin, uprave svetnika dr. Žužka, predsednika celjskega okrožnega sodišča dr. Kotnika, celjskega župana dr. lirašovca, dolgo vrsto gostov zadrugarjev iz cele države in mnoge druge. Zborovalci so navzoče goste živahno aklamirali.
Nadaljni pozdrav predsednikov je veljal bratom našim zadrugarjem iz Notranjske, Goriške, Trsta in Koroške, s katerimi smo delovali v skupni organizaciji tako dolgo, dokler ni znova zasedel tega dela naše in njihove domovine tujec. Pošiljam jim iskrene pozdrave s prošnjo, naj delajo in vztrajajo.
Sledilo je čitanje brzojavk in pozdravov. K štiridesetletnici Zveze so Častitali brzojavno poljedelski minister
Miletič, pismeno veliki župan dr. Lukan, poslanstvo češkoslovaške republike v Beogradu, Jednota češkych hospodar-skych společenstev v Opavi, Slovanska zemčdčlska družstevni komora v Pragi Zadružna Zveza v Trstu, brzojavno’ nadalje Zemaljsko gospodarsko viječe v Splitu, Srbski Savez zemljoradničkih zadruga v Sarajevu, Zadružni Savez Split, Hrvatski Savez Sarajevo, starosta slovenskih zadrugarjev Lapajne in mnoge članice Zveze same, kakor druge slovenske zadruge, ki se proslave niso mogle udeležiti.
Pri odzdravih je prvi govoril dr. A. Korošec, ki je povdarjal, da Zveza ni ustvarila samo materielno močne zadružne organizacije, temveč je dala narodu po svojih ustanoviteljih, go bivših in sedanjih zadružnih delavcih velike etične vrednosti: učila je ljubezen do domovine in naroda, učila je ljubezen do bližnjega, ki se je kazala v tem, da se je skušalo potom zadrug pomagati malim in slabim članom naroda do človeka vredne eksistence. Častita Zvezi kod najstarejši hčeri GZS na njeni 40-letnici in povdarja, da celo jugoslovansko zadružništvo deli žalost Zveze nad zgubo dobrih svojih članic na Goriškem, Trstu in Koroškem. To zadružništvo in celi narod, ki stoji za njim, svojih bratov zadrugarjev ne pozabi. Za dr. Korošcem so častitali Zvezi imenom poljedeljskega ministrstva dr. Velja Stojkovič, dr. Chulka, Mthailo Avramo-vič, prof. Tandarič v imenu hrvatsklh zadrugarjev, župan dr. Hrašovec v imenu starih slovenskih zadružnih delavcev in prof. Remec v imenu Zadružne Zveze v Ljubljani, izvajajoč, da bo treba proti koncentraciji bančnega kapitala koncentrirati zadružni kapital in raliirati vse slovensko zadružništvo, ako bodemo hoteli obvarovati v težkih gospodarskih prilikah, ki jih imamo sigurno pričakovati, našega malega človeka pred gospodarskim poginom.
Konečno je govoril Zvezin ravnatelj Lešničar o Zvezini štiridesetletnici. Njegov govor se nahaja v celoti v »Spominskem spisu« ter ga ne bodemo tukaj ponavljali.
Pripomnili bi še, da je bila sejna dvorana Mestne hranilnice ob priliki opisanega slavnostnega zborovanja
natrpano polna zadrugarjev iz cele Slovenije in celjskega meščanstva.
Zvezine proslave se je spominjalo vse slovensko politično in strokovno časopisje s simpatičnim članki.
Janko Lešničar:
Še o vprašanju tako-zvanih avstrijskih naložb.
V	lanski 'Zadrugi* sem podal hi-storijat takozvanih »grahkih«, odnosno avstrijskih založb in našega truda, da lo zadevo za prizadeto zadruge vsaj kolikor toliko po vol j n o uredimo. Marca lanskega leta, dva meseca po znani, za zadružništvo brezuspešni konferenci v Beogradu, se je začela za stanje te zadeve zanimati pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani. Na njeno vprašanje o stanju to zadeve je odgovorila Zadružna Zveza v Celju dne 29. marca 1923.med drugim sledeče :
»1. Kakor je videti i> zadnjih čas-niških poročil in iz današnjega obvestila (ilavnog Zadru/.nog Saveza v Beogradu, še pogodba z Avstrijo radi izravnave medsebojnih terjatev ni perfektna. Avstrijci se branijo pristati celo na relacijo '00 starih kron : 8 Din in predlagajo ključ 100 . 5. Dočim Jo že relacija 100 ; 8 za naše zadruge nesprejemljiva, bi telacija 100 : 5 položaj še poslabšala. Ker ima o tej zadevi v vsakem slučaju še Narodna Skupština za našo državo obvezno in odločujočo besedo, bi prosili Vaš oddelek, da bi skušal ponovno potom Mi-nistarstva 1’oljoprivredc in Voda vplivati na vlado, da predloži Skupštini lak predlog, da bodo prizadete zadruge obvarovane škode. Ako je ureditev naših razmer do Avstrijske republike v interesu države, smo zadrugarji zadnji, ki bi delali kakršnekoli težkoče, prosimo pa, da nas naša država z doplačilom, ki ne znaša nikake znatne svoto, obvaruje škode.
2.	Tz priložene tabele je razvidno stanje naložb, ki jih imajo naše članice v Avstriji, in sicer je navedena glavnica posebej in obresti posebej.
Opozorili bi tu posebej na okolnost, da se pri zadnjih pogajanjih, v Beogradu ni govorilo o obrestih, ki tvorijo zelo znatno svoto in bi pomenila njih zguba tudi v slučaju popolnega izplačila kapitala, za posamezne zadruge skoraj neznosen udarec.
3.	Ravnotako je razvidno iz tabele stanje zadružnikov v posameznih zadrugah koncem leta 1921; za leto
1922	še nimamo popolnih podatkov. To število ni tako zelo malo, a pomisliti je, da so ti zadružniki večinoma mali in kapitalno /:elo slabi ljudje. Premožnejši kmetje so svoje dolgove že zdav-no odplačali in izstopili u zadrug. Ako bi zadelo v slučaju konkurzov breme odplačila le te male ljudi, bi bile posledice za sto in sto malih kmečkih rodbin nedogledne, osobito v današnjih časih, ko denarja že povsodi primanjkuje. 5
V	naslednjem naštevamo vse zadruge, ki so prišle \ sled avstrijskih naložb v posebno kritičen položaj in bi rabile kar najnujnejšo podporo.
Gori imenovani oddelek za kmetijstvo je nato napravil dne 4. aprila 1928 sledečo uradno vlogo na poljedelsko min istrst vo:
Kao sto je tome Ministarstvu vee poznate, postoji u Sloveniji veči broj zadruga, koje imaju još iz avstrijskog doba nova.', u zavodima današnje Ne-mačke Avstrije. U .Ministarstvu nalaze se več Mi dokazi, da zadrugama od-mah posle oslobodjenja ujje bilo mo-guče povuči svoj novac iz Avstrije. S jedne strane nemačko • avstrijska je vlada zabranila izvoz avstrijskih nov-čanica, s druge pak strane je vlada kraljevine SHS zabranila uvoz ne-mačko-avstrijske valute. Sem toga avstrijski so n ovcam zavodi odredili du-ge odkazne rokove, tako da naročilo u prvim mesečima posle oslobodjenja nikako nijo bilo našim zadrugama mo-guč,e likvidirati potraži vanje, koja su imale pravna novčanim zavodima No-mačke Avstrije.
Ugovorom, koji je ove godine zaključen izmed ju vlade kraljevine SHS i vlade Nemačko Avstr j je, imale bi naše zadruge da prhne od svojih nemač-koavstrijskih pol raziva n ja 32%, pa i
to samo od kapitala sa stanjem prili-kom oslobodjenja, dakle bez interesa za godine 1919, 1920, 1921 i 1922. Sve-ga ima prama ovdašnjim podacima 27 zemljoradničkih kreditnih zadruga, koje potražuju iz Nemačke Avstrije ukupno na kapitalu okruglu sumu 1,450.000 dinara — 32% manje, osta-je 986.000 dinara. Kamate za godine 1919, 1920, ‘921, 1922 i za prva tri meseca 1923 godine iznose oko 245.000 dinara. Zadruge hi prama tome izgubile.
na kapitalu . . . 980.000 dinara
na kamatima . 245.000	»
ukupno .... 1.231.000 dinara.
Za vreme Avstrije zadruge su poslovale prama tadašnjim propisima i naredjenjima Za vreme prevrata nije vise bilo moguče povuči novac iz Avstrije. A sada prilikom pregovora, sa vladom Nemačke Austiije zadruge ni-su imale nikokvog udela odnosno utica ja, da brane svoje koristi. Nema dakle do samih zadruga nikakve krivice zbog izračunaiog gubitka od dinara
1,231.000.
Dalje treba spomenuti, da če ugovor, sklopljen izmedju naše kraljevine i Nemačke Uistrije stupiti na snagu. Čim se to desi, odmah moraju sve zadruge pod stečaj. Dosada se nije znalo, koliko če zadruge dobiti od svojih po-traživanja u Austriji. Posle skloplje-nog ugovora i stupanja istog na snagu za svaku je zadrugu situacija jasna. Tačno se zna gubitak, a prama ovdaš-njim propisima uprava je zadruge dužna, da odmah prijavi sudu stečaj, čim se utvrdi, da je aktivum zadrug«* veči od pasivuma. Položaj ovih zadruga je prama tome veoma ozbiljan.
U svima 27 zadrugama ima oko 5300 zadrugara, dakle presečno na za-drugu 196 članova, sto več samo po sebi znači, da su ovo male zemljorad-ničke kreditne zadruge Rajfajzenovog sistema. Skoro izključiva svi su zadru-gari mali posednici, mali poljoprivred-nici. Stečaj zadruga zoačio bi u isto dolu stečaj bar velike večine svili silnih poljoprivrednika. To bi čak i u dr-žavnopolitič.kom pogledu značilo pravu katastrolu u po^raničnom predelu,
gde se ove zadruge nalaze u bližini ne-inačkoaustrijske granice.
Ovo odel jen je Sinatra za svoj« dužnost, da predlače i moli Ministar-stvo. da isto blagoizvoli izdejstvovati kredit u iznosa 1,321.000 dinara za sanacija 27 zemljoradnir'kih kreditnih zadruga u mariborskoj oblasti, koje ima ju svoja potraži vanja u Nemačkoj Austriji i koje imaju da pretrpe po njihov opstanak opasne gubitke obzirom na ugovor, k oj i je sklopljen iz-niedju naše vlade i vlade Nemačke Avstrije.
Ovaj je predmet veoma hitan.«
Uspeh je bil docela negativen. Oddelek za kmetijstvo je poročal dne 11. julija, da je poljedelsko ministrstvo odklonilo vsako podporo za one zadruge, ki so prizadete '.sled avstrijskih naložb z utemeljitvijo, da je te škode smatrati za vojne posledice. Vojna pa da je zadela veliki del zadružništva v kraljevini še hoje, dočim so slovenske zadruge vendar lahko delovale in se utrjevale. Tega stališča seveda nismo mogli priznati. Četudi ta zadeva ni spadala toliko v poljedelsko, kolikor v zunanje ministrstvo, nas je vendar stališče poljedelskega ministrstva vznemirilo in razburilo, kor bi utegnilo to sališče vplivati tudi na definitivno odločitev v parlamentu in zunanjem ministrstvi; V sled tega smo se pritožili mi v Celju pismeno, ljubljanska Zveza pa nam je poročala, da bodo njej blizu stoječi poslanci napravili interpelacijo v parlamentu. Kaj je bilo s to interpelacijo, ni?mo izvedeli.
Septembra meseca je stalo v lisi ih, da .se bodo jeseni ). 1923 obravnavale avstrijske konvencije v Narodni skupščini. Zveza tega momenta ni zamudila ter .je opozorila vso prizadete činitelje na važnost zadeve s sledečo
»N /' O M E A1 1 C 0 slo venski h kmetijskih zadrug, združenih v Zadružni Zvezi v Celju, glede poaodb# A republiko Avstrijo o ukinjanju sakvestrov in likvidaciji medsebojnih terjatev.
\ priloženem seznamu navedene kmetijske kreditne zudtuge s sedežem v mariborski oblasti so bile pred na-
šim osvobojen jem članice Verbanda der lamb.virtsehaftluihen Genosseii-schaften v Gradcu (Graz), kamor so morale po svojem statutu nalagati ves svoj odvisen denar, to je ves iz hranilnih vlog izvirajoč denar, kolikor ga niso razposodile svojim zadružnikom.
Po osvobojencu so pristopile kot članice k podpisani Zvezi kot zakoniti revizijski oblasti, niso pa mogle prinesti k Zvezi tudi svojih naložb, ki so jih irneie pri Verbardu v Gradcu, iz dveh razlogov:
1. Vefband je upeljal za dvige odpovedne roke, kar je lahko storil, ker so bile vse te naložbe kontokorentne;
2. naša država je povodom žigosanja starih avsiroogrskih novčanic na podlagi odloka finančnega ministrstva, odnosno ministrstva za notranje zadeve z dne 17. in li> januarja 1919, »Uradni list« deželne vlade za Slovenijo z dne 19. januarja 1919, uvedla zaporo za vsa, kakorkoli izvršena vplačila v starih kronah iz inozemstva, torej tudi iz Avstrijske republike.
Obenem je bil odrejen popis naložb, ki so jih imele zadruge, hranilnice, banke in drugi zavodi v Avstrijski republiki. Ta popis jo bil izvršen, a ni dovedel do nobenih praktičnih posledic. Še kasneje — tekom leta 1919 in 1920 - je izvršila tak popis po naročilu prehodno - gospodarskega urada pri deželni vladi v Ljubljani neka družb« -»Repatria« v Ljubljani, ki je pa povzročila prizadetim zadrugam sicer precejšnje stroške, ni pa opravila ničesar.
Ivo je bil I. 1919 sklenjen mir med našo državo in avstrijsko republiko In je bilo tani določeno, da se naj medsebojne terjatve izravnajo ali po kurzu, katero je imela avstvoogrska krona v Ženevi oktobra meseca 1. 1918 ali pa po posebnem dogovoru, je Verband v Gradcu izrabil priliko ter dal vse naložbe slovenskih kmetijskih zadrug v nežigosanih starih avstro-ogrskih nov-čanicah na razpolago in ustavil za vse te naložbe 20: sep. 1919 obrestovanje, da, nekaterim že ni dal več obresti od
1.	julija 1919.
Vse zadruge so prišlo s tfem v skrajno prekeren polbžaj, ker so
1. zgubile vse obresti od svojih naložb v Gradcu, dočim so jih morale plačevati svojim vlagateljem,
2. zgubilo zaslužek, ki bi ga imele pri novih kreditih,
3. zgubile vse rezervne fonde, ki so jih morale tudi nalagati pri Verband u v Gradcu,
4. zgubilo možnost ža kritje zgub pri vojnih posojilih, ki so jih morale na pritisk oblasti podpisovati,
5. zgubile ugle'; in zaupanje pri zadružnikih ih vlagateljih.
Vsled tega se je tako Zveza v Celju, kakor Zadružna Zveza v Ljubljani ponovno obrnila na vlado za pomoč (Vloga TL-942 z dr.e 1. julija 1922 In vloga Tl--12Vi z dne 24. avgusta 1922.) Po nalogu g. poljedelskega ministra se je vršila tudi dne (5. avgusta 1922 v Celju anketa prizadetih Zvez in zadrug, katere se je udeležil tudi šef kabineta g. štibler in izjavil, da se je g. minister poljoprlvrede cdločil za po-voljno rešitev vprašanja, ker uvidi, da prizadeto zadruge nikakor niso prišle po lastni krivdi v svoj prekeren položaj, nego po krivdi razmer, na katere niso mogle uplivafi. Na anketi se je' ugotovilo
1. stanje v Gradcu naloženega kapitala s 5*«» obrestmi. To stanje jo bilo s saldom z dne f. septembra 1922 pri 17 članicah Zadružne Zveze v Colju 3,538'.495 80 K. Današnje stanje je razvidno iz priloženega izkaza;
2. da niso smele prizadete zadruge nalagati pred prevrat oni drugod svojega denarja, kakor \ Gradcu;
3. da niso mogle f vsled že v tej' spomenici navederivi razlogov) dvigniti pravočasno svojih naložb v Gradcu'
4. da so že pri posameznih zadrugah zqnhe vri obrestih tako velike, da bodo morale iti v konlturz; ako ne db-bo polno izplačanega L'<ipit'dla in obresti iz graških naložb.
Na podlagi te ankete ste napravili obe prizadeti Zvezi vlogo ha poljedelsko ministrstvo s prošnjo, naj se vsaj dovoli brezobresten kredit’ prizadetim zadrugam iz državnih sredstev tako dolgo, dar se reši vprašanje grbSkihna-Ibžb. Piiiftučrifl^kcftidrtiski ministrski
konutel je uvidel upravičenost prošnje tpr je na predlog k. nppistra ppljapri-vrede meseca septembra leta 1922 brezobresten kredit v iznosu 1,250.000 dinarjev odobril, d očim je finančno ministrstvo izplačilo zavrpilp.
Začetkom januarja 1923 so se razširile vesti, da se nameravajo pogajanja med našo državo in Avstrijo nadaljevati in zaključiti. Ob tej priliki so se obrnile nele interesirane Zveze, temveč vsi slovenski gospodarski krogi na Ministarstvo Pravde, ki je vodilo pogajanja z Avstrijo radi ukinjenja se-Vvestrov in izravnave medsebojnih tir-jatev. Slovenski gospodarski krogi (zadružne zveze, banke, hranilnice, trgovski gremiji, trgovska zbornica) so v svoji vlogi z dne 13. januarja 1923 na Ministarstvo Pravde (.ponovili so svoje zahteve še v vlogah na isto ministrstvo z dne 8, februarja in 10. marca 1923 ter v brzojavki z dne 22. februarja 1923) protestirali proti temu, da bi naša vlada sploh privolila v zamenjal-ni ključ 100 starih kron za 5 dinarjev in izročila s tem celo vrsto kmetijskih zadrug in drugih zavodov neizogibni katastrofi — - in so obenem zahtevali od naše države, da mora ona poravnati škodo, ako privoli v ključ 100 :8. To svoje stališče so slovenski gospodarski krogi na seji dne, 28. septembra
1923	pri Trgovsko-obrtni zbornici v Ljubljani ponovili in predlagali, da Narodna, skupština istočasno z odobritvijo konvencij z Avstrijo sklene. zak,on glede odškodnino za prizadete zadruge in druge zavode. Ali so naj dobe sredstva za odškodnino na ta način, da bi vplačali naši državljani dolžniki diferenco med izravnalnim ključem in nominalom svojih dolgov v poseben fond, ali pa na ta način, da sc dado sredstva i/. drugih virov na razpolago, o tem prosimo Vašega razmiS-ljsvnnja. in predloga, na merodajnih mestih.
Posebej bi si šc dovolili opozoriti na dejstv o, da namf rava, kakor se sll-Avstrija plačati samo 8 Din za 100 starih kron kapitala, ne namerava pa plačati naraslih obresti in ne dati garancije, da se bodo njeni zavodi konvencij držali. Obrestno vprašanje je
ono, ki v prvi vrsti teži naše zadruge in jim povzroča ogromne zgubo, tako da se mora že lotos vzeti resno v pretres otvoritev konkurza pri polovici zadrug. To bi zelo oškodovalo naše kmetijsko zadružništvo, škodovalo bi pa tudi ugledu države.
Prosimo Vas. da pomagate prizadetim našim članicam, ako Vam je le količkaj možno, tako v Narodni Skup-štini, kakor tudi na merodajnih mestih.
V	Celju, dr.e 2. oktobra 1923.«
To spomenico smo poslali vsem parlamentarnim klubom, v katerih sede poslanci iz Slovenijo, predsedstvu Narodne skupštine, dr. Krsti Miletiču, ministru polj opri vrede, drž. posl. Iv. Puclju, ker ni bil takrat član nobenega parlamentarnega kluba, Glavnemu Zadružnemu Savezu in posebej še njegovemu predsedniku dr. A. Korošcu, pravosodnemu in zunanjemu ministrstvu ter odboru za proučevanje pogodbe z Avstrijo v Narodni skupštini.
O tem vprašanju st .je razpravljalo v Narodni skupščini dne 12. decembra 1923 po poročilu ljubljanskega dnevnika '■Jutra« sledečo:
»Nato je zbornica prešla na dnevni red: razprava o,konvencijah z Avstrijo. Poročevalec Dimitrijevič je v daljšem govoru naglasa! dobre strani sklenjenih konvencij. Izrazil je nado, da bo vlada našla finančne možnosti, da bo dala odškodnino malim denarnim zavodom in zadrugam v Sloveniji, ki bodo vsled konvencije trpele veliko škodo. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič jo med drugim izvajal, da te konvencije likvidirajo vse stare odno-šaje ter da so politični razlogi, ki govore za njihov sprejem. Nato je govoril demokrat Reisner, ki je s številkami in stvarnimi argumenti prepričevalno dokazal, da pomenijo predložene konvencije za naše. narodno gospodarstvo ogromno škodo, Posebno velika škoda se s lem godi posojilnicam in hranilnicam v Sloveniji, ki dobijo svoje vloge iz Avstrije povrnjene v relaciji za 100 starih avstrijskih kron. 25 dinarjev! Govornik zahteva od vlade, da. takoj v dvanajstinah določi kredit, iz katerega naj se plača odškodnina prizadetim zavodom. Konvencije so za Av-
’ strijo koristne, za Jugoslavijo pa škodljive. Govornik jih odklanja.
Nato sta govorila proti posl. Belinam in Škulj, nakar jo dr. Sumenko-vie podvrgel konvencije ostri politični kritiki. Navajal je nesolidno delo vlade. ki se je obvezala, da plača za depot 16 milijonov nemških mark, ki so danes vredne 30 para— 40 tisoč dinarjev. Bivši minister pravde Laza Markovič, ki je podpisal konvencije, se je branil proti očitkom opozicije, češ, da vlada s temi konvencijami hoče zaščititi interese naših državljanov. Rekel je: G. posl. Reisner je zameril, da se te konvencije ne nanašajo tudi na bivšo Srbijo in Črno goro, toda pri tem pozablja, da se terjatve med. našimi in avstrijskimi državljani plačujejo iz fonda za vojne odškodnine in po določbah mirovnih pogodb. Glede konvencije za reguliranje predvojnih privatnih dolgov priznava, da je senžer-menska mirovna pogodba določila relacijo med krono in dinarjem za plačevanje dolgov, napravljenih do dno 1. marca 1919., za kar naj bi bil merodajen srednji kurz v Ženevi meseca oktobra 10J rt. Ker pa avstrijska krona v Ženevi ni notirala, so nam zavezniki svetovali, da sprejmemo arbitražo. Takrat je bilo v vsej Evropi zelo ugodno razpoloženje za Avstrijo. Bali smo se škode, ako bi prejeli arbitražo ter smo se odločili za kompromis. Res so slovenski in dalmatinski denarni zavodi zahtevali, naj ne podpišem sporazuma, ker je kurz zelo neugoden. Ko sem jim poslal ponovno pismo, v katerem sem vprašal aLi naj podpišem, so odgovorili: »Podpišite, toda n<* sprejmite ključa«. Tak odgovor > nemogoč. Ugovori & umen ko viča so upravičeni, toda izjaviti moram, da a\ sirijski podaniki nimajo pravice, da zahtevajo povrnitev škode za imetja, ki so bila pod sekve-strom.
Ob zaključku debate je minister Ninčič v imenu vlače izjavil, da. sprejme predlog posl. Roisnorja, da gre vlada denarnim zavodom ter hranilnicam in posojilnicam na roke ter da se jim da odškodnina za škodo, katero trpe zaradi teh konvencij. Vlada bo zato stavila na razpolago potreben kredit.
Zbornica je nalo prešla p poimenskemu glasovanju. Zakon je bil sprejet v načelu zlil proti 54 glasovom, nato pa se v podrobnostih.«
K temu poročilu l)i imel le še v pojasnilo dostaviti, da trditev takratnega pravosodnega ministra Laze Markoviča glede izjave slovenskih in dalmatinskih denarnih zavodov nikakor ni točna. Zveza je mari več dne 24. februarja 1923 sporočila s posebno okrožnico prizadetim zadrugam potek že gori omenjene beograjske konference (vršivše se pred dohodom avstrijskega kancelnrja Seipla v Beograd) in naše stališče absolutno točno tako:
»V torek, dne 20 in sredo, dne 21. februarja tl. se je vršil;, pri ministar-stvu Pravde v Beogradu odločilna anketa glede izplačila slovenskih naložb v Avstriji. Ta anketa je po dvadnevnih pogajanjih s pravosodnim ministrom, ki je hotel imeti prh oljenje slovenskih zadružnih in gospodarskih krogov za izplačilo v razmerju 100 starih proti 24 lugokronam, končala z izjavo slovenskih delegatov, med katerimi je bil tudi ravnatelj podpisane Zvezo, da ne morejo v smislu svojih instrukcij popustiti od ključa I : j m izplačila 596 obresti. M a to so slovenski delegati dogovorno s pravosodnim ministrom brzojavno sklicali v Ljubljani novo konferenco, ki se je vršila v četrtek, dne 23. februarja. Xa tej konferenci, katere sta se za našo Zvezo udeležila predsednik in ravnatelj, se je sklenilo, da morajo zadruge in hranilnice vsled pomanjkanja sredstev vstrajali na zahtevi po popolnem odplačilu, dočini bi se banke zadovoljile z izplačilom po ugodnejšem ključu. Ta odgovor je bil sporočen že isti večer v Beograd in je, sodeč po današnjih poi očilih, povzročil nova pogajanja r~ Avstrijci o tem vprašanju. O definitivnem zaključku Vas pravočasno obvestimo,«
■Sklenjeni sporazum velja za dolgove, ki so nastali med jugoslovenski-mi in avstrijskimi pripadniki pred 1. marcem 1910. in do uveljavljenja konvencije še niso bili plačani. Izvzete pa so obveznosti dunajske poštne hranilnice ter i/, /avarovalnih pogodb in Iz
socijalnega zavarovanja, za katere se predvideva poseben sporazum.
Za plačilo veljajo sledeče določbe:
1.	za obveznosti, prevzete povodom podpisovanja avstrijskih vojnih posojil (lombardni dolgovi}, velja relacija 100 aK, to je 1.00 starih avstrijskih kron; 2. za vse druge obveznosti velja relacija 100 starih avstrijskih K, t. j. 8 Din. Plačila na osnovi delnih obligacij, hipotekarnih listov, delnic itd. se imajo izvršiti po kurzu 100 jugosl. K, t. j. HK) starih K, ako ima dolžnik svoje bivališče v Jugoslaviji ter po kurzu 100 aK. t. j. MK) starih K, ako domici-lira v Avstriji. Za državne obligacije veljajo predpisi mirovne pogodbe.
Kaj .je hotela storit! v tem položaju Zveza? Njeno stališče kaže okrožnica z dne 17. decembra 1923:
Kakor ste gotovo že čitali v listih, je parlament sklepal o tak oz vanih konvencijah z Avstrijo v svoji seji dne
12.	decembra ti. V teh konvencijah stoji med drugim znano določilo, da morajo avstrijski dolžniki za obveznosti, ki so nastale pred I. marcem 1919, plačati 32 K - 8 Din — za 100 starih kron Iz tega izhaja, da bi Vaša cenj. zadruga dobila za vsakih pri Verban-du v Gradcu naloženih 100 K le 32 K
—	8 Din . O obrestih v konvencijah ni govora; to vprašal.je se bode mora-
lo	le še razčistiti — in bojimo se, da se bodo razčiščenji' izvršilo \ škodo prizadetih zadrug.
\ listih sicer tudi sloji, da je minister za zunanje zadevo Ninčič izjavil v imenu vlade, da sprejme predlog poslanca lieisnerja in tt . glasom katerega bodo dala vlada prizadetim hranilnicam in posojilnicam odškodnino za škodo, katero trpe zaradi konvencij. V to svrho bo stavila vlada na razpolago potreben kredit.
Ker pa ta 'obljuba se ni dejstvo in se je bati, da bi s potekom letošnjega leta znova odpadlo več zadružnikov, odnosno bi že 1. 192!’ izstopivši zadružniki prišli iz obveze (katera traja še dve leti po izstopu), Vam nujno svetujemo, da skličete še pred Novim letom izvanredni občni zbor z edino točko dnevnega reda Porazdelitev zgnije pri graških naložbah' mrd elane«, na kate-
rem sklenite, da se zguba pri graških naložbah razdeli med člane v smislu zakona z dne 2i. marca 1918, drž. zak. št. 105. Pri tej porazdelitvi se postopa tako, da se celotna zguba (ki jo lahko izračunate po svoji bilanci, ako sklenjeno odplačilo po 3;' K za 100 K odtegnete in priračunate povprečno 5 do 6% obresti od !.. julija 1919 do 31. decembra 1923), razdeli najpreje po enakih delih med člane. Ako nekateri ne plačajo, se deli odpadli prispevek znova itd., itd. Priračunanje obresti do konca 1. 1922 lahko odpade, ako posojilnica do tedaj ni izkazala zgube.
Občni / bor mora biti pravilno sklican in sklepčen, kar posebej natančno zabilježite v zapisniku.
Porazdelitev sama in poziv na plačilo se potem lahko izpelje drugo leto, ako bi se videlo, da bi z vladino pomočjo ne bilo ničesar. Sklep je le previdnostni korak, da se ščiti odbor In pa obstoječi člani zadruge.
Ako hi. katero načelstv o tega nasveta ne izpolnilo; ii bilo odgovorno za škodo, ki bi iz lega za zadrugo ali pa člane nastala.
O izvršitvi občnih zborov nam izvolite poročati. Iz vrše se naj v nedeljo 30. t, m., ali v pondeljok 31. t. m-.«
Nekatere zadruge niso hotele tega nasveta upoštevati, druge, pametnejše so to storile. Kako sc bodo dogodki raz-
•m
vjjali, bodemo poročali.
II	koncu bi samo rad dostavil, da som kot prepričan jugoslovanski patri-jot vedno —• - J.alosten, kadar se moram bavili s to zadevo. Kako malo uvidevnosti bi bilo treba in stvar bi bila zn vedno končana! Tako pa se vleče že — 5 let na veliko škodo ra šega zadružništva in na ne manjšo škodo ugleda naše državno uprave.
JANKO SMODIŠ:
Rezultati revizije kot podlaga za zboljšanje poslovanja pri zadrugah.*
Najprej se mi zdi važno odgovoriti na vprašanje, če je revizija potrebna, ali in kake cilje zasleduje?
* Predavanje na zadružnih konferencah leta 1923.
Zadružni princip temelji na samopomoči in v medsebojnem zaupanju. Ves dobrobit in usoda zadruge odvisi od par oseb, katerim je zadruga poverila vodstvo in upravo. Ti činitelji so lahko sposobni, delavni in vestni izvrševalci prevzete naloge, lahko pa Imajo tudi obe prvi lastnosti, a niso zanesljivi, kakor se najdejo tudi zadružni funkcijonarji, katerim manjka sploh usposobljenost ali volja za redno vodstvo zadružnih poslov. Za nadzorovanje teh činiteljev je postavljeno sicer nadzorstvo. Ker pa večina naših zadružnikov nima pojma o zadružnem knjigovodstvu in zadružnem poslovanju sploh, je težko najti sposobne osebe že za načelstvo, velikokrat celo za zadružnega tajnika samega, kamoli za nadzorstvo. Že iz tega razloga je kontrola po nadzorstvu nezadostna. Vodstvo zadruge je tedaj v svojih ukrepih in v poslovanju vobče navezano samo na sebe. Nevednost, neorijentiranost o razmerah na denarnem trgu in drugih vplivih na prospeh zadruge ter včasih tudi nezanesljivost vodilnih funkcijo-narjev bi mogla spraviti marsikatero zadrugo v opasen položaj, da, celo v konkurz. Da se to kolikor mogoče prepreči, se je že pri prvih zadružnih ustanovitvah pokazala potreba po natančnem pregledovanju zadružnega poslovanja po izven zadruge stoječih strokovnjakih. Ti vršijo revizijo v zadrugah. Potrebo revizije je uvidel tudi zakonodajalec z ustvaritvijo revizijskega zakona. Razen čuječnosti nad rednim poslovanjem v zadrugi zasleduje revizija tudi ta cilj, da na podlagi popolnega vpogleda v stanje zadruge daje potrebne nasvete in navodila za izboljšanje njenega položaja, da vzgaja v prvi vrsti zadružne funkci-jonarje v pravem zadružnem duhu, v ljubezni do nesebičnega, vztrajnega in vestnega zadružnega dela.
Kar se tiče utisov o poslovanju naših zadrug, ki sem jih dobil pri revizijah, moram konštatirati, da se vodijo denarne zadruge razmeroma dobro, mnoge izmed njih naravnost vzorno. Dobro se vodijo tudi zadružne elektrarne, dočim so zahtevale revizije pri obrtnih pridobitnih in deloma tudi pri raznih gospodarskih zadrugah obilo
truda, a malo uspeha. Najslabše rezultate so imele revizije pri mlekarskih
zadrugah.
Prehajam k podrobnostim o opazovanjih pri revizijah. Začenjam z
načelstvom
kot najvažnejšim činiteljem pri zadrugah.
Poglavitna napaka v načelstvih naših zadrug obstoji v tem, da člani tega organa zelo radi prepuščajo delo in skrb v zadrugi eni sami, večkrat izven načelstva stoječi osebi. Spravi se jih kvečjemu še h kaki seji, za udeležbo pri uradnih dnevih pa najdejo zmiraj kake nepremostljive ovire. Posledica je, da je le ena sama oseba, to je tajnik, poučen o razmerah v zadrugi. Ako je tajnik vesten, delaven in pošten, še gre. Drugačna je pa stvar, ako je zanemarjal svoje posle, ali se je celo okoriščal na škodo zadruge. Koliko slučajev že beleži zgodovina zadružništva, da so zadružni tajniki izrabljali na različne načine brezbrižnost načelstva ter spravili zavod v največjo nevarnost, Če že ne v konkurz. Pa niti ni šlo v vseh slučajih za goljufive manipulacije. So znani slučaji, da je samo na videz malenkostna opustitev izvršitve sklepa občnega zbora, ki jo je zakrivil tajnik, spravila vse člane načelstva skoro ob premoženje, zadrugo pa ob zaupanje. Vsi ti nesrečni pojavi v zadružnem življenju bi izostali, ako bi člani načelstva redno vršili svojo nalogo v zadrugi. Oni morejo imeti zmiraj pred očmi, da jim je občni zbor dal vajeti zadruge v roke zato, ker je imel poverjenje v njih požrtvovalnost za zadrugo in da so člani načelstva s prostovoljnim sprejetjem izvolitve občnemu zboru to tudi zajamčili.
Pa tudi ako je zadružni tajnik redno vršil svoje dolžnosti v zadrugi, pride zavod ali podjetje lahko v največje težave v slučaju tajnikovega izstopa. Nikogar ni, ki bi mogel prevzeti redno poslovanje. Z nesigurnim uradovanjem pa zadruga trpi na ugledu in zaupanju.
V	izogib vsem tem neprilikam je potrebno, da se člani načelstva menjavajoč udeležujejo uradnih dni, tamkaj pazno zasledujejo potek uradovanja,
vodijo popolnoma ločeno od knjigovodje oziroma tajnika kontrolno bla-gajnično štraco ter je dado poučiti o vodstvu vseh zadružnih knjig sploh. Na ta način zadobijo popoln vpogled v ustroj zadruge in obenem stalno nadzirajo zadružnega tajnika. Udeležba najmanj dveh registriranih funkcijo-narjev pri uradnih dnevih je vobče zakonito predpisana. Vsa pravila naših kreditnih zadrug namreč določajo, da morajo obvezna potrdila o prejemkih zadruge biti podpisana od dveh takih funkcijonarjev. Končno navzočnost več odbornikov pri uradovanju utrjuje zavodu zaupanje.
V	splošnem se vrši v naših zadrugah veliko premalo sej. Le ako se je nabrala pri denarnih zadrugah cela vrsta kreditnih prošenj, se skliče seja, ki reši le te prošnje in kvečjemu še sprejme nove člane. To je pogrešno. Pri današnjih nesigurnih valutarnih razmerah, v časih splošnega pomanjkanja denarja je treba pri denarnih zavodih vsaj vsak drugi mesec podati poročilo o gibanju vlog, posojil in naloženega denarja, pretresati vprašanje varnosti kreditov z ozirom na premoženjske razmere dolžnikov in vsakokratne valutarne razmere itd. Pri produktivnih zadrugah je sklepati o kalkulaciji cen, na podlagi cen na blagovnem trgu ter obratnih številk.
Pri tej priliki se mi zdi važno opozoriti na potrebo paznega zasledovanja časopisnih poročil o razmerah na denarnem in blagovnem trgu. Resničnost take potrebe se je pokazala najbolj ob prevratu pri tistih zadrugah, ki so imele in ki imajo še danes naložbe v Gradcu ali na Dunaju ter so podpisale visoke vsote vojnih posojil. Slovensko časopisje je takrat dovolj opozarjalo prizadete sloje in korporacije, da prenesejo denar v domovino in prodajo, [če tudi pod nabavnim kurzom, vojna posojila. Vsi ti pozivi so, kakor danes vidimo, bili bob v steno. Koliko skrbi, razburjenja In materijalne škode bi se lahko prihranilo, ako bi se zadružni činitelji bolj zanimali za aktualna vprašanja, ki se tičejo njih zadruge. Poreči more kdo : O prevratu so bile izredne razmere, ki se, upajmo, za nas sploh več ne ponovijo. To je res.
Toda nastopijo lahko drugi momenti, ki bi nepripravljenim mogli prizadejati tudi občutne škode. Vzemimo le vpra-ganje naše valute. Vidi se torej, da je danes dolžnost vsakega zadrugarja, predvsem pa zadružnih odbornikov in tajnikov, da čitajo stalno vsaj en resen časopis ter po možnosti pazno zasledujejo razvoj na gospodarskem polju. Vsak tak važnejši pojav, vplivajoč na zadružništvo, bi se naj po predhodni informaciji pri Zadružni Zvezi obravnaval pri seji. Sigurno se pa mora pre-čitati v odborovi seji vsaka okrožnica Zadružne Zveze v Celju, kakor se tudi mora vsak odbornik zavedati dolžnosti, da natančno prebere Zvezino glasilo »Zadruga«. Ta list izhaja vsled previsokih stroškov sicer redko, toda vsaka številka vsebuje vse to, kar je čas od zadnje izdaje prinesel važnega za zadružništvo.
Nadzorstvo.
Da morejo člani tega organa biti popolnoma kos svoji nalogi, je treba predvsem, da poznajo natančno njen ustroj. To znanje pa manjka veliki večini članov nadzorstva. Temu bi se za enkrat dalo odpomoči na ta način, da bi zadružni tajnik takoj po volitvah dal celokupnemu nadzorstvu potrebna navodila o vodstvu zadrug sploh, posebno pa o vodstvu knjig in blagajne. O priliki revizije pa morajo biti vsi člani nadzorstva navzoči v zadrugi, da jim še revizor da primerne inštrukcije, v kolikor mu to dopušča čas. Kakor hitro bo pa Zveza razpolagala s časom in potrebnimi sredstvi, bo gotovo priredila od časa do časa poučne tečaje za zadružne funkcijonarje sploh.
S tem pa še ni rečeno, da bi nadzorstvo smelo popolnoma zanemarjati izvrševanje kontrole v zadrugi, kakor se to prepogosto opaža. Našel sem take očitne nekorektnosti pri zadrugah, ki bi padle v oči tudi vsakemu lajlku v zadružnem poslovanju. N. pr.: V neki zadrugi se ni delala blagajna od ene revizije do druge, torej celi dve leti, niti se ni vršila nobena načelstvena seja, dasiravno se je dalo v tem času precej posojil in pristopilo je več novih članov, ni se napravila bilanca za dve leti, niti se ni vršil občni zbor. Ako
bi se nadzorstvo sploh poslužilo svojih dolžnosti, bi moralo vedeti, da je načelstvo močno grešilo proti zakonitim predpisom in bi lahko napravilo red. Pa tudi pri zadrugah brez takih očitnih nedostatkov mora nadzorstvo vsaj blagajno kontrolirati ter se prepričati, če so posojila zadostno zavarovana, ker navadno pozna premoženjske razmere dolžnikov.
Jasno je torej, da je boljša kakršnakoli vestna kontrola v zadrugi, kakor pa nobena. O potrebi po možnosti strogega nadziranja smo Zvezini revizorji opozarjali v revizijskih poročilih vseh zadrug, pri katerih smo to pi grešali, toda žal večjidel brezuspešno. Poudarjam zategadelj tudi pri tej priliki, da nadzorovalni organi jamčijo za vso škodo, povzročeno zadrugi z neizpolnjevanjem svojih dolžnosti, s celim svojim premoženjem. Vsled premočne bančne konkurence in rastočega pomanjkanja denarja bodo se obstoju zadrug stavile vedno večje zapreke na pot. Člani načelstva in nadzorstva, ki ne bodo posvečali zadostne pozornosti dobrobitu svoje zadruge, bodo lahko kaj kmalu čutili na lastnem žepu, koliko resnosti tiči v teh opominih.
Po vsakokratnem pregledovanju poslovanja v zadrugi mora nadzorstvo sestaviti zapisnik o rezultatih, ki jih je podalo pregledovanje. Je pri tem vseeno, če je vršilo nadzorovanje več oseb ali pa le en član nadzorstva. Ta zahteva je utemeljena 1. v tem, da se lahko kontrolira, kako daleč se je poslovanje pregledalo, če je bilo natančno ali površno, in 2. v tem, da se nadzorstvo lahko izk8Že, da je v slučaju kakih nerednosti pri zadrugi na iste opozorilo načelstvo ter zahtevalo njih odstranitev. Zato pa je potrebno, da se zapisniki sestavijo dovolj izčrpno, ne pa samo v splošnih izrazih, kakor: »Nadzorstvo je pregledalo vse poslovanje pri zadrugi ter našlo vse v najlepšem redu«. Iz izkušnje namreč vem, da večina takih zapisnikov ni odgovarjala resnici in da so se spisali le v svrho, da bi nadzorstvo na zunaj dokazalo redno izvrševanje svojih poslov v zadrugi. V zapisnikih je temveč kon-štatirati, da so se n. pr. 1. pregledala dolžna pisma, eventuelne menice od te
do te aktivne številke, pri čemer so se ugotovili ti in ti nedostatki: 2. da so se primerjale blagajniške priloge od tega do tega dne z vpisi v blagajniškem dnevniku; 3. če se jih je našlo v redu ali ne; 4. da so se skontrirale knjige v več slučajih, ki so zaznamovani s takim in takim znakom ; 5. da se je preštel denar v blagajni, sestavil denarni listek in koliko da je znašalo stanje gotovine; 6. da so se pregledale pristopne izjave in katere, zadružni register in kaj se je pri tem našlo nepravilnega ; 7. da se je ugotovilo, če so bila vsa posojila dovoljena v na« čelstveni seji, če so primerna itd.
Zapisnik podpišejo vselej vsi navzoči člani nadzorstva.
često se tudi opušča konstituiranje nadzorstva, to je razdelitev funkcij v zmislu pravil. Konstituiranje se izvrši v nadzorstveni seji, o kateri se isto-tako spiše zapisnik v dokaz, kako si je nadzorstvo funkcije razdelilo med seboj.
Občni zbori.
O nedostatkih pri obdrževanju občnih zborov ter o navodilih za pravilno vršitev istih se tukaj ne bom pečal. Obravnaval sem to snov dovolj obširno v predzadnji številki »Zadruge«. Opozarjam pa tukaj na pogreške, ki se dogajajo pri izbiri kandidatov za načelstvo in nadzorstvo. Večkrat odločajo pri tem, če že ne direktni osebni interesi načelnika ali kakega drugega vplivnega odbornika, pa vsaj oziri na osebne stike z zadružnikom, ki se predlaga in navadno tudi izvoli v odbor.
V	interesu dobre uprave v zadrugi je potrebno, da se izvolijo v zadrugo ugledne, splošno priljubljene in kar je glavno, sposobne, delavoljne osebe.
V	ostalem pa nujno polagam na srce članom načelstva, da vse sklepe občnega zbora točno in natančno izvršijo. V nasprotnem slučaju lahko nastopijo za nje naravnost pogubonosne posledice, kakršnih bi lahko več navedel iz zadružne prakse v svarilo.
Članstvo.
Pri tej priliki bi se dotaknil le vprašanja vodstva zadružnega registra ali seznama članov, kakor nazivajo to knjigo nekatere zadruge, ter pristopnih
izjav. Postopek pri sprejemanju in odpovedi članstva je itak natančno opisan v pravilih vsake zadruge.
Iz izkušnje vem, da se zadružnemu registru ne pripisuje pri zadrugah ni-kakšna važnost, ker ie tako si je mogoče razlagati, da je ta knjiga tudi pri sicer dobro vodenih zadrugah v neredu. Kak pomen ima knjiga zadružnega registra? V njej bi se naj vodila evidenca o postanku, trajanju in prenehanju članstva. Ona nudi podlago za presojo kreditne sposobnosti zadruge ter dokaz, kdo vse jamči za njene obveznosti. Je tedaj ena najvažnejših knjig in dokumentov pri zadrugi. Njena važnost se pokaže osobito v slučaju likvidacije ali konkurza zadruge. Isto velja tudi za pristopne izjave, toda s to razliko, da one dokumentirajo le pripadnost k zadrugi. Oba ta dokumenta eden drugega izpopolnjujeta. Posvečajte pravilnemu vodstvu obeh največjo pozornost.
Knjigovodstvo.
Poslovne knjige se vodijo, lahko rečem, pri mnogih zadrugah precej površno. Vzrok temu ni toliko nevednost kakor površnost in nerazpoloženost do dela knjigovodij. Vzemimo n. pr. blagajniški dnevnik. Vodstvo te knjige je tako enostavno, da ga z malimi izjemami lahko pravilno vodi vsak začetnik. Toda praksa kaže, da niti ta knjiga velikokrat ni v redu. Izkazuje vse polno madežev, radiranj ali popravkov s prepisi napačnih postavk. Sešteva se ali neredno ali sploh ne do revizorjevega prihoda, ali le s svinčnikom. Tudi se ne zaključuje vsak uradni dan, ali vsaj vsak mesec enkrat, če je promet majhen. Na te slednje nedostatke prav posebno opozarjam odbornike prizadetih zadrug z nujnim nasvetom, da zastavijo ves svoj vpliv za odpravo istih. Nahajamo se v časih občutnega pomanjkanja denarja, ki lahko enega ali drugega tajnika zavede na neprava pota, osobito, ako se čuti popolnoma varnega pred nadzorstvom. Iz časopisnih poročil vemo, da se pri velikih denarnih zavodih poneverbe zaupanega denarja množijo, zatorej je treba tudi zadrugam biti opreznim. Blagajniški dnevnik &e mora, kakor že rečeno, zaključiti vsaj
enkrat v mesecu v navzočnosti dveh za podpisovanje pooblaščenih funkci-jonarjev. Obenem se mora sestaviti denarni listek; oboje podpišeta dva navzoča funkcijonarja. Denarne listke je shraniti v tresorju do prihodnje revizije kot podlago revizorju za presojo, če se je blagajna vodila vselej v redu ali ne.
V	glavne knjige hranilnih vlog, posojili deležev in eventuelno tekočega računa se naj prenaša vselej le iz strankine knjižice sproti. Na ta način se najlažje preprečijo nesoglasne vknjižbe. Našel sem n. pr. da je neka zadruga izplačala na vlogi Din 2500'— preveč samo vsled tega, ker ni sproti vknji-ževala v glavno knjigo in ker je izplačala celo večkrat tudi brez knjižic. Slučajno se ie dotični vložnik preselil v Ameriko kratko po dvigu vloge, tako, da je zadruga morala ta znesek sama utrpeti. Iz tega primera je obenem tudi razvidno, kako nevarno je izplačati kako vlogo brez predložitve vložne knjižice. O kvarnih posledicah te slabe razvade bi lahko navedel celo vrsto primerov iz svoje revizorske prakse.
Pri dovoljevanju posojil se ozirajo načelstva naših zadrug premalo na to, ako bo dolžnik mogel posojilo po poteku posojilne dobe vrniti tudi za slučaj znatnega zboljšanja valute. Nadalje si ponekod ne upajo v gotovih slučajih zahtevati kakršnegakoli kritja, češ, ta dolžnik je tako dobro situiran, da bi smatral za osebno žalitev, ako bi zahtevala zadruga razen njegovega podpisa še poroštvo. Taki preveliki obziri nikakor niso na mestu že iz razloga, kej se pri zadrugah že principijelno ne sme delati izjem. Kar velja za enega, veže tudi drugega. Razen tega pa je zadružna praksa pokazala, da so ravno posojila, dana lastnikom velikih posestev ali obratov, najbolj riskantna. Prvič zato, ker se posodijo navadno večji zneski, drugič pa, ker si ti ne pustijo zlepa gledati v karte. Pri revizijah mestnih in trških posojilnic se n. pr. opaža zadnja leta, da so po tri, štiri posojilnice posodile znatne zneske enim in istim osebam, a je vsaka izmed teh bila prepričana, da so dotičniki dolžniki le pri njej. Poleg tega pa še ostane odprto vprašanje, koliko so si
ti izposodili pri bankah. Potreba po denarju je danes tako velika, da se te nevarne in nesolidne taktike poslužujejo že najbolj zaupanja vredne osebe. Zatorej nujno svarimo pred vsako obzirnostjo.
Članice, ki so pripadale do prevrata graški Zvezi, niso poznale so-podpisa žen na zadolžnicah pri oženjenih posojilojemalcih. Ko sem pri neki taki zadrugi to ponovno priporočal, mi je njen načelnik odgovoril, da graški revizorji tega niso poznali in da tudi zadruga še iz tega razloga nikdar ni utrpela kake i2gube. Kljub tem argumentom nujno svetujem, da začnejo tudi te članice zahtevati podpis žene pri oženjenih posojilojemalcih. Ta nasvet je utemeljen v več slučajih, da je žena po moževi smrti zanikala vednost o posojilu in se je vrnitvi istega z uspehom uprla. Že naš najstarejši praktični in teoretični še živeči zadružni delavec ravn. Lapajne se v drugi izdaji svoje izborne knjige »Slovenski poso-jilničar« odločno zavzema za sopodpis žene na zadolžnicah.
Na redno plačevanje posojilnih obresti se pri naših posojilnicah veliko premalo pazi. So mi znani slučaji, da so dolžniki po deset let in več zaostali s plačilom obresti. So to sicer izjeme, toda tri, štiri leta stare zaostale obresti je najti pri vsaki drugi slovenski posojilnici. S toleriranjem nerednega plačila obresti ima škodo zadruga sama. S tem denarjem bi, ako bi ga pravočasno dobivala, lahko več zaslužila, kakor pa znašajo zamudne obresti, ki se še večkrat celo pozabijo računati. Na drugi strani pa spravlja s tem v težkoče tudi stranko zategadelj, ker indirektno pospešuje naraščanje dolga ; čim višji je pa dolg, tem težje ga je plačati.
Ne sme se prezreti tudi, da zaostale obresti po treh letih zastarajo, to je, da jih stranka ni primorana plačati, ker se ne dado iztožiti. Vidi se torej, da je zahteva po točnem plačevanju obresti potrebna. Zaradi lažje kontrole je priporočljivo, da si zadruge uredijo plačilne roke tako, da zapadejo obresti vsem dolžnikom 1. januarja in 1. julija. Pri novih posojilih, izplačanih med tema rokama, se potem ra-
čunijo prve obresti le do najbližjega teh rokov.
Z ozirom na rastoče pomanjkanje denarja je zelo umestno uvesti pri posojilih na daljšo dobo delna odplačila pri vsakokratnem plačevanju obresti. Vobče bi se pa naj dajala le krat-kodobna posojila. Zato govorita naslednja tehtna razloga:
1. ne more posojilnica v tem slučaju priti tako lahko v zadrego za izplačilo vlog;
2. se zmanjša s tem riziko za slučaj valutnih sprememb.
Hranilne vloge.
Že iz predgovornikovih izvajanj smo slišali, da bodemo tudi zadrugarji morali začeti z živahno agitacijo za nabiranje vlog, ako hočemo zajeziti nagibanje naših podeželskih hranilcev na banke. Ne zadostuje samo zvišanje obrestne mere, ker o tem zvedo k večjemu tisti, ki pridejo v posojilnico, ostali pa, ki imajo tudi prihranjen denar, pa ne. Treba je iti med ljudi, povedati jim, da je domača posojilnica bolj varna, kakor pa kaka tuja banka, ker jamčijo za njo domači dobri posestniki, da mu je v domačem zavodu denar zmiraj pri roki, dočim mora v banko daleč v mesto, kar je zvezano s stroški, da se z nalaganjem v domače posojilnice podpira domače revnejše ljudstvo, dočim pride dobiček od v banke naloženega denarja v prid le naipremožnejšim ljudem, da so ti po navadi vse kaj drugega nego prijatelji malega človeka itd. Tam pa, kamor se bančna agitacija še ni povspela, ali saj ni rodila sadu ter je pričakovati, da se denar hrani doma, je opozarjati na nevarnost požara, tatvine, poškodbe po otrocih in drugačne poškodbe, da denar v posojilnici nese lepe obresti, dočim leži doma brezplodno, povdarjati, da je popolna tajnost vlog zaiamčena itd.
Dobra reklama za vsako posojilnico je predvsem prijazno občevanje s strankami, pa najsi bodo potem revnega ali premožnega stanu, znanci ali neznanci, otroci ali odrasli. V tem oziru se zelo veliko greši pri naših zadrugah. Kolikokrat sem že bil priča prav odurnega nahruljenja kake stare ženice, ki je ali zahtevala kafro pojasnilo, ali v prirojeni
nezaupljivosti in nevednosti izrekla kak dvom o pravilnosti vknjižb. Ni nobenega dvoma, da taki nastopi odganjajo vlagatelje prej kakor pa jih privlačijo. Odurni, zadirčni ljudje ne spadajo med zadružne odbornike, ker le jemljejo zavodu ugled in mu tudi drugače škodujejo.
Veliko važnost je polagati na redno udeležbo pri uradnih dnevih. Pa ne le, da sedita vsaj dva odbornika ves predpisan čas uradnega dneva v posojil-niški pisarni, tudi izven uradnih ur se naj ustreže ljudem, ako je od tega odvisna kaka nova vloga ali vsaj izgled na njo. Znani so mi slučaji, da je denar romal le vsled tega h konkurenci, ker si stranka ni upala držati denarja doma do uradnega dneva domače posojilnice. Seveda pa mora posojilnični blagajnik v navzočnosti še enega odbornika sprejeti denar takoj vložiti v blagajno ter vpisati v dnevnik, da se to ne prezre in da ne utrpi stranka ali posojilnica kake škode. Hranjenje posojilničnega denarja v odbornikovem stanovanju je že često imelo zelo neprijetne posledice za dotičnega odbornika, še bolj pa za posojilnico.
Glavni pogoj za zaupanje ljudstva v posojilnico pa je absolutna molčečnost posojilničnih funkcijonarjev o lastnikih in višini vlog. V tem pogledu sem našel večkrat naravnost gorostasne stvari, kakor n.pr.: načelnik neke posojilnice je ovajal vlagatelje davčni oblasti, drugi se je hvalil na-pram kolegu od konkurenčne posojilnice v gostilni, kako visoko vlogo je sprejel za posojilnico od domačega zdravnika. Pa to so bolj osamljeni slučaji. Da pa pove mož doma svoji zgovorni ženi večkrat še spričo otrok in poslov, kdo vse je vložil v posojilnico in koliko, se dogaja več ali manj pri vsaki posojilnici. Le potrkajmo si jia prsa in si to odkrito priznajmo. Toda to se ne sme več ponoviti, ako vam je dobrobit zavoda, ki vam je poveril svoje zaupanje z izvolitvijo v odbor, pri srcu. Navedel bi lahko celo vrsto ljudi, ki so svoj denar samo vsled tega izročili bankam, ker niso zaupali molčečnosti odbornikov domače posojilnice. Največkrat sem to mogel konstatirati pri posojilničnih odbornikih
samih. Ker pozna sam sebe, ne zaupa tudi svojim tovarišem in nese rajši v oddaljeno mesto v banko, kjer mu je diskrecija zasigurana. Zatorej ne bodem pretiraval, ako vam zatrdim, da bi skoraj lahko one večje posojilnice seštel na prste, kojih odborniki in njih rodbinski člani imajo ves svoj odvišen denar naložen le v lastnem zavodu. V tem oziru se morajo odborniki najprej temeljito poboljšati in prepričan sem, da se bode stanje hranilnih vlog ravno iz tega razloga pri marsikateri članici znatno zvišalo.
Revizije.
Revizijski zakon iz 1. 1903. določa med drugim, da se morajo o vršitvi revizije obvestiti vsi člani načelstva in nadzorstva. S to določbo je hotel zakonodajalec vplivati na odbornike, da bi se revizije polnoštevilno udeležili, dajali tam revizorju vsa potrebna pojasnila, iznesli pred njim morebitne predloge v korist zadrugi, eventuelno tudi kake pritožbe o škodljivih pojavih v poslovanju ter končno, da se dado o vsem potrebnem od revizorja poučiti. Toda odborniki naših zadrug poznajo očividno ruski izrek : »Bog je visoko, a car daleko« in se tudi po njem ravnajo. Kvečjemu najde revizor še načelnika razen tajnika, ako ta ni slučajno oboje v eni osebi, v zadružni pisarni. Dobijo se pa tudi zadruge, kojih vodilni funkcijonarji le pošljejo ključe revizorju s prošnjo, da jih po reviziji prinese nazaj. Taka revizija seveda ne more imeti zaželjenega uspeha in zahteva od revizorja veliko več truda in časa, kakor pri onih zadrugah, kojih funkcijonarji so s pojasnili takoj na razpolago. Prav posebno pa moram tukaj ožigosati neodkritosrčnost, na katero sem tuintam naletel pri navzočih odbornikih. Šele kadar sem en ali drug nedostatek odkril, so ga priznali, toda le v najdenem obsegu, nakar so kljub temu, da sem pozneje našel še razne napake, takoj zopet izjavili, da je drugo vse v redu. Razumljivo je, da revizor ne more imeti več zaupanja v nobeno odbornikovo izjavo, ako ga je enkrat zasačil pri neresnici. Revizor vendar ni noben policijski špicelj, da bi se mu ne priznali odkrito vsi po-
greški, katerim je več ali manj podvržena vsaka zadruga. Je marveč dobrotnik zadruge, ker stremi po izboljšanju njenega poslovanja in analogno s tem za dosego večjih uspehov. Ako je kak odbornik vedoma nepravilno postopal, mora biti tudi toliko moža da to odkrito prizna, da se nedostatek z revizorjevo pomočjo odpravi. Če se je iz nevednosti vrinila napaka, prizadetega tega ni treba biti sram. Vsakemu zadružnemu delavcu mora biti dobrobit zadruge pri srcu in vsaka odprava nedostatkov je le korak bližje k temu cilju.
Revizijska poročila se ne obravnavajo z isto resnostjo, kakor jo zaslužijo. Večkrat sem moral nedostatke iz revizijskega poročila o zadnji reviziji sam odpraviti pri prihodnji reviziji. Za odpravo najdenih nepravilnosti stavi Zveza vsakokrat gotov rok. Dosedaj na izpolnitvi te zahteve nismo točno vztrajali, ker smo hoteli dati odgovornim činiteljem priliko, da se dodobra upeljejo zopet v zadružno poslovanje ter odpravijo iz zadruge vse kvarne posledice vojne, v kolikor je to bilo dosedaj sploh mogoče. Tekom petih let so imeli za to časa dovolj. V bodoče bodemo vodili natančno evidenco teh rokov ter bodemo strogo gledali na to, da bodo zadruge pravočasno poročale o odpravi nedostatkov.
Zaključek.
Revizije so edino sredstvo zadružnih central, s pomočjo katerih zado-bijo popoln vpogled v notranje poslovanje zadrug ter v njih faktično stanje. Le tem potom morejo uspešno vplivati na zboljšanje razmer pri svojih članicah, kar je njih naloga in cilj. Zatorej, cenj. zadrugarji, zadružni odborniki: postopajte odkrito z zveznimi zunanjimi zastopniki — revizorji, pokažite jim radevoije vse rane na telesu vaših zadrug, da jih po svoji najboljši vednosti in kolikor mogoče brez bolečin odstranijo. Le ako bodemo našli pri vas popolno zaupanje in odkritosrčnost, bodemo mogli skupno z Zvezinim vodstvom uspešno sodelovati na neoviranem in nadaljnem razvoju vaših zavodov, oziroma podjetij !
0 mlekarskih zadrugah*.
Predavanje D mg. /. Grujiča, agronoma 'in •suplenla sole sa živinorejo v Kraljem o priliki ustanovitve Mlekarske zadruge v Čačk«.
Dragi poslušalci, veseli me, da ste se zbrali v (ako velikem številu v svrlio ustanovitve institucije, za katero vas bo blagoslavljala \afctt deca in vaši vnuki.
Zavedajte se nalog it* dolžnosti, ki vam jiii 1)0 prinesla ta ustanova, od katere ne bodete imeU koristi samo vi, temveč tudi vaša deca in daljno vaše potomstvo, fn dasiravno je večini od vas znan cilj radi katerega ste se tukaj zbrali, sem vendarle prepričan, da se nahajajo med varni tudi taki, kojim vprašanje mlekarskih zadrug ni dovolj jasno. Iz tega nagona ter da vzbudim pri vas vseh pravo naziranje o taki ustanovi in nezlomljivo vero v njo oso-bito pri kolebajočih duhovih, vas prosim. da mi posvetite nekoliko pozornosti. Kajti kolikor imate svojih prijateljev. in to so oni, ki so sedaj tukaj z vami navzoči, toliko najmanj imate tudi sovražnikov, ki boclc stremeli za onemogočenjem ustanovitve take vrste zadrugo, in to iz razloga, ker bo ta zadruga kratila koristi marsikaterega posameznika. Zatorej mi dovolite, da vam obrazložim koristi, važnost in potrebo take ustanovitve.
Takoj spočetka vas prosim, da si prečita te predložene statistične podatke od malodane vseh držav sveta. Iz teh podatkov ra/vidite, da je govedoreja napredovala v večini slučajev zelo naglo. Tako se je Nemčija povspela od 4,000.000 v I. 1810 na več nego
20,000.000 glav v 1. 1013. Kakor torej vidite, so vse države kolosalno napre-
* Priobčujemo to predavanje iz nekega posebnega namena. Gospodarske prilike v naši ožji domovini so se 2e namreč v toliko predrugačile, da so začele zopet poslovati skoraj vse 2e obstoječe mlekarne in da se čuti tu in tam zanimanje za ustanovitev novih mlekarskih zadrug. Prosimo vse prijatelje zadrugarje, da si ta članek natančno prečitajo in premislijo, ali bi ne bil v njihovem okolišu ugoden teren za ustanovitev mlekarske zadruge. Zadružna Zveza v Celju bode to leto pričela s sistematično agitacijo v tej smeii. Op. uredništva-
r dovale v govedoreji. Najboljšo sliko napredovanja od samega početka pa do dvajsetega stoletja nam nudijo statistični podatki o govedi v Avstraliji. Dočim je štela ta zemlja 1. 1792 vsega skupaj 23 glav goved, jo naraslo njih število do 1. 1910 na preko deset milijonov.
Pa ne samo, da se v vseh državah pokazuje številno napredovanje govedi, temveč se, kar je posebne važnosti, istočasno ::boijšuje kvaliteta. Od primitivnega živinčeta z vsega skupaj nekoliko sto litrov mleka letno, se je polagoma zboljševala donosnost mleka tako, da se doseže danes od švicarske pasme govede nad 3000, od holandske pa 0000 1, da, pri prečitanju statistike smo našli, da je jed na krava dala na leto celo 18.000 litrov mleka, kar znese 40, 50 ter tudi 60 litrov dnevno. (? Op. ur.)
Že kratek pogled na te številčne podatke zadostuje, da vidimo napredek in to ogromen napredek govedoreje na teiem svetu. In glavna pogonska sila za ta napredek tiči sigurno le v velikih koristih, ki jih govedoreja nudi. To dejstvo samo daje dovolj dokazov n važnosti, donosnosti ir koristi te panoge poljedelstva. Ako ne bi bila donosna, bi se svet gotovo ne zanimal tako za njo!
Kazen teli številčnih podatkov si pmločimo tudi vse koristi govedoreje.
Govedo daje v primeri z ostalo domači živino največ koristi. Ono je porabno za več ekonomskih funkcij. Daje mleko, meso in se vrhtega še uporablja za vožnjo. Mleko se uporablja različno. Teletom služi kot edina hrana, otrokom kot popolna in izvrstna hrana in istotako tudi mladim in starim ljudem, bodisi zdravim ali bolnim. Iz mleka se izdelujejo razni produkti, kot surovo maslo, sir, mlečni sladkor itd. Meso se danes splošno rabi in je odlične kakovosti. Koža se uporablja v usnjarski obrti in industriji. Rogovi in parklji služijo za izdelovanje gumbov, noževih ročajev in raznih okraskov. Kosti dajejo izvrstno hrano za perutnino in živino, uporabljajo se pa tudi za izdelav o umetnega gnojila. I/. čreves se izdelujejo drage strune za
gasli, rabi so jih pa tndi za basanje klobas. Goveji gnoj jo odlične kakovosti, se dobiva v velikih količinah in predstavlja veliko vrednost. Ako ne bi bito živinskega gnoja, uspeh v kmetijstva ne bi bil mogoč.
Tn končno razen dela. ki nam ga proži Kovedo v pomoč za kmetijske in druge posle, predstavlja govedo tudi posebne vrste stroj. Ono zauživa in predela mnoge surovine, zelenjavo, slamo in gotove tovarniške odpadke, ki bi sicer neplodno segnili ali bi ostali popolnoma neizkoriščeni.
V	izpopolnjevanju tega živega stroja je človeštvo dospelo zelo daleč; od po-znodozorelega, slabo donosnega živin-četa se je d osi o do ra nezrelih plemen.
%
kojim na čelu stoji plome »Diram«; od slabih mlekaric, ki so dajale komaj toliko mleka, da se je' moglo preredki ž njim lastno tele. se je prišlo do zelo zdatnih mlekaric, od katerih vsaka krava predstavlja majhen potoček.
Toliko o tem. Sedaj pa preidimo k stvari sami, radi katere smo se tukaj zbrali.
Prodno prevzamemo kak posel, moramo vedeti, kaj zahteva ta posel od nas. kaj se od njega nadejamo, kako moramo delati, vse to pa iz razloga, da si ustvarimo takoj od vsega po-četka nek odmerjen pravec.
Ako želite osnovati mlekarsko zadrugo, morate pred pristopom k njej vedeti, kaj je mlekarska zadruga, kak cilj in uspeh more imeti, kake koristi morete sami doseči od nje in na kak način more ona najbolje vršiti svojo nalogo, Ne bi želel, da bi bila obsojena na smrt tudi ta tako važna gospodarska ustanova še prej, p mino bi počela prav živeti. Seznaniti var hočem z vsemi njenimi dobrimi stranmi, z njenimi uspehi in koristmi, na vas pa je, da ostanete v za početem delu čim vstrajnejši. Snujte, toda dajte svojim ustanovam tudi življenja in impulza! 'Ne ustrašite se pred največjimi težko-čnini, kajti vsak poeetek je težaven In tako tudi ta. Ne bodimo v mnoigh stvareh kakor železna peč. temveč podajmo se pogumno, složno in vztrajno na delo.
Današnji dan, dan ustanovitve te zadruge naj ostane zabeležen z zlatimi črkami v zgodovini živinorejskega, kmetijskega, gospodarskega in zadružnega razvoja ne samo \ Cačku, temveč v njegovi najširši okolici. Ta dan bo to tudi dočakal, ;iko bodete značaj prevzetega posla pravilno pojmovali in ako se ga bodete lotili s primerno pozornostjo, zadostnim znanjem in preudarnostjo.
Toda ako hočemo doseči, da postane današnji dan posebne važnosti, mislim, da ne zadostuje, ako ustvarimo samo navadno mlekarno in mlekarsko zadrugo, temu«' da ta mlekarska zadruga obsega vte ono, kar pospešuje obči razvoj poljedelstva In kmetijskega znanja ter osobito razvoj živinoreje. Po mojem skromnem mišljenju bi danes morali ustanoviti živinorejsko - mlekarsko - kontrolno z.a-flrugo s sirarsko šolo.
Naloga te uslaucve bi bila:
1. da kot mlekarska zadruga nakupuje mleko od pojedin cev, ga predeluje in vnovčuje na najboljši način;
2. da predeluje mleko na času primeren način in dela s tem reklamo za sebe ter povzdigne ceno vsem proizvodom v zadružni mlekarni;
3. da deluje na povzdigi živinoreje;
i.	da nabavlja prvovrstne bike, žrebce, merjasce itd. ter jih prodaje po primernih cenah svojim članom;
5.	da daje praktična in teoretična navodila vsakemu zadružniku, sireč njegovo znanje in mu bistri razum;
(>. da obdrži vsako leto po dva praktična in teoretična tečaja, na katera povabi vaško mladino, da si pridobivajo v zadružni šoli in mlekarni primernega znanja v pogledu živinoreje in mlekarstva;
7. da prireja \sako leto razstavo plemenske živine in krav mlekaric z ozirom na njihove gospodarske funkcije — mlečnost;
S.	da daje podpori za najprimerneje zidane hleve ter da vobče deluje na zboljšanju živinskih bivališč;
9.	da navaja kmctovalce k gojenju močne hrane tor daje navodilu o pravilni uporabi in izkoriščanju iste;
10. da poučuje kmetovalce o naj-boljem načinu hranjenja glede posamezne vrste hrane in o tem v kaki množim sc mora pokh.dr.U živini;
1!. da vrši strogo klasifikacijo plemenske živine:
12. da uvede lodoslovno-zooteh-nično knjigo, v katero vpisuje vso najboljšo živino. Na ta način pospešuje zboljševanje živine in s tem pripomore lastnikom do boljše cene,
13. da uradnik strokovnjak mle-karsko-živinske kontrolne zadruge obišče večkrat ra mesec svoje zadružnike ter jih poučuje o vseh \ prašanjih ži-vinoreje, kakor tudi o onih, ki so v zvezi z živinorejo;
11. da daje za najbolje zgrajena gnojišča in najbolje spravljen gnoj nagrade;
15. da vrši najmanje dvakrat na mesee kontrolo mleka pri vsakem članu posebej ter tudi kontrolo hrane. Kajti najproduktivnejši je oni stroj, ki daje z najmanjšimi stroški največ dobička. Kaj je vredna krava, ki daje le 10 litrov mleka na dan, ker stane klaja lastnika krave več. kakor pa more dobiti za mleko! Najbolja bo tedaj ona krava, katera bo dala pri najmanjši hrani največ in najcenejšega mleka.
Kakor iz vsega tega vidimo, bo imela ta ustanova ne le zelo važno, temveč tudi zelo težavno nalogo. Za njeno izvedbo bi bila zadruga sama kot taka preslaba. Mnenja pa sem, da bi zato morala priskočili na pomoč v prvi vrsti država, potem Savez srbskih zemljoradničkih zadruga, za tem pa okrug odnosno oblast, srez in občine. Apelujemo na njihovo pomoč, ker bo ta ustanova ne samo v korist zadrugi sami, temveč 'udji njene okolice, oblasti in države.
Razen navedenih nalog, kojih koristi se razvidijo iz njihovih uspehov, je potrebno, da se pogovorimo še o koristih čistega zadružništva, kako bi si naj bil vsak zadrugar svest vseh koristi in dobičkov od to ustanove, da bi se v isto vpisal, so za isto žrtvoval in delal.
V	koliko more koristiti zadružna prodaja mleka, bodete videli iz sledečega; . .	.	-	.
a) s -skupno predelavo mleka v jedili in isti zgradbi — mlekarni bodemo dobili sledeče proizvode: surovo maslo, .smetano in več vrst sirov boljše kvalitete. In to tem lažje, ker bo mlekarna kot močnejša od pojedine« v stanu nabaviti m v.so kompletne in drage stroje, sprave in posodo, kar je v današnjih razmerah nemogoče tudi najbogalejšemu kmet ovalen. Mlekarna lio imela tudi strokovnjaka za predelavo mleka ter bodo vsi proizvodi boljše kvalitete. S teni se bo dosegla zopet boljša cena, kor bo to delo vršil človek, ki .je mojster v ovojem poklicu.
b) V skupni mlekarni, kjer se mleko predelava samo na enem mestu, sc prihrani tudi veliko na času. Ker ako vzamemo, da jedna vas daje do 5000 1 mleka mlekarni, moramo priznati, da bode to mleko bolje predelano v mnogo krajšem času in z manjšimi delavnimi močmi, kakor bi to bilo v slučaju, da bi vsak posameznik predela val mleko doma. Recimo, da dt> 100 hiš po 50 1 mleka, potem se za predelavo te količine uporablja v vsaki hiši po jeden ali dva delavca. Tukaj je očividna prihranitev časa in delavne moči, neglede na minimalno količino mleka, kojo ra-cijonelna uporaba se brez zadružne mlekarm* niti zamisliti ne da.
c) S podrobno prodajo mlečnih proizvodov ter mleka samega se doseže manjše dohodke negc-li s skupno prodajo. Da se to razume, mi bodi dovoljeno opozoriti na to. koliko je pri tem potrebno že oseb, da se mleko iz jedne vasi prenese do najbližjega mesta, dočim bode mlekarna zadružnim potom preskrbela to z mnogo manjšimi stroški potom skupnega transporta.
č) Proizvodi zadružne mlekarne bodo dosegli večje cene od onih poje-dinca tudi za to, ker bodo proizvodi mlekarne bol ji. 'o je boljše, dovršenej-še, čistejše in z boljšimi sredstvi izdelani. Pojedine« je več ali manj nemogoče, da izdeluje več proizvodov in tudi to, kar izdela ni dovršeno, vsled česar ni čudno, ako mora seljak večkrat prodati sir globoko pod ceno.
d) Mlekarska zadruga bo v stanu pošiljati svoje proizvode na tisti trg, od katerega si bo obetala najvišje cene.
Kot močna ustanova bo mogla vršiti prodajo na veliko, direktno veletrgovcem ali samim konzumentom, izogniv-si se vsem prekupčevalcem. Pomislite so mo, skozi koliko pohlepnih rok gredo poedini kmečki proizvodi: sir, jajca itd. in vsaki od teh posredovalcev išče izvesten dobiček. Tukaj bo pa šel ves ta dobiček na jedno mesto, t. j. v zadrugo in potom njo k elanom.
e)	Nadaljne koristi te zadruge bo videl vsak njen član še v sledečem:
J. Zadruga bo kot močna činjeni-ca mogla nabavljati za svoje zadružnike mlečne plemenske krave direktno od lastnikov, kar bo ugodno uplivalo na ceno.
Zadruga bode imela potrebno število plemenskih bikov, na kateri način bodo tudi člani došli do cenenih in dobrih bikov, kar bi sicer mnogim bilo nemogoče.
3.	Razen prodaje mleka more ud istočasno prodajati zadrugi tudi jajca in pri obširnejšem gospodarstvu tudi perutnino in pitano živino. Zadruga ho skrbela, da bo prišlo to blago kon-zumentom direktno v roke in bo vsled tega kmet lahko dosegel za prodano blago višjo ceno.
Zadostuje ako vzamemo za primer Dansko in pogledamo, kaj je ta država potom mlekarskih zadrug dosegla in videli bodete vse koristi teh zadrug. Iz nekdanje majhne in siromašne države je postala Danska danes močna in bogata. Pri svojih mlekarnah ima Danska tudi zadružna dvorišča za hrano svinj z mlečnimi odpadki in ima tudi ljudi za nakupovanje jajc in perutnine. Poedine zadruge pošiljajo svoje proizvode svoji zadružni zvezi, ki jih potem izvaža v inozemstvo, največ na Angleško in Nemčijo. Danske zadruge imajo danes celo svoje ladje, ki plovejo med Angleško in Dansko in vršijo promet. Poslovanje in organizacija danskih zadrug se je spopolnila že tako daleč, da je danski zadrugar naravnost zavidanja vreden. Surovo maslo se na Danskem izdela, odpošlje, prenese v London in proda tekom 48 ur.
Danska služi vsem narodom za vzgled, zatorej je potrebno, da tudi mi ne zaostanemo za ostalimi.
Končno mi dovolite, da vam spregovorim še nekoliko besed o načinu zboljšanja živine, katero se bo doseglo potom take ustanove.
Vsak zadrugar, ki bo pristopil k mlekarski zadrugi, bo si vzel za cilj, da bo imel v svojem hlevu čim boljše krave, da bi s prodajanjem mleka zadrugi dosegel temvečje denarne koristi.
V	tem stremljenju za čimboljšimi mlekaricami se bo vsak izmed vas interesiral za mlečno pleme. Nočem reči, da takih plemen nimate. Toda ne more mi ni-kdo oporekati tega, kar so konstatirali tudi mnogi kmetijski učenjaki in to je, da je lastnost mlečnosti lastnost poedine krave, torej ne pasme.
Kmetovalec poseduje v glavnem tri žive stroje : zemljo, rastline in živino. Zemlja sprejema surovine v obliki gnoja. Predaja jih rastlinam, a mi po-kladamo rastline živini. Od teh treh strojev je za kmetovalca najvažnejša živina, osobito goveda.
Gre tukaj za molzne krave. Nje smatramo ža žive stroje, kakor jih smatra celi svet. Kajti oni predelajo pokladano seno, slamo in drugo hrano in jo oddajajo v obliki mleka. Ta stroj se zmiraj bolj spopolnjuje in zakaj tudi ne. Ni kmalu stroja, na katerega bi se polagalo toliko važnosti. Izpopolnjevanje tega stroja je kronano z uspehom ; doseglo je lepe rezultate in zaključke.
Pri kravi, kakor tudi pri stroju razlikujemo na eni strani izdatke in sicer: količino hrane, ki obstoji iz hrane za samovzdrževanje in hrarie za produkcijo in drugo, potem izdatke za vzdrževanje, nego in oskrbovanja hrane v svrho boljšega izkoriščanja. Na drugi strani pa imamo dohodke: prodajo dobljenih proizvodov mleka in gnoja živinčeta samega, ker je vsaka krava že po svoji naravi obsojena, da konča v klavnici. In v kolikor so izdatki višji, toliko morajo biti prejemki manjši. Ali z drugimi besedami : ona krava bo imela večjo vrednost, ki daje pri istih izdatkih večjo količino proizvodov, ali če so proizvodi znatno večji. Torej živi stroj - krava je toliko bolja in večje vrednosti, kolikor more«bolje in v večji meri izkoristiti hrano.
Prvi in glavni pogoj, da jedna krava daje dovolj mleka, je udoben hlev, zatoraj pravi narodna prislovica: »Najprej štaiico, potem šele kravico«, potem pa pride hrana. Z dobro nego, racijonelnim hranjenjem, z izbero najboljše krave izmed najboljših za pleme si bodemo stalno zboljševali živino. Enkrat zadobljene lastnosti boljše in popolnejše predelave zaužite hrane v mleko se prenesejo potem na potomstvo.
Da pridemo prej do cilja, bo treba preskrbeti bike iz tujine od priznano dobrih mlekaric, da se na ta način popravi domače pleme. Pa tudi med našimi domačimi pasmami se najdejo velikokrat dobre mlekarice, a se jih od mnogih strani podcenjuje. Pogoj za to pa je, da se povzdigne podmladek, da se zboljša hlev, nega živine in da se ji poklada boljša hrana. Kajti mleko ne priteče skoz pasmoi temveč skoz gobec«. Nudimo naši kravici ugodnejši hlev, obrnimo večjo pozornost na njeno nego, dajmo ji boljšo hrano in dosegli bodemo boljše rezultate. Te rezultate lahko pospešimo, ako vzamemo bika od mlečnih pasem za oplojanje Osobito naglašam, da bi trebalo početi z domačim plemenom, ker se je to tukaj rodilo in ima največ odporne sile.
Rezultati glede povzdige naše živinoreje so odvisni torej razen gornjih vzrokov tudi od izbire živine za pleme, ker kakršni so reditelji takšen je podmladek. Da bi se to poslednje z uspehom izvedlo, je potrebno, da se vaša mlada zadruga bavi s kontrolo mleka in hrane ter z vodstvom rodo-slovne knjige glede izbranih krav.
Mlekarsko - živinorejska kontrola obstoji v tem, da se na podlagi kontrole mlečnih krav dožene, katera krava je dala največ mleka pri najmanjših stroških. Mlekarska kontrola ima torej za cilj spoznavanje najboljših mlekaric, kakor tudi onih krav, ki dajejo mleko z največjim procentom masti ter uporabo istih za pleme. Mlekarska kontrola je najuspešnejše sredstvo, da se z njeno pomočjo in z izbiro krav dosežejo konkretni rezultati g’ede povečanja ekonomskih funkcij krav-mlekaric.
Kontrolni posel se poveri mlajšemu, gibčnejšemu uradniku mlekarne, ki gre v vsako hišo dvakrat mesečno n. pr. prvega in petnajstega ter kontrolira, koliko je gospodar namozel mleka, preskuša mleko na vsebino masti ter se prepriča, koliko hrane se je uporabilo za to mleko.
Danci so bili prvi, ki so uvideli koristi tega dela ter so bili tudi prvi ustanovniki kontrolnih zadrug. Ta združenja so pokazala zelo naglo svoje sijajne uspehe. Tako se je pokazalo posebno plodonosno delovanje kontrolne zadruge v Gram Osterlinde, kjer se je tekom petletnega delovanja pokazala pri celokupnem številu krav večja proizvodnja in to pri vsaki kravi povprečno za devetsto litrov mleka in za 38 kg surovega masla letno. Še večji uspeh je mogla izkazati švedska zadruga v Wallakra. Iz njenih statističnih podatkov* je razvidno, da se je že po sedemletnem delovanju doseglo od prvotnih letnih 3.320 litrov mleka na kravo 5.141 litrov in od 111 kg surovega masla prvotno 181 kg po sedemletnem delovanju.
Te mlekarske kontrole se razen preizkušnje količine mleka, odstotka masti nanašajo tudi še na konstatacijo glede količine uporabljene hrane za proizvajanje dobljenega mleka. Donosnost krave in njena možnost popolnega proizvajanja je odvisna v prvi vrsti od hrane, potem pa od starosti in od drugih činjenic.
S kontrolo bodemo torej spremljali tok razvoja in funkcijoniranja tega živega stroja, krave in bodemo v kratkem času prišli do poedinih ocen in rezultatov.
Reasumirajmo torej:
S	to zadrugo dobimo tudi kontrolo, ki bo pokazala svoje koristi v sledečem :
a) mlečnost krave se bode večala od leta do leta. Krava bo zadobila večjo vrednost tudi glede cene, a še večjo njen podmladek.
b) S kontrolo bodemo najlažje dosegli pravilno mero hranjenja, mogli bomo pa tudi ugotoviti rentabilnost porabljene hrane.
Odmev rezultatov danskih kontrolnih zadrug se je razširil po celem
svetu. Enake zadruge so se jele snovati na Švedskem, Norveškem, Finskem, Nizozemskem, v Nemčiji, Švici, Franciji, Sloveniji (?) in sedaj želim, da se prenesejo tudi v Srbjjo.
Razen vsega tega pa moramo vedeti še to, da ima krava svojo periodo, ko dobiva zmiraj več mleka, potem pa periodo, da se množina mleka zmiraj zmanjšuje. Pravilno razlikujemo pri kravi tri periode:
Prva perioda rasti ali formiranja živega stroja; druga perioda je perioda malega zastoja na vrhuncu svoje produktivnosti; tretja je perioda pojemanja, ko postaja vrednost krave polagoma zmiraj manjša. Za to se krave tudi v početku te periode skušajo prodati. Le ako se je krava pokazala kot izvanredna mlekarica, potem se jo obdrži daljšo vrsto let. Običajno se računa, da so krave donosne do svojega šestega ali sedmega leta. Tedaj tudi dosežejo Jvrhunec svoje rentabilnosti. Je pa veliko slučajev, da se obdržijo krave mnogo dalje. To se je pokazalo osobito pri kravi vzhodne frižke pasme takozvane alfa 9.966 rojene 1. 1903. Statistika glede te krave izkazuje sledeče številke: leto: mleko : surovo maslo : mast v 0/°
1908	7,363	238.332	3.23
1909	8.220	258.088	3.03
1910	7.161	220.506	3.17
1911	8.559	286.156	3.46
1912	10.456	321.961	3.08
1913	10.082,5	309.981	3,07
Na koncu želim, da bi vam to predavanje prineslo koristi ter vam kličem : bodi vam srečen in plodono-sen začetek dela !
Zadrugarstvo v Nemčiji
dne 1. januarja 1924.
Pod tem naslovom priobčuje Otto Ibscher—Charlottenburg v glasilu avstrijskega zadružništva »Die Genossen-sclu'ft« (Dunaj) pregled zadružništva v Nemčiji pred in po vojni s posebnim ozirom na položaj 1. januarja 1924 ter podaje v istem svoje misli sledeče : Tudi nemško zadružništvo je vsled gospodarskega položaja v Nemčiji zelo trpelo, posebno leta 1923., ki je bilo izmed vseh povojnih let najbolj kri-
tično, v katerem je bilo največ nevarnosti za propadanje gospodarstva; to leto je poseglo zelo razkrojevalno v razvoj zadružništva. Nemčija je obubožala. Povsod se pravi: S početka začeti! Isto mora storiti tudizadružništvo; ono si mora pridobiti jasnosti ter mora deloma narediti tudi ponekod debelo črto pod svoje dosedanje delovanje. Financijelno gospodarstvo »z ničlami« je, kakor upamo, nehalo. Tudi računanje bode postalo enostavnejše; ne bode treba več neskončnih številk za izražanje svot; dosedaj povečani aparat uradništva se bo zopet lahko zmanjšal. Če bo bodoča z l at a bilanca prikazala tudi velike zadruge v zmanjšani obliki
—	boljše je, da ista pokaže to, kar v resnici je, — kakor pa da bi ne mogli iz bilanc in njenih ogromnih številk dobiti v obče prave slike o vrednosti, kakor se je to dogajalo zadnja leta.
Gibanje nemškega zadružništva prehaja čimbolj v predvojne čase. Pre-nakopičeno ustanavljanje zadrug ponehava. V tem oziru bo treba dolgoletnega čiščenja zrnja od plevela. Veliko število razdružitev zadrug v zadnjih letih je to čiščenje le pospešilo. Dočim se je v letih pred vojno ustanovilo komaj do 2000 novih zadrug letno, poskočilo je to število v zadnjih letih vojne, posebno pa v prvih letih po vojni na 6000 letno. Pravi zadrugarji, ki so to razmnoževanje opazovali, so smatrali ta pojav nezdravim! Razdruževanje takih zadrug, ki od leta 1919 vedno narašča, dokazuje to trditev najjasneje. Sledeči podatki bodo najbolj pokazali, kako se v tem oziru izboljšuje položaj:
je bilo novoustanovljenih
1837 5323 5000 4887 4034 2697
Čeravno se število razdružitev še vedno ni zmanjšalo, vendar izkazujejo razdružitve v letu 1923. že znaten padec napram letu 1922. Očividno na-
zadovanje konkurzov v drugih gospodarskih podjetjih se je uveljavilo tudi v zadružništvu. Število konkurzov je znašalo v zadružništvu pred vojno do 80 letno. Vsled upeljave nadzorovanja zadrug tekom vojne dobe se je to število zmanjšalo na le posamezne slučaje. Leta 1921. so se slučaji pomnožili zopet na 79, dočim so padli 1.1922. na 34 in leta 1923. celo na 6 slučajev. Pri razdružitvah in konkurzih se mora upoštevati dejstvo, da so se tekom časa zvišali sodnijski in drugi stroški tako, da so mnoge zadruge enostavno svoje obrate ustavile, čeravno bi bile zrele za likvidacijo, ker niso zmogle
Panoga zadružništva :	štev. zadrug 1. jan. 1923
kreditne zadruge po mestih	
in po deželi		20.931
rokodelske zadruge . . .	3.493
obrtne proouktivne in pri-	
dobitne zadruge ....	588
delavske produktivne za-	
druge . 			296
nakupne in prodajne za-	
druge trgovcev ....	1.424
konzumne zadruge ....	2.475
stavbne zadruge 		3.265
kmetijske zadruge ....	16.580
Če priračunamo k temu še precejšnje število »drugih« zadrug, ki ne spadajo pod zgoraj navedene panoge, dobimo skupno število zadrug v Nemčiji s stanjem 1. januarja 1924 po 51.251. K temu bi še bilo prišteti 151 zadružnih zvez. V tej številki so zapopadene 4 novoustanovljene in 5 razdruženih zvez.
Kriza v denarnem gospodarstvu je razvidna najbolj iz tega, da kreditne
torej se je pomnožilo stanje za zadrug
1369 4612 4006 3311 2405 1079
zadruge nobeno leto niso izkazale toliko razdružitev, kakor ravno leta 1923. Pri kreditnih zadrugah se dajo zasledovati trije načini njihovega na-
kritja teh stroškov. Po drugod so se zadružniki iz istega razloga, ne oziraje se na postavne določbe, kratkomalo razšli. Vsled tega tudi statistika ni mogla dobiti iz dotičnih objav nobenih sigurnih podatkov. Glede konkurzov se bere mnogokrat v nemškem uradnem listu, da so se morala konkurzna postopanja v raznih slučajih ukiniti, ker se je izkazalo, da konkurzne mase niso zmogle visokih stroškov tega postopanja.
V	glavnih panogah nemškega zadružništva podajemo letni pregled sledeče :
leta 1923, se je	stanje
ustanovilo razdružilo 1. jan. 1924
451	379	21.003
211	181	3.523
9	21	576
15	52	259
201	101	1.524
209	107	2.577
260	148	3.377
1.128	436	17.222
zadovanja v ustanovitvah. Prvič se to pojavlja v dejstvu, da so bile zadruge oziroma njih vodje napram teku časa prešibki, da bi bili zadržali zgubo tvarine, ali so pa zamudili ugoden čas.
V	tem slučaju je obvarovala razdružitev zadružnike pred večjo škodo. Mnogokrat je pa šel ta slučaj roko v roki z drugim načinom. Ta način je dovedel upravo zadruge iz sebičnih namenov in ne da bi se bila nahajala zadruga v brezupnem položaju, do tega, da je uprava enostavno prodala zadrugo kakemu bančnemu podjetju. Uprava je skrbela za svojo osebno varnost, zadružniki so pa postali brezpravni — bile so to fuzije. Tretji način, ki se je ravno zadnja leta močno pojavljal, je ta, da se naj takorekoč preozko začrtani delokrog zadruge nadomesti s širjim, da se toraj naj prelevi zadruga v delniško družbo, ki ima prednost, da si lahko zasigura večji dotok obratnega kapitala — to je tako-
Leta
1913
1919
1920
1921
1922
1923
razdruženih
468
711
994
1576
1629
1618
zvana ekspanzija. Če je drugi način vkljub vsem obljubam oropal zadružnike svojega lastnega zavoda, se tudi »uspehi« tretjega načina nahajajo tam, kjer se je to pričakovalo, namreč vkljub povečanemu dotoku obratnega kapitala na ničli! Ustanovitev delniških družb se more odobravati le tam, kjer se je izkazala patreba, da se večjim zahtevam ugodi, toda pod pogolem, da se zadružnega posla vkljub temu ne opusti. Na ta način se je onemogočilo fuzije.
Tudi v podeželskem kreditnem zadružništvu so se dogajale spojitve in mnoge razdružitve posojilnic, ob enem pa je nazadovalo tudi ustanavljanje novih takih zadrug. Med podeželskim zadrugarstvom se je pojavila cela vrsta bančnih podjetij, ki so preračunjena na to, da izvlečejo iz poljedelstva denar, katerega dajejo zopet na razpolago zadrugam. Taki kreditni zavodi so združeni v podeželskih osrednjih zavodih, ali pa so vsaj žnjimi v ožjih stikih. Tudi v tem oziru se je pokazalo večje nasprotstvo med zadružnimi organizacijami tako-zvanega »Reichslandbund-a« in velikimi kmetijskimi zadružnimi zvezami. Medtem se je vzdrževala tudi struja za ustanovitev uradniških bank. Neopravičeno ustanavljanje teh posebnih zavodov je doseglo leta 1923. višino 27 (leta 1922. — 30), toda tudi množeče se razdružitve kažejo nedostatno življensko moč teh razrednih zadrug. Tudi pokret za ustanavljanje tako-zvanih »Hansabank« se je razvijal, vendar se je ustroj istih v marsičem Izneveril zadružni obliki. — Nekak nov pojav kreditnih zadrug so tako-zvane »Buch - Treuhand - Genossen-schaften« ali tudi »Bank - Treuhand-Genossen3chaften«, ki so nastale po-največ v Srednji Nemčiji (na Saškem, v Braunschweigu in v Hanovru). Ta pokret, ki si je nadel ime »Mittel-standsbankbewegung« (pokret za ustanovitev bank srednjih slojev) ter se bavi sedaj — ali se je vsaj hotel ba-viti — snovanjem svojih zvez, hoče nekako s cenenim denarjem in žiro-centralami zabiti ost v obstoječekreditno zadrugarstvo. Tudi sta se ustanovili takozv. »Roggenkreditgenossenschaft«
(zadruga za kreditiranje kupčije z ržjo) v Berlinu za podeželske posestnike in »Getreidekreditgenossenschaft« (kakor zgornja) za Vzhodno in Zapadno Prusko; slednja se nahaja že zopet v likvidaciji.
V	H a m b u r g u se je ustanovila po-četkom leta »Vereinigung Norddeutscher Frankenschuldner, e. G. m. b. 11.«, ki zastopa enako kakor že dalje časa obstoječa zadruga v Lorrach-u (Gornje Badensko) interese nemških dolžnikov frankov pri trgovskih podjetjih napram istim interesom švicarskih upnikov v Baslu.
V	pokretu rokodelskega zadružništva je zaznamovati leta 1923. napredek. Akoravno število ustanovitev v letu 1923. ne dosega števila v letu
1922.,	se pa kaže pri tej panogi zopet trdnejša podlaga, kajti nazadovanje v letu 1923. se je pri istih zmanjšalo za 70, kar je vsekakor dobro znamenje, tako da stoji nazadovanju napram letu
1922.	še vedno čisto napredovanje za 30 rokodelskih zadrug v letu 1923. nasproti. Poprejšnji mir se morda vrača in če bo možnost nabav tako kakor sedaj trajala naprej, je upati, da se bo stalež organizacij raznih zadrug rokodelcev stalno pomnoževal. Rokodelci pa bodo potem, ko jih bo nemalo število zgubilo svojo samostojnost, postali znova mojstri in s tem se bo vrnil smisel zadružništva po izreku »vsi za enega, eden za vse«, kar jim bo pomagalo do obstoja in zmožnosti konkurence. Vodilno vlogo med rokodelskim zadružništvom igra še vedno
pekarjev krojačev čevljarjev
kovinske obrti (ključavničarji, kovači,
kleparji).............................
sedlarjev in tapetnikov..................
mesarjev.................................
mižarjev (lesne obrti)...................
slikarjev in pleskarjev..................
zidarjev.................................
pletarjev................................
vrtnarjev ...............................
lončarjev ...............................
Zadnje leto pred vojno je štelo obrtno zadružništvo v Nemčiji skupno 788 zadrug, dočim šteje isto dne 1. jan.
1924	že 3523!
pekarstvo; četudi se je moralo v letu 1922. zaznamovati večje število razdružitev teh zadrug, vendar prekašajo ustanovitve še vedno število razdružitev. Za to stroko pride na vrsto lesna obrt (mizarstvo), potem kovinska obrt (ključavničarstvo, kovaštvo, kleparstvo in sorodno), za njo slikarstvo in pleskarstvo ter tudi zidarstvo; vse te stroke so svoj stalež precej pomnožile. Pa tudi zlatarji in pokrivači, mlinarji in ponekod tudi mesarji so v svojem zadružništvu napredovali, posamezno tudi krznarji, tkalci, sedlarji, tapetniki in tudi krojači; slednji so se v dveh slučajih združili v takozvane »Faserstoff-veru ertungsgenossenschaften« (zadruge za vnovčevanje in predelavo vlakna). K n j i g o v e z n i š t v o se je po prvotnem zaletu zopet ustavilo. V mnogih slučajih so preprečavali ogromni registracijski stroški pri sodiščih take ustanovitve. Ta nedostatek je sedaj z ministrsko naredbo pravosodnega ministra precej odpravljen. Tudi v vedno se ponavljajočem bivšem padanju denarne vrednosti je za ta pojav iskati vzrokov, ker se ni dalo najti prave podlage za osnovanje pravilne financijelne podlage pri teh malih zadrugah, Med razdružitvami so bili na prvem mestu v letu
1923.	zadruge pekarjev ter vrtnarjev, potem krojačev, čevljarjev, vrvarjev in tu in tam tudi drugih strok. Naslednja tabela podaje pregled o gibanju v treh časovnih predelih :
240	250	255
166	177	176
169	169	162
183	197	201
161	163	166
107	109	112
64	64	64
45	40	32
40	40	39
Vedno št se mora rokodelstvo v svojih zadružnih organizacijah boriti proti raznim kartelom in sindikatom industrije in veletrgovine, ki vkljub
Obstojale so zadruge: dne 1./1. 1923	1./7.	1923	1./I.	1924
...................................... 864	874	890
...................................... 438	431	425
288	282	278
zadružnemu udruženju traja naprej. Medtem se je na podlagi zakona o kartelih ustvarilo kartelsko sodišče, pri katerem bodo blagovne zadruge v slučaju bojkota našle svojo zaščito.
V	mali industriji (tovarnarji in veletrgovci) obstoja sedaj 63 nakupnih in prodajnih zadrug, ki se raztezajo po najrazličnejših strokah. Poleg industrije za igrače je zastopana v teh zadrugah industrija kartonaže, špirita, kemična, usnjarska, lončarska, industrija življenskih potrebščin, industrija lepenke, tkanin, lesna in železna industrija. Nadalje tobačna, industrija mila, pletenin in galanterije, veletrgovina papirja in pisalnih potrebščin, veletrgovina s kurivom in stavbenim ma-terijalom itd. Vsa ta velepodjetja na stojajo na izkoriščanju ugodnosti, ki jih zadružništvo, vkljub temu pa se upirajo proti zadružnim organizacijam konzumentov ter jim nočejo oddajati svojih izdelkov.
Obrtno delavsko-produk-tivno zadružništvo (produktivne zadruge mojstrov), ki je svoj čas cvetelo, vedno bolj propada. Vedno bolj ga izpodriva mala industrija in malo tovarništvo. Mnogo teh zadrug se je postavilo na stališče, da ne sprejema več daljnih članov, s čim so itak izgubile zadružno obiležje.
T udi delavsko- produktivno zadružništvo, po večini stavbeno, popušča že par let. V letih 1919/20 se je isto kot konkurenca proti samostojni stavbeni obrti nekoliko prebujno razvilo ; konečno se je pa izkazalo, da ni bilo vse tako, kakor se je pričakovalo. Mirovanje na stavbinsketn polju, pravica do dela in nevarnosti stavk, vse to se ne strinja z zadružništvom. Vsled tega se je v zadnjem času to zadružništvo prelevilo večjidel v obliko »d. z. o z.« in je smatrati večji del razdružitev ravno kot preoblikovanje v take družbe. To preoblikovanje je v teku; v kolikor se nanaša isto na proste organizacije (Verband sozialer Baubetriebe) na takozvane »soziale Bau-hlUten« je isto skoraj že dovršeno; v kolikor pridejo krščanske organizacije v poštev (Reichsverband deu-tscher Bauproduktivgenossenschaften) se je razvoj zadružništva zaustavil.
Pri konzumnem zadružništvu se pa da v letu 1923. zaznamovati skoraj podvojen prirastek nspram letu 1922. Notranja utrditev te zadružne oblike se vedno bolj razvija, akoravno je spojitev takih konzumnih organizacij v letošnjem letu nekoliko popustila. Najbolj se je razvilo gospodarsko zadružništvo različnih panog uradništva, katero se je 1.1923. na spomlad združilo v »Reichsverband deutscher Beamten-wirtschaftsunternehmungen« (Berlin) in ki kot pokret konzumnega zadružništva zasleduje zopet tri smeri : »Zentralver-band deutscher Konsumvereine« V Hamburgu, »Reichsverband deutscher Konsumvereine« v Dtisseldorfu in že imenovani »Reichsverband deutscher Be-amtenkonsumvereine«. Nekaj časa sem se opaža pristopanje celih občin k takim konzumnim zadrugam. Povrnitve v takih konzumnih zadrugah se v letu 1923. vobče niso izvrševale, ker njih vrednost ni bila v nobenem razmerju s stroški preračunan ja in izplačila. Odkar se je naša valuta zopet utrdila, se peča zadružništvo zopet z mislijo, da upelje znova te povrnitve-Kot škodljivi zajedalci v splošnem pokretu se pa pojavljajo takozvani »Werkskonsumvereine«, ki so s tekom leta tudi že ustanovili svojo centralo. Razjedajoči komun istični pokret je popustil na korist razvoja konzumnega zadružništva. Kaj izredne življenjske sile ne bo pripisovati tudi nekaterim novejšim ustanovitvam kakor n. pr. ustanovljeni »Konzumni zadrugi zdravnikov v Heidelbergu«, ter slični zadrugi »Konsumverein fur Rentner in Frankfurt a. M.«. Tudi katoliško duhovništvo Wurtemberške v Ulmu se je združilo v taki konzumni zadrugi.
Kar se tiče stalnega napredovanja stavbenega zadružništva v Nemčiji, je za isto pač težko najti pravega povoda. Ako je tudi ustanavljanje napram prvim povojnim letom popustilo, vendar vsakoletni prirastek takih zadrug ni v nobenem razmerju s potrebo istih kot činiteljem za odstranitev stanovanjske bede. Stavbena podjetnost se še ni prav nič opomogla in če bi se ista tudi začela živahneje gibati, bi dosedaj obstoječe stavbene zadruge (preko 3000) v Nemčiji sigurno zado-
stovale, da posežejo s svojo pomočjo v pokret. Mnogo let sem se pa ustanavlja vsakoletno na stot:ne takih stavbenih zadrug, ki so potem obsojene, da delovanje zopet takoj ustavijo, ako se poleg glavnega smotra ne ba-vijo tudi s čim drugim. Opetovano se je svarilo pred izpolnitvijo želj raznih uradniških panog, za katere se je za vsako kategorijo posebej ustanovila stavbena zadruga. Da je bilo svarilo na mestu, kaže dovolj jasno zopetno razdruževanje takih zadrug. Takozvana »samopomoč« pri postavljanju stanovanjskih objektov, s katero se je početkom leta delalo poskuse, je zopet skoraj popolnoma popustila. Bilo je jasno, da tu ni prostora za amaterje.
V	tem se morejo udejstvovati koristo-nosno le strokovnjaki, ker »o čevljih sodi le naj kopitar«. Istotako bodo v novih gornješleških obmejnih pokrajinah na novo nastale takozvane »Fltichtlings-baugenossenschaften« (begunske stavbene zadruge) imele težko kake pozitivne uspehe, akoravno so bile ustanovljene z najboljšim namenom.
Skupina trgovskih nakupnih zadrug se je v pretečenem letu prav dobro razvila. Po večini se gre tu za nakupne zadruge kolonijalnega blaga, katere podpira močna organizacija »Edeka« in katerih je približno šest sto včlanjenih »Edeka« - zvezi v Berlinu. Razun teh se je ustanovilo razne dro-gerijske, mlekarske, sadjarske in vrtnarske zadruge, zadruge za vnovčevanje sočivja, za dobavo in razdeljevanje premoga, izdelovanje papirja, zadruge za izdelovanje in razpečavanje dvokoles, kakor tudi ribarske, jajčarske, železarske zadruge, zadruge za nabavo in prodajo krompirja in tudi zadruge trgovcev z tnuzikalijami. Tobačni in mlekarski trgovci imajo svoje zadruge. Tudi se je v zadnjem času ustanovilo precej gostilničarskih zadrug, dočim je precejšnje število istih poprej padlo kot žrtve velikih likerskih koncernov. Razdružitev je bilo pri zadrugah trgovcev s kolonijalnim blagom razmeroma zelo malo.
V	pokretu med kmetijskim zadružništvom je bilo v letu 1923. zaznamovati na eni strani popuščanje pri ustanovitvah, na drugi strani pa so
se pomnožile razdružitve. Med maloštevilnimi novimi ustanovitvami kakor tudi pri pomnoženem razdruževanju so prišle elektrarne posebno v poštev, dočim je ravno ta panoga poprej bila pri pomnoženem ustanavljanju kmetijskih zadrug vsako leto najbolj udeležena. Pa tudi posojilnic se je ustanovilo le malo, mnogo več se jih je pa razdružilo. Na Badenskem se je pred kratkim časom razdružilo zaporedoma
6	zadrug za vskladiščenje žita in tudi njihova centrala. Četudi je čisti dorastek na zadrugah v letu 1922. s 150 ustanovitvami zaostal za letom 1921., znaša dorastek v letu 1923. le 642 zadrug napram 1756 novoustanovljenim zadrugam v letu 1922. Leta 1923 se je ustanovilo 'skupno le okroglo polovico toliko zadrug, kakor leta 1922. (tu niso vštete posojilnice, o katerih se je obravnavalo pod kreditnimi zadrugami). To popuščanje pri najmočnejši panogi nemškega zadružništva je seveda mero dajno vplivalo na skupni pokret.
Med »drugimi« zadrugami treba omeniti na tem mestu posebno ustanovitev dveh zadrug v M.igen-u V. W. to je »Volkskraft« e. G m. b. H. v svrho izdajanfa strankinega lista in zadruj-e »Freigeisterschriften- Verlag Leuchtturm e. O. m. b. H.« v svrho tiskanja mesečnika »Der Atheist«. V Maren-u na Labi se je ustanovila »Nederlandsch-Duitsche Transportvereeniging e. G. m. b. H.« Člani načelstva te zadruge so sami Holandci, ki bivajo tudi stalno na Holandskem. V Liibeck-u se je ustanovila »Elterngemeinschaft, Vorschuss-und Kreditverein, e. G. m. b. H.« v svrho nabave pohištva in kuhinjskih mobilij za poročence ter potrebščine za novo rojenčke in birmance (evang. konfir-mande). V Regensburgu je bila meseca maja 1923 ustanovljena »Vermogens-schutzgenossenschpft« v svrho obrambe premoženja zadružnikov v času zmanjšanja denarne vrednosti. Kaj počne ta zadruga sedaj? V Pasingu je »Wirtschafts-verband der Haus- und Grundbesitzer«.
V	tem slučaju so se združili člani zadruge v svrho izvedbe poprav na svojih poslopjih. V Breslau-u se je ustanovilo gospodarsko udruženje »Fraternitas« v svrho podizanja gospodarskih interesov posvetnega duhovništva, skoraj izključno
za nabavo potrebščin za cerkve in duhovništvo. V Stettinu se je osnovala gospodarska zadruga pripadnikov pogrebnega obreda potom sežiganja trupel pokojnikov (»Wirtschaftsgenossenschaft der Feuerbestattungsfreunde«), ki ima namen preskrbeti zadružnikom potrebne pripomočke, da se ob času njih trupla sežgo. V bližini tega kraja se je pre-osnovalo staro svetovnoznano pomorsko kopališče Swinemtinde v zadrugo. V Berlinu je prišlo do ustanovitve židovske tiskovne zadruge »Harna-devis, e. G. m. b. H.«, ustanovila se je tudi »Baunotgemeinscheft zur Behebung der Arbeitsnot und des Wohnungsmangels« v Lage-u v E. Svrha ji je, da odpravlja brezposelnost in pomanjkanje stanovanj.
V	Stolpu na Pom. se je ustanovila »Puttkammersche Familiendarlehens-kasse« v svrho vzdrževanja in negovanja obiteljskih tradicij, obrambe proti obubožanju itd., da poleg že obstoječe posojilnice »derer von Wedel« še sedaj tudi nova »derer von Puttkammer«. V Bremenu se je osnovala nemško peru-anska naselbinska zadruga, ki ima namen oživotvoriti skupno naselbino v državi Peru. V Hamburgu je nastala zadruga »Deutscher Ansiedlerbund«, ki si je nadela nalogo pospeševati in podpirati izseljence ter obenem vzdrževati njih stalne stike z domovino. Nekam čudna je ustanovitev zadruge »Adressen-verlagsgenossenschaft vereinigter Adres-senschreiber Deutschlands, e. G. m. b. H.« v Barmenu. Kdor pozna sestavo »na-slovopiscev«, si ne bode trebal beliti glave o stalnosti zadružnih članov. V Mannheimu se je porodila »Zadruga iznajditeljev« v svrho uresničenja novih idej (iznajdb). V Hannoveru se je ustanovilo društvo »Beerdigungsinstitut, e. O. m. b. H «; enako v Barmenu pogrebna zadruga »Niichstenllebe, Be-grabnisgenossensr.haft«. Te zadruge se bavijo v nasprotju z zadružnim zakonom, ki predpisuje pospeševanje gospodarskih dohodkov zadružnikov — z njihovo smrtjo. V Hamburgu je nastala »Schiffsbewachungsgesellschaft« v svrho straženja z rečnim in pomorskim prometom zvezanega prevoza blaga in spremljevanjem potnikov (?).
Razdružilo se je konečno vse zadruge »Selbstsrhutzgenossenschaften«, ki
so obstojale še v Padingbuttelu, Do-rumu in Midlumu. Zdi se, da se je svoj čas pri izvršitvi vladnih odredb glede razpusta vseh »udruženj v svrho samoobrambe« na te ostanke pozabilo 1
Tudi leto 1923. izkazuje v nemškem zadrugarskem pokretu veliki pomen in različnost uporabe zadružne oblike.
Avtor tega članka želi, da bi se naj zadruge na trdni financijelni podlagi tudi tekom leta 1924. ugodno razvijale.
0 razpustu zadruge.
Postopek pri likvidaciji zadruge je znan le malokateremu zadružnemu delavcu, zatorej se nam zdi potrebno, da to vprašanje tukaj kolikor mogoče poljudno in izčrpno obdelamo. Vse naše zadrugarje pa pozivamo, da si ta članek dobro preberejo in shranijo za slučaj potrebe.
Avstrijski zadružni zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, ki je v današnji Sloveniji in Dalmaciji, še zmiraj v polnem obsegu v veljavi, pozna 4 slučaje razpusta zadrug.
1. potek v pravilih določene živ-ljenske dobe zadruge,
2. razpust vsled sklepa občnega zbora,
3. otvoritev konkurza o premoženju zadruge,
4. vsled ukaza upravne oblasti.
Slučaji, navedeni pod točko 1 in
4	so tako redki, da bi bilo odveč o njih tukaj razpravljati. Zadruge imajo vendar namen, da pospešujejo dobrobit svojih članov trajno. S časovno omejitvijo bi pa bilo to onemogočeno. Ravnotako pa se z ozirom na obče-dobro in solidno vodstvo naših članic ni bati razpusta kake zadruge po upravni oblasti.
Preostaneta nam tedaj samo druga in tretja možnost.
Pogoj za prostovoljno razdružitev je v vsakem slučaju predhodni tozadevni sklep občnega zbora v smislu pravil. Največ pravil določa za veljavnost takega sklepa absolutno večino.
Ako sklene občni zbor razpust zadruge, sledi razpustu likvidacija. Oboje se mora naznaniti registerskemu
sodišču v obliki prošnje za vpis razpusta in likvidacije. Kar se tiče kol-kovanja te prošnje opozarjamo na našo okrožnico št. 1/1924. Prošnja mora obsegati:
1. dokaz, da je bil občni zbor sklican in sklepčen natančno v smislu pravil,
2. besedilo likvidacijske firme (n. pr. Hranilnica in posojilnica v . . . ., registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v likvidaciji),
3. naslovi likvidatorjev, način njihovega podpisovanja za firmo in overovljen podpis likvidatorjev, potem, ako niso bili likvidatorji člani zadnjega načelstva, izvleček iz zapisnika o občnem zboru. Iz tega zapisnika mora biti razvidno, da je bil sklep o razpustu pravomočen. Izvleček morata overoviti dva še registrirana člana načelstva pod zadružno firmo.
Priloge se kolekujejo v smislu gori citirane okrožnice.
Likvidatorji morajo takoj ob začetku likvidacije sestaviti bilanco. Ako je bilanca pokazala, da za kritje dolgov zadruge ni zadostovalo vso njeno premoženje, toraj tudi vse rezerve in deleži, morajo likvidatorji takoj predlagati registrskemu sodišču, da otvori nad zadrugo konkurz. Objednem pa morajo sklicati občni zbor, na katerem
o	zgornjem koraku obvestijo vse člane.
Občni zbor ni upravičen odločati
o	vprašanju, ako se v slučaju pasivnosti bilance sme prijaviti konkurz ali ne. O tej zadevi bodemo v naslednjem natančneje razpravljali.
Ako bilančni zaključek ni zahteval otvoritve konkurza, morajo likvidatorji objaviti likvidacijo trikrat zaporedoma v Uradnem listu, ne pa morebiti v Časopisu, katerega določajo pravila sicer za zadružne objave. V razglasu se morajo pozvati upniki, da se javijo v zadrugi oziroma pri likvidatorjih.
Likvidacija se izvrši potem po določilih zadružnega zakona. Likvidatorji morajo toraj rešiti tekoče zadeve, iztirjati terjatve zadruge in vnovčiti zadružno premoženje, morajo zastopati zadrugo sodno in izvensodno, smejo voditi pravde in sklepati nove pogodbe toda le take, ki so za dovršltev tekočih poslov potrebne.
S sprejetim denarjem se morajo najprej poravnati zapadle terjatve zadružnih upnikov, davki in druge dajatve, dočim se mora za kritje še ne-zapadlih terjatev pridržati primerna svota.
Iz preostankov se potem izplačajo članski deleži ali v celoti, ali pa le v tistem razmerju, ki ga še omogoča preostalo premoženje zadruge; oboje pa le v slučaju, da pravila ne določajo drugačne porabe.
Ako je po pokritju vseh obvez, toraj tudi po popolnem izplačilu deležev preostala še kaka svota, se porabi ta v smislu tozadevnih določb pravil. Vse naše rajfajznovke ali pa tudi vse tiste šulcejevke in nedenarne zadruge, ki so spremenile svoja pravila z namenom, da dosežejo davčno prostost, ne smejo po pravilih razdeliti tega premoženja med člane, temveč ga morajo najprej deset let naložiti pri Zadružni Zvezi, Ako se tekom te dobe ni ustanovila na sedežu likvidirane zadruge druga taka zadruga z istim ciljem, se potem porabi naložena svota z obrestmi vred v komunalne ali druge svrhe, kakor pač določajo pravila. Nikdar pa ne sme priti ta preostanek v prid direktno članom samim. Ostale zadruge razdelijo prebitek premoženja po sklepu občnega zbora med svoje člane.
Zadružni zakon določa v § 81 tem, da se deleži ter prebitek zadružnega premoženja smejo izplačati še le po poteku enega leta, računano od dneva, v katerem se je tretjikrat objavil razglas o likvidaciji zadruge v Uiadnem listu.
S to omejitvijo hoče zakonodajalec varovati interese upnikov. Toda stroga izvedba te zakonite določbe se praktično ni obnesla. Nastopijo namreč lahko sledeči slučaji.
a) Zadružna pasiva presegajo aktiva ; v tem slučaju morajo likvidatorji prijaviti konkurz in se ravna potem nadaljni postopek po konkurznem redu.
b)	aktiva In	pasiva	so	si jednaka.
Tukaj se more	potem	le	zadovoljiti
upnike Iz zadružnega premoženja, dočim za	člane ne	preostane	ničesar. In
vendar	ni proti	izbrisu	firme nobene
ovire.
c)	aktivno premoženje presega pasiva.
Le v tem slučaju pride določba § 81 do svoje veljave, ker se more firma izbrisati še le po preteku tamkaj fiksirane dobe.
V	slučajih b) in c) morajo likvidatorji po izvršeni likvidaciji sklicati občni zbor, mu predložiti likvidacijsko bilanco in doseči razbremenitev. Občni zbor lahko brez nadaljnega odobri likvidacijsko bilanco, lahko pa zadružniki tudi sklenejo, da se predloži bilanca v preskušnjo knjigovodskim strokovnjakom. V tem slučaju podeli občni zbor absolutorij likvidatorjem še le po izvršeni preskušnji bilance.
Občni zbor mora nadalje še skleniti, komu se izročijo knjige in listine v shrambo; ako se ni mogel zjediniti, določi shranjevalca registrsko sodišče. Člani zadruge in njihovi nasledniki obdržijo pravico, da smejo vpogledati v knjige in listine tudi po razpustu zadruge.
Ako se je likvidacija zadruge izvršila na gori opisan način morajo likvidatorji zaprositi registrsko sodišče za izbris firme. Tozadevna prošnja mora obsegati predlog na izbris firme vsled dokončane likvidacije. Prošnji je priložiti likvidacijsko bilanco in prepis zapisnika o občnem zboru ki mora obsegati pasus o razbremenitvi likvidatorjev. Priloge se kolkujejo kakor sicer.
Z otvoritvijo konkurza nad zadružnim premoženjem se zadruga raz-druži. Kakor že omenjeno, se otvori? konkurz na podlagi tozadevnega predloga likvidatorjev. Drug povod otvoriti konkurza pa more biti tudi takrat, ako načelstvo tekom obstoja zadruge pride pri sestavi bilance do prepričanja, da je zadruga prezadolžena.
V	prvem slučaju morejo likvidatorji konkurz prijaviti tedaj, ako izhaja iz otvoritvene bilance ob začetku likvidacije, da zadružna aktiva vključno rezervne zaklade in zadružne deleže ne zadostujejo za kritje dolgov zadruge.
Z otvoritvijo konkurza zgubijo likvidatorji oziroma načelstvo njihove funkcije; uprava premoženja pride na upravitelja mase, ki ga je določilo sodišče. Le v slučaju, da ne preide do
otvoritve konkurza, ker obstoji le en upnik, ali ker se je izkazalo dovolj premoženja in se potem konkurz iz enega teh razlogov zopet razveljavi, preidejo agende upravitelja mase zopet na načelstvo oziroma iikvidatorje.
Vsekakor ta naloga ni enostavna, vsled česar je registrsko sodišče upravičeno uradno ali na predlog poveriti s to nalogo tudi druge osebe.
Otvoritev konkurza se vpiše v zadružni register pri pristojnem registrskem sodišču, izbris firme se izvrši po dokončanju konkurza brez predhodnega tozadevnega predloga po likvidatorjih ali načelstvu.
Še le po otvoritvi konkurza pride jamstvo zadružnikov do prave veljave in do usodepolnih posledic.
Ako namreč zadružno premoženje ne zadostuje za kritje vseh terjatev konkurznih upnikov, morajo primanjkljaj plačati zadružniki po razmerju jamstva, določenega v zadružnih pravilih. Upniki zadruge nimajo pravice tirjati za primanjkljaj direktno posameznega člana, tudi takrat ne, ako je zaveza zadruge neomejena. Nasprotno pa ne morejo niti izstopivši člani kot konkurzni upniki zahtevati izplačila svojega dobroimetja pri zadrugi.
Določitev visokosti doplačil po članih za kritje primanjkljaja se izvrši na ta način, da sestavi upravitelj mase, ali pri neotvorjenem konkurzu likvidatorji, odnosno načelstvo, ali oseba, katero sodišče v to svrho določi, načrt prispevkov. Ta načrt mora obsegati vse obveze zadruget in predvidene stroške konkurznega postopanja na eni strani, na drugi strani pa zadružno premoženje ter prispevke članov.
Za kritje zgube se morajo iztirjati v prvi vrsti zaostanki na nepolnovp!a~ čanih deležih, v kolikor ti deleži pri pri razpustu zadruge niso že zapadli v izplačilo.
Prispevki se iztirjujejo v razmerju, v katerem so člani v smislu pravil udeleženi na zgubi zadruge.
Če ti prispevki ne zadostujejo, so člani dolžni 5e doplačati v razmerju njihovih deležev, razen če zadružna pravil?, določajo drugačen način razdelitve zgube.
Zgodi se pa lahko, da so posamezni člani brez premoženja in se torej ne morejo pritegniti k doplače-vanju. V tem slučaju se mora račun prispevkov sestaviti tako, da kljub popolni ubožnosti nekaterih članov ni pričakovati, da bi se zguba ne pokrila s preračunanimi prispevki.
Člani, kakor tudi konkurzni upniki si smejo pogledati načrt prispevkov pri konkurznem sodišču. V to svrho mora sodišče izdati razglas in ga nabiti v sodnem poslopju, da se bo na dan, določen v razglasu, vršila razprava o ugovorih proti višini preračunanih prispevkov. Člane načelstva in nadzorstva, upravitelja mase in člane upniškega odbora mora sodišče o tej razpravi Še posebej obvestiti.
Če se sodišče prepriča, da proti pravilnosti izračunanih prispevkov ni pomislekov, jih sodišče odobri in pošlje en izvod upravitelju mase, enega pa načelstvu; en izvod obdrži v svrho, da je na razpolago za vpogled vsem prizadetim.
štirinajst dni po nabitju sprejetega načrta prispevkov na sodišču se sme vsakega zadružnika z eksekucijo prisiliti na plačilo na njega odpadajoče kvote, ako noče prostovoljno plačati. Če je kateri zadružnik z računom prispevkov nezadovoljen in se je pri omenjeni razpravi proti njega pravilnosti pritožil, se lahko brani proti eksekuciji z rekurzom.
V	slučaju, da pride pri kaki zadrugi do poravnalnega postopanja, je pogoi za to razpust zadruge. Radi popolnosti bomo spregovorili o tem postopanju par besed, dasiravno, strogo vzeto, ta slučaj ne spada v okvir teh izvajanj.
Otvoritev poravnalnega postopanja se zabeleži v zadružni register; pravice načelstva in občnega zbora se zelo omejijo, ker mora sodišče določiti poravnalnega upravitelja, brez kojega odobritve se ne more izvesti noben večji posel. Razen tega more sodišče imeoovati še enega svetovalca kot pomoč poravnalnemu upravitelju, tako, da igra načelstvo faktično le še podrejeno vlogo.
Poravnalno postopanje pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah je za1
tegadelj zelo podobno konkurznemu postopanju, ker mora zadruga, ki se nahaja v poravnalnem postopanju, predložiti tudi izkaz o premoženju. Ta izkaz mora obsegati celokupno aktivno in pasivno spanje in morajo njegovo pravilnost potrditi člani načelstva pod prisego pred poravnalnim sodiščem.
K premoženju zadruge spadajo tudi zneski, s katerimi jamčijo posamezni člani za kritje zgube zadruge. Tudi tukaj pride tedaj vprašanje jamstva do praktične veljave.
Prostovoljne razdružitve zadrug niso redke, osobito iz razloga, ker se zadruge čestokrat razdružijo in likvidirajo le zaradi združitve z drugo že obstoječo zadrugo.
Razdružitve zadrug vsled konkurza ali vsled poravnalnega postopanja spadajo pri naših zadrugah med redke slučaje. Z zadovoljstvom lahko kon-štatiramo, da stojijo naše zadruge vsled zelo opreznega in vestnega poslovanja na trdni podlagi.
Janl- t Lešničar:
0 borzah in borznih poročilih.
Povojne gospodarno prilike so povzročilo, da danes skoraj žq vsak bralec časopisa poišče najpopr^j rubriko »borza« in pregleda tečaje našega in tujega denarja. Ijviganje in padanje teh tečajev rega tako daleč v naše javno in vsako zasebno gospodarstvo, da govori vse o borzi, o kurzih,
o	devizah in valutah itd. Morda ne bi škodilo, Čo bi se tudi v »Zadrugi« o teh predmetih nekoliko pogovorili.
1	Ime * bor ta* izvila, kakor rekateri mislijo, iz imena plemenilaške fnmiJije^ Van de Beurse, ki je bivala nekdaj v belgijskem mestem Hrugge. Ta plemiška familija je imela v svojem grbu »borzo«, to jo mošnjo z denarjem. V hiši de Beursev so se shajali trgovci in bankirji in delali med seboj kupčije z denarjem in blagom. Inn* »borza« se je nato kmalu razširijo po celi Evropi, tzv?QinŠi Anglijo, kjer se borze nazivni-, jo so danes ><.xchanges*.
Z A D R U O A
Stran 21.
2	Zgodovina borz.
Borzna poslovanja, to je stalno izmenjavanje novcev in blaga na gotovem mestu, kakor tudi olajšanje in urejanje trgovskega prometa je že prav staro. Sledovi borz se nahajajo v trgovskem življenju starih Babiloncev, Egipčanov in Feničanov; v Rimu so se sestajali -argentarii«, to je trgovci z denarjem, na nekake borzne sestanke.
T'» A
Borzni promet z menicami in novcem pa se je začel v večjem obsegu v srednjem veku po gornje-italijanskih mestih, osobito v Florenci in Benetkah, odkoder se je razširil osobito v zapad-ni Evropi in na Angleškem. Od bolj znanih in bližjih nam borz je osnovana borza na Dunaju 1. 1771, v Trstu
1.	1794. V naši državi imamo doslej tri borze; najstarejša je beograjska, ustanovljena 1. 1895, potem zagrebška, osnovana 1. 1919 in novosadska, osnovana 1. 1921.
3.	Popit borze in njena organizacija.
V	vsakdanjem življenju ražun.e-mo pod *borzo« seslanek trgovcev in ostalih pridobitnih slojev ter borznih mešetarjev v nekem stalnem času in na nekem določenem prostoru v svrho sklepanja trgovskih poslov.
Na borzah se trguje z blagom vsake vrste novčanicami (valutami), srebrnim in zlatim denarjem, devizami, to je z nakazili v inozemstvu, in efekfi, to je z vrednostnimi papirji vsake vrste vil. pr. z državnimi in deželnimi zadolžnicami, r, delnicami, srečkami itd.).
Borze so po celi lej razlagi neke vrste sejmi, a se od običajnih sejmov razločujejo v teni, da blaga ni treba imeti pri roki.
Borznih sestankov .se smejo redno udeleževati člani borze, ki so navadno le trgovci in bankirji; ostalim je včasi dostop dovoljen proti neki vstopnini ali proti dovoljenju borznega tajhištva. nimajo pa pravice vmešavati se v tok borznih kupčij niti sami delkti tiri slih'
Bdrzb so dvojne vrste. Ponekod šo borze državne institucije, drugod, kti-kdr ni pr. v nafci državi, so pa zasebne dfgahizacij-V trgovcev ir. bankirjev, ki le slojijd pod državnim nadzorstvom.
Borze v Angliji in Severni Ameriki so pa sploh le popolnoma svobodne organizacije, izvzem si v Severni Ameriki borza za žito.
Vsaka borza — in najsibo potem organizirana kakorkoli, ima svoja pravila, v katerih je n# le odrejeno, kdo ima pravica do pristopa in trgovanja, ampak v katerih so natančno določeni posli borze, dalje uprava, borzno in obrambno sodišče itd.
Vsaka borza ima tudi v svojih pravilih določene običaje, ki so v navadi. za poslovanje na dotični borzi. Te trgovske običaje, ki jih določi odbor borze zovemo borzne uzanse. Te veljajo ne le za vse kupčije na borzi, temveč jih smejo stranke uporabljati tudi za posle, ki so sklenjeni izven borze, (ki jem o na pr., da se ustanavlja v Ljubljani borza, ki bode trgovala tudi z lesOm. Za lesno kupčijo na borzi se bodo določili gotovi trgovski obi-
I	čaji, uzanse. Istih se pa lahko poslužujejo v svojih sklepih tudi trgovci izven borze. Na Hrvaškem na pr. je v splošnem v navadi, da se sklepajo žitne kupčije tudi iz\en borze na podlagi uzans novosadske in tudi zagrebške borze.
Kar se članstva borze tiče, smejo biti na pr. člani zagrebške borze vsi neoporečni protokolirani trgovci, bankirji, obrtniki in indestrijalci ter posamezniki, katere sprejme borzni svet za člane. Ti si izvolijo za. vsaka tri le-j ta borzno upravo in 24 članov. Občni zbor borzo se pa vrši vsako leto ter se na njem poroča o poslovanju v minulem letu. Najvažnejša organa borze pa sta tajništvo in poverjeništvo za notiranjo, o Čegar poslovanju bodem govoril kasneje. To poverjeništvo obstoji iz predsednika in štirih članov,
: pri čemur je predpis, da morajo biti v njem zastopam bančni in trgovski krogi.
4.	Vrste borz.
Tredno bodemo govorili o načinu ; borznega poslovanja, moramo še ugotoviti, kako vrste boi/; imamo. Imamo dvoje vrst borz. Ene trgujejo z vrednostnimi papirji in denarjem, druge z robo. Raki vrednostni papirji in valuto pridejo rfri borznem trgovanju v
poštev, sem že omenil gori. Na robnih borzah se najobičneje prodaja moka, sladkor, žito, petrolej, špirit, premog, olje, kava in ostalo kolonijalno blago.
Obično pa se borze bavijo z denarjem in blagom, kakor na pr. naši borzi v Zagrebu m Beogradu, dočim pa je že tretja borza naše kraljevine borza Specijalne vrste, to je produktivna borza v Novem Sadu, kjer se prodajajo razni poljedelski proizvodi.
Nekatere lake specijalne borze so si pridobile svetoven glas; omenim tu borzi za sladkor v Pragi in Magdeburgu, borzo za premog v Londonu, za volno v Liverpulu in Bremneu, borzo za železo v Londonu, Glasgowu in Bruslu, borzo za knjige v Lipskem, borzo za kavo v L’ Havru in Hamburgu. Osobito v Londonu, kjer borze niso podvržene nikakim posebnim zakonitim predpisom, imajo celo vrsto spe-cijelnih borz, ki obvladujejo trgovino nekaterih predmetov na celem svetu; imenujemo naj tu ie baker.
Zloglasne spocijalitela borz so zakolne borje. To so privatni sestanki po kavarnah ali drugih lokalih, na katerih trgujejo nekateri trgovci in veriž-niki z blagom in vrednotami. Tako zakolne borze se pojavljajo Često v neurejenih gospodarskih prilikah. Imeli smo jih tudi mi v Zagrebu in Beogradu. Celo v Celju so se bojda kazali začetki take zakotne ‘.esne borze.
.\aan borznega poslovanja.
Na borzah se sklepajo posli redno ■ s pomočjo borznih mešetarjev, ki jih nazivamo so n zale. Zanimivo je, da angleške borze sen zal o v nimajo. Pri današnjem razvoju, borznega prometa
I	namreč skoraj ni tehnično izvedljivo, da bi prihajale stranke same na borzo.
Ako želimo na borzi napraviti kako kupčijo, se obrnemo ali na kako banko v kraju borze ali direktno na mešelarja, da kupi ali proda za naš ; račun denar ali blago. V to svrho ga
-	k -	'
natančno podučimo o vrsti, kvaliteti in ceni predmeta. Obično je na borzah odrejena za kupčijo gotova vrednost ali množina robe. Tako na pr. se v Zagrebu nc more z enim sklepom prodati manj ko LT> delnic, izvzema komade nad K 2.000.--, za katere zadoščala že
'dva komada — ali državnih papirjev, založnic itd., kjer zadošča nominale K 10.000.—. Pri velikih borzah so te številke .še dosti višje. Na novosadski produktni borzi je predpisana najmanjša množina robe za prodajo 600 meterskih stotov.
Sklepajo se na borzah' vse kupčije ustmeno. Čim pravi nekdo, »jaz kupim« ah »jaz prodam * — je to že sklep, ki se ga ne more preklicati, čim to drugi ustmeno potrdi, je kupčija sklenjena. V dokaz sklenjene kupčije izmenjata kupec in prodajalec zaključne liste.
Dokler borza traja, se izklicujejo od časa do časa c c. ne in prisotni borzni tajnik te tečaje, osobito spremembe, zabelježuje. Po tajniku zabelježeni tečaji in zaključni listi senzalov, kateri se morajo predložiti, služijo potem za podlago borznih kurzov — borznih tečajev.
ti. Borzni kurzi.
Borzni kurzi nastanejo na podlagi ponudbe in povpraševanja za blagom, odnosno na podlagi ponudbe in popraševanja za noveanimi papirji (to so menice, bankovci, čeki) in vrednostnimi papirji.
Učinek narodno - gospodarskega zakona o vplivu ponudbe in povpraševanja na ceno vidimo najlepše na borzi: ako ostane povpraševanje isto, pa ponudba večja, pada cena blagu; ako ostane ponudba ista, pa povpraševanje večje, raste cona blagu.
Na ponudbo in povpraševanje pa uplivajo najrazličnejši momenti. Ti morajo biti ali naravni, ali umetni. Umetni moment na pr. pri padanju naše valute morejo biti tendencijozna poročila o razmerah v državi, o grozečih vojskah, revolucijah, nemirih itd. Umetni moment na pr. pri draženju žita morejo biti alarmantne vo-sti o slabi letini, o manjkajočih starih zalogah, o nenadnem porastu cen na svetovnih tržiščih itd. Tu bi človek lahko, osobito kar se padca našega denarja tiče, ponovil zelo žalostno gospodarsko zgodovino zadnjih treh let, ki smo jo tako bridko občutili od najmanjšega pa do najvišjega človeka v državi. Kaj jjaj^avijo poročila o slabi
letini, smo videli pred tremi leti avgusta meseca, ko so šle cene za žito do nezaslišane višine.
Na vsaki borzi se vedno borite dve struji: to so oni, ki špekulirajo na porast tečajev, takozvani hosisti ali minerji — in na drugi strani oni, ki špekulirajo na padec tečajev, takozvani besisti ali kontrminerji.
Ena kakor druga struja se trudi s pomočjo časopisja, pisem, trošenjem lažnjivih 'esti itd. uplivati na ponudbo in povpraševanje blaga ter tako uplivati na tečaje. Zgodi se celo prav pogostoma, da se sklepajo na borzi fingirane kupčije — fingirani nakupi in fingirane prodaje — da se zavodi v zmešnjavo borzne špekulante same in z njimi celo publiko.
Popreje smo rekli, da se na podlagi tečajev na borzi, kakor jih zabilje-žuje od momenta do momenta tajništvo in kakor so razvidni iz zaključnih listov, ustanavljajo uradni borzni kurzi.
Gori omenjeno poverjeništvo za določanje tečajev se sestavi vsaki borzni dan takoj po borzi in konstatira pri posameznih vrednostnih papirjih, devizah in valutah najvišji in najnižji tečaj v posebni rubriki »novac — roba«, pri čemur znači beseda »novac« povpraševanje, »roba« ponudbo. Poleg te?a se ugotavljajo najvišji in najnižji efektivni zaključki. V službeni kurzni list se potem da povprečna številka poedinih zaključkov. Tečaji torej, kakor jih beremo v listih', so mogli biti na borzi ui nekaj malega višji ali nižji. Ponekod v listih' se ne priobčuje povpraševanje m ponudba poseboj, temveč se vzame kar srednji tečaj med povpraševanjem in ponudbo.
Tečaj, kateri je na ta način zaključen v službenem kurznem listu, je notiran. Notiranje je torej samo uvrstitev tečajev v službeni kurzni list.
7.	Narodnu-oovpodarska važnost borze.
Gospodarska važnost borz je zelo velika. One so središča ponudbe in povpraševanja, ter v splošnem središča gospodarskega in trgovskega prometa.
S	koncentracijo ponudbe in povpraševanja je mogoče najti interesente iz cele države in iz inozemstva. Borze so
obenem najsig urnejši regulatorji cen za celo državo, odnosno za celo gospodarsko področje. Borzni posli uplivajo na trgovski in politični organizem države in naroda. Borzni promet se smatra po celem svetu za najobčutljivejši barometer finančne in politične moči vsake države. Ni zato čudno, da je zanj med nami vsemi toliko interesa.
Gotove povojne bolezni niso prizanesle tudi borzam. Razvilo se je prav dosti brezmejne in zlobne špekulacije na korist posameznikom, a na neizmerno škodo celega naroda in države. Zato ni čuda, da se jo lotila vlada gotovih omejitev m reform na naših borzah —• kakor kažejo razmere, z uspehom. Ge ostane pri toni, ne bodo borzna poročila več vsakodnevno strašilo, temveč v resnici to, kar imajo biti: tržna informacija, najboljše pospeševanje našega narodnega gospodarstva.
Zadružna knjižeinost.
Spominski spis Zadružne Zveze v Celju ob priliki Štiridesetletnice njenega delovanja 1883—1923 se dobi Se vedno pri Zadružni Zvezi v Celju. Stane Din 20'—. V spisu so prispevki znanih zadrugarjev gg. Iv. Lapajneta, dr. Pr. Jurtela, Miloša Štiblerja, dalje opis 40Ietnega delovanja Zadružne Zveze v Celju in konefno natančna statistika stanja vseh članic Zadružne' Zveze v Celju koncem I. 1922. Priporočamo v nakupi
»Jugoslovanski posojllničar In zadrugar«, drugi popravljen in pomnožen natis »Slovenskega posojilničar ja«. ki ga je spisal g. Ivan Lapajne, upok. ravnatelj meščanske šole v Krškem. To je še vedno edina priročna strokovna knjiga v slovenskem jeziku, ki da posojilničarjem in tudi vsem drugim zadrugarjem kratke teoretične in praktične nasvete za poslovanje. Vezana knjiga stane Din 25 — in se dobi ali pri g. pisatelju ali pa pri Zadrulni Zvezi v Celju.
Charles Gyde: PotroKalka zadruga. To znamenito delo odličnega francoskega zadrugarja je prevedel v srbohrvaščino dr. Mihajlo Ilič. Olavni Zadružni Savez v Beogradu je poslal tudi celjski Zvezi nekaj izvodov za
slovenske zadrugarje. Knjigo dobi pri celjski Zvezi, dokler traja zaloga, vsakdo, ako pošlje Din 8'— za zavoj in poštnino.
Zadružni koledar za I. 1924. je izdala Zadružna založba v Ljubljani. Cena? Vsebina je ismerjena na teorijo in prakso konzumnega zadružništva, priporočamo pa jo tudi ostalim za-drugarjem v študij.
Jugoslovanska zadružna glasHa bi naj ne manjkala pri nobeni večji naši zadrugi. So to poleg naše »Zadruge« zlasti : »Narodni Gospodar« v Ljubljani, »Zadrugar« v Splitu, »Gospodarski list« v Zagrebu, »Zeniljo-radnička zadruga« v Beogradu in »Hrvatski zadrugar« v Zagrebu. Podpirajmo svojo književnost!
Zadružni vesti iz Slovenije.
Okrožne zadružne konference.
L. 1923. je priredila Zadružna Zveza v Celju več okrožnih zadružnih konferenc (v Radincih, Ptuju, Mariboru, Šmartnem ob Paki in v Krškem). Te konference so imela namen tesnejšega medsebojnega spoznavanja, poduka o aktualnih zadružnih zadevah in vspodbude za nadalnje delo. V tekočem letu namerava Zveza prirediti zadružne konference še v ostalih okrožjih.
Zadružni knjigovodstveni tečaj je sklenila prirediti Zadružna Zveza v Celju letošnji jesen. Tečaj bode trajal 14 dni in bode imel namen, upeljati obiskovalce v najpotrebnejšo zadružno teorij,o predvsem pa v zadružno knjigovodstvo in poslovanje sploh. Zveza hoče s tem dati sedaj poslujočim članom načelstva in nadzorstva priliko, da se upeljejo ali njihovi sinovi ali drugi zmožni mladi možje iz zadružnega okoliša v zadružno poslovanje, da ne pridejo zadruge ob smrti ali izstopa sedaj poslujočih načelstvenih in nadzorstvenih članov v zadrugo. Prosimo zadruge, da s tega vidika napravijo svoj čas, ko se jih bode še posebej k temu pozvalo, prijave. Zveza bode dala obiskovalcem tečaja nekaj podpore sama, nekaj bi naj pa dale tudi zadruge. Tečaj je preračunan za 30 obiskovalcev.
Kaka podojilo noj dajemo? Našo kreditne zadrugo so še gotovo spominjajo na naše okrožnice glede posojil iz I. 1922 in 1023. O teni predmetu je tudi obširno razpravljal g. ravnatelj Zveze Lešničar na okrožnih zadružnih konferencah. .Da tudi pri drugih Zve-
zah obravnavajo ta predmet in zavirajo gotove izrastke, ki jih je rodila preobilica denarja, kažejo izvajanja revizorja g. Barlela v »Narodu. Gospodarju?, glasilu ljubljanske Zadr. Zveze. d. Barle pravi: *Z novimi razmerami moramo pri gospodarstvu v posojilnicah nujno vpeljati tudi primerne gospodarske metode. Ako je malo gotovega denarja, ga moramo zato toliko bolj ekonomično uporabljati, da nam služi in koristi, kolikor največ more ... Ta namen najbolje dosezajo kratkoročna posojila. Čas dolgoročnih, zlasti hipotekarnih posojil je minul. Izposojeni denar mora čimprej nazaj. To pa iz dveh vzrokov: prvič se posojilnica s tem tudi pri majhnem dotoku vlog obdrži stalno likvidna, drugič pa se lahko vrnjena posojila dajo zopet drugim prosilcem. Na ta način se s sorazmerno malim kapitalom pomaga večjemu številu pomoči potrebnih. Kot razmeram primerne bi navajal naslednje načine posojil: J. Posojilo na čim krajši rok. Na tri do šest mesecev. Na eno leto je preveč. Obresti plačljive za ves čas naprej. Izdani denar se hitro vrača in gre lahko zopet v druge roke. 2. Posojilo na obroke. Prosilcu se posojilo dovoli in izplača pod pogojem, da vsak mesec ali vsaka dva meseca odplača na glavnico gotovo, vnaprej določeno svoto. 3. Posojila proti odstotnemu odplačevanju. Posojilojemalec mora vsakega pol leta ob priliki, ko plačuje obresti, odplačati poleg obresti še n. pr. 20% prvotne glavnice. Ta način je zlasti priporočljiv za posojila, ki so bila dana pred sedanjo denarno krizo. Denar se na ta način spravi v cirkulacijo. 4. Posojila na vknjižbo le v izjemnih slučajih n. pr. požar. Vknjižbe značijo obremenitev kmetskih posestev in so brez prodaje posestva težko izterljive. Denar, dan v vknjižena posojila, jo zt., posojilnico za lep čas vezan. Posojila na vknjižbo so v času pomanjkanja gotovine najbolj neprimerna. Tudi z ozirom na varnost v sedanjih razmerah — pri padanju cen kmečkih posestev — niso priporočljiva. Lahko tudi vsled dviganja dinarja polagoma postanejo tako breme, da presegajo ^rednost posestva; kajti ako se dinar dviga, bomo ceno posestva izražali z vedno nižjimi vsotami.« Marsikaj seveda v takem načinu kreditnega poslovanja tudi no drži, iz enostavnega vzroka, ker naše kmetijstvo še ni tako industrializirano kakor jo na pr. češko in nemško in ker tudi naša obrt in trgovina še nista glede blagovnega in denarnega obrata na višku.
Največja slovenska posojilnica je Kmetska posojilnica za ljubljansko
okolico v Ljubljani. L. 1923 je imela ta posojilnica denarnega obrata dinarjev 457,384.198.80, vlog Din 59,192.855 47 para, posojil Din GJ ,454.121.02, rezervnega zaklada Din 1,469.624.89 in čistega dobička Din 907.846.89. Zadružnikov je lrilo 4.235. Na take uspehe je lahko ponosno vse slovensko zadružništvo!
Obiskujte zadružne občne zbore! Občni zbori večine naših slovenskih zadrug se odlikujejo po — nenavzočnosti zadružnikov. Zgodijo se slučaji, da opravijo občni zbor le nekateri člani načelstva in nadzorstva. Na isti bolezni trpe očividno tudi zadruge v Dalmaciji, ker se v tem pravcu pritožuje splitski »Zadrugar« in obenem nadaljuje: »V naprednejših deželah, kjer je zadružništvo razvito boljo nego-li pri nas, vlada pravilo, da mora priti vsak zadružnik osebno na občni zbor svoje zadrugo, ako ni zadržan vsled bolezni ali katerega drugega opravičenega razloga. Vsled tega se zapišejo tudi v zapisnik o občnem zboru vsi navzoči zadružniki, da se vodi natančna kontrola. Kdor ni došel in se ni opravičil, se ga prvič opominja, drugič pa kot nemarnega člana iz zadruge izključi.« Ako bi pri nas tako postopali, koliko članov bi pač še štele naše zadruge v dveh letih?
Zadružne vesti iz bratskih in srbskih pokrajin.
V	Glavnem Zadružnem Savezu v Beogradu je bilo koncem leta 1^22. včlanjenih 13 zvez in sicer 1. Glavni savez srpskih zemljoradničkih zadruga v Beogradu 1.594 članic; 2. Zadružna Zveza v Liubljani 505 člarfic; 3. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga v Zagrebu 424 članic; 4 Središnji savez hrvatskih seljačHh zadruga v Zagrebu 343 članic; 5. Hrvatsko slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu 287 članic;
6	Zadružni Savez v Splitu 255 članic; 7. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga v Sarajevu 219 članic; 8. Hrvatsko-slav. gospodarsko društvo v Osijeku 175 članic; 9. Zadružna Zveza v Celju 163 članic; 10. Savez hrvatskih seljač-kih zadruga v Sarajevu 86 članic;
11.	Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 84 članic; 12. Savez srpskih pri-vrednih zadruga v Dubrovniku 58 Članic; 13. Središnji savez muslimanskih zadruga v Sarajevu 42 članic. Skupno so štele vse zveze koncem leta 1922. 4.235 članic.
Blagovni oddeli Zadružne Zveze
w Colju
nudi zatopim is Mili Šmita
modro galico, 16 —18% tnlnl-raini superfesfat, Tomaževo žlindro, 40 — 42% kalijevo so!, koruzo po dnevni ceni, prvovrstno banatsko moko po dnevni ceni, oves in druga žita.
za knjigovodstvo, ustanovitev in razna registracije.
¥ pripravi
je oddelek za prodalo namiznega sadja. Ker ji l^tos pričakovati dobro sadno letino, se naj zadruge in kmetijska društva, ki bi se hotele pečati z organizacijo kupčije s sadjem, že sedaj oglase pri ZVEZI.
Vabilo na
1.	redni občni zbor
regfstrovane kreditne in stavbne zadruge
z omejeno zavezo, v Mariboru,
ki se vrši v uedeijo, dne 16. marca 1924 ob
10.	uri dopoldne v muli kazinski dvorani.
Dnevni red:
1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika izrednega občnega zbora z dne 15. septembra 1923. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1. 1923.
4. Sklepanje o računskem zaključku za 1.1923.
5. Volitev nadzorstva in članov načelstva v izpopolnitev. 6. Predlogi in nasveti. 7. Predavanje o važnosti stavbene zadruge.
Pravico aktivne udeležbe imajo vsi člani zadiuge.
K predavanju so vabljeni tudi nečlani.
V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje istotam drugi občni zbor z istim dnevnim redom, kateri občni zbor sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
V Mariboru, dne 3. marca 1924.
Načelstvo.
Vabilo na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Ra-dincih,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 25. marca 1924 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni v Radincih s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju zadruge. 3. Potrditev računskega zaključka za 1923. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
V	slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 35. zodružnih pravil eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Radinci, dne 6. marca 1924.
Načelstvo.
Vabilo
11.	ril iii zbora
Hranilnice in posojilnice v Sv. Martinu pri 1/urbergu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
k3teri se bo vršil 25. marca 1924 ob 8. uri predpoldne v posojilniški pisarni pri Sv. Martinu s sledečim sporedom:
1. Čitanje revizijskega poročila.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju zadruge v letu 1923.
3. Pregled in odobrenje računskega zaključka za leto 1923.
4. Nasveti.
Ako bi občni zbor ne bil ob 8. uri sklepčen, se vrši 1 uro pozneje drugi občni zbor, ki bo pri vsakem številu navzočih članov sklepal.
Pri Sv. Martinu, 7. marca 1924.
Načelstvo.
Vabilo na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v St. Pavlu pri Preboldu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 16. marca 1924 ob 2. uri popoldan v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti.
V	St. Pavlu pri Preboldu, 1. marca 1924.
Načelstvo.
Vabilo k
Prekmurske posojilnice v Murski Soboti,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bode vršil v nedeljo dne 23. marca 1924 ob pol 11. uri dopoldne v M. Soboti, Šolska ul. št. 233, (pisarna g. dr. Skerlaka).
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo načelstva o računskem zaključku. 3. Poročilo nadzorstva o poslovanju in računskem zaključku. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
V	Murski Soboti, dne 1. marca 1924.
Načelstvo.
Vabilo na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Grižah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 30. marca 1924 ob pol 9. uri dopoldne v šoli v Grižah s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobrenje računskega zaključka za
1.	1923.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Sprememba pravil.
5. Predlogi.
V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
V Grižah, dne 3. aprila 1924.
Načelstvo.
Vabilo na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v torek dne 15. aprila 1924 ob 14. uri v lastni pisarni.
Dnevni red :
1. Poročilo načelstva.
2. Letni račun 1923.
3. Poraba čistega dobička.
4. Sprememba pravil.
5. Volitev enega člana v načelstvo.
6. Slučajnosti.
flko bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istem prostoru in z islim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu udeležencev.
V	Šmarju, dne 1. marca 1924.
Načelstvo.
Odgovorni urednik Janko Lešničar. — Izdaja »Zadružna Zveza« v Celju. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju.