Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) Izbor najboljših prevodov Uredili Adriana Mezeg, Matej Škorjak, Benjamin Virc Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) Izbor najboljših prevodov Uredili: Adriana Mezeg, Matej Škorjak, Benjamin Virc Jezikovni pregled: Adriana Mezeg, Matej Škorjak Avtorji dijaških prevodov: Hana Absec, Marta Arko, Erna Bektić, Blaž Boček, Brin Borin, Jerca Brezar, Kim Butalič, Rebeka Cankar, Jernej Cencelj, Marko Čeligoj Petrić, Oskar Čemažar, Marisa Černe, Inja Debevec, Jon Demšar Potza, Lana Derin, Lucija Dirnbek, Tinkara Dobravec, Diana Dominko, Lara Dovgan, Anamari Dražetić, Maja Dreu, Urban Dubravica, Laura Fabjan, Veronika Fajdiga, Benjamin Ferk, Enja Fideršek Cevc, Živa Fijavž, Sofija Filippini, Lena Grebenc, Nuša Hojnik, Alja Hudeček, Klara Hudelja, Saša Ilić, Luka Ilovar, Tinka Ivartnik, Ana Javornik, Maksimiljan Jerše, Mojcej Jonke Grabner, Gaia Vanessa Kavčnik, Tisa Kek, Zoja Kern, Domen Klasič, Luka Klun, Liza Knez, Tatjana Kobe, Naša Kolenik, Živa Konič, Eva König, Klemen Korenjak, Lea Korošak, Denis Krajnc, Julija Krajnik, Lara Križan, Julija Kronvogel, Barbara Kržišnik, Nika Kunis, David Labaš, Malin Lavrenčič, Lan Leka, Klara Lešnik, Urban Levec, Žana Logar, Arabela Lovrenčič, Eva Lukman, Gaja Luršak, Lukas Martinjaš, Emana Meškić, Tevž Miheljak, Mia Miholič, Ema Modrijan, Urban Nosan, Zala Obolnar, Timotej Otto, Petra Ouček, Katja R. Pajenk, Zarja Pančur, Ema Papež, Julija Pavlin Vodušek, Izak Pelicon, Leon Pintar, Eva Pirnat, Iva Plavec, Mojca Ploj, Matevž Počkaj, Živa Pogačnik, Meta Pohar, Urša Poljanec, Tina Preradović, Danaja Primc, Matic Razdevšek, Kosta Ražman, Ana Rekar, Liana Reyes, Diana Rogač, Tamara Rožej, Vid Sakač, Leontina Savić, Adrijana Slemc, Maša Stevanovski, Pia Marija Strle, Sara Strle, Tina Sušek, Pia Svetlič, Samira Šarčević, Ruben Škodič Deler, Lana Špehar, Zala Špoljar Slivnik, Jakob Štih, Isabell Ternav, Lina Terzić, Eva Tomažič, Jan Tomšič, Nik Turk, Inja Udovč, Tinkara Umek, Ana Urankar, Tjaša Vardjan, Maša Vintar, Nika Višnjevec, Ana Vrca, Sara Lia Vrtovec Trajanov, Nala Zec Jesenko, Neža Zevnik, Urška Zgonec, Jasna Zorko, Nina Žgur, Tine Žižmond Študentje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so popravili dijaške prevode: Eva Avguštin, Lara Bizjak, Benjamin Božič, Evita Brdnik, Rok Drenik, Urška Frangež, Zoja Frece, Jan Glavina Pengov, Živa Jamnik, Hana Jesenko, Barbara Kovač, Katarina Krečič, Sara Križaj, Anja Kustec, Zala Mlakar, Anamari Pečan, Vita Picelj Moro, Teja Popović, Hana Premzl, Zala Roguljič, Giulia Rorato, Saša Simčič Tišler, Neža Smrdel, Blaž Sušnik, Tjaša Šimunić, Darja Špan, Ana Šuštar, Klemen Venko, Miša Vida, Ana Vide, Miha Vrbnjak, Katja Zobarič, Alja Zore, Daša Zorman Mentorji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani: Nadja Dobnik, Ignac Fock, Ada Gruntar Jermol, Jelena Isak Kres, Andrea Leskovec, Amalija Maček, Marjanca Mihelič, Julija Rozman, Jerneja Umer Kljun, Štefan Vevar, Sonja Weiss, Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon Priredba prevodov za uglasbitev: Benjamin Virc Avtorji prevodov, nastalih izven prevajalskega izziva Sing-a-Vision: Lara Bizjak, Evita Brdnik, Rok Drenik, Zoja Frece, Živa Jamnik, Anja Kustec, Silvana Orel Kos, Štefan Vevar, Katja Zobarič, Alja Zore Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za prevajalstvo Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Žiga Valetič Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2024 Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega programa »Medkulturne literarnovedne študije« (P6-0265), Prva izdaja. ki ga iz sredstev proračuna Republike Slovenije financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno Naklada: 400 izvodov in inovacijsko dejavnost (ARIS). Cena: 14,90 EUR Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https:/ ebooks.uni-lj.si/zalozbaul/ DOI: 10.4312/9789612973384 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga E-knjiga COBISS.SI-ID= 195225859 COBISS.SI-ID 195290627 ISBN 978-961-297-337-7 ISBN 978-961-297-338-4 (PDF) Kazalo PREVAJANJE POVEZUJE .................................................................................. 4 ANGLEŠČINA ....................................................................................................... 7 FRANCOŠČINA .................................................................................................. 33 ITALIJANŠČINA ................................................................................................. 51 LATINŠČINA ....................................................................................................... 63 MADŽARŠČINA ................................................................................................. 79 NEMŠČINA ......................................................................................................... 83 STARA GRŠČINA ............................................................................................. 103 ŠPANŠČINA ...................................................................................................... 115 TU SE ZGODBA ŠE NE KONČA ...................................................................... 126 ZAHVALA .......................................................................................................... 127 Prevajanje povezuje Knjiga pred vami je eden od plodov novega nacionalnega prevajalsko-glasbenega projekta Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo). Projekt, namenjen srednješolcem,1 tako po vsebinski (interdisciplinarni) kot formalni (multilateralni) zasnovi izkazuje presežno vrednost in predstavlja unikum v slovenskem prostoru. Projekt Sing-a-Vision2 so leta 2023 zasnovali in razvili Matej Škorjak, dr. Adriana Mezeg in mag. Petra Hrovat Hristovski, njegovi nosilci v letu 2023/24 pa so bili Slovenski prevajalski oddelek Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji, Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Gimnazija Poljane. Projekt Sing-a-Vision je izjemen primer interdisciplinarnega združevanja različnih področij, kot so literatura, tuji jeziki in slovenščina ter prevajanje in avdiovizualne umetnosti. Namenjen je dijakom vseh slovenskih srednjih šol, vanj pa so vključeni tudi študentje različnih tujih jezikov s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Projekt ponuja tri izzive, ki spodbujajo medvrstniško in medpredmetno povezovanje, ustvarjalnost in drznost uresničevanja vizij. Prvi izziv dijakom omogoča, da se s sintezo lastnega znanja in umetniške ekspresije preizkusijo v prevajanju poezije iz osmih tujih jezikov, v drugem ustvarjajo avtorsko glasbo na podlagi prevodov, ki so šli skozi fazo selekcije, popravljanja in priredbe za uglasbitev, v tretjem pa za te uglasbitve izdelajo glasbene videospote. Pri tem uresničujejo glavna vodila projekta: »Daj si duška«, »Nazaj k druženju« in »Plemenita vizija plemeniti«. Izvedbo prvega izziva, namenjenega prevajanju poezije iz osmih jezikov (angleščine, francoščine, italijanščine, latinščine, madžarščine, nemščine, stare grščine in španščine) v slovenščino, je koordiniral Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za projektnega partnerja, ki ponuja najbolj kakovosten, celovit in priznan študij prevajanja in tolmačenja v Sloveniji ter enega najboljših magistrskih programov za študij prevajanja v Evropi, ki je kot edini v Sloveniji vključen v mrežo EMT (European Master’s in Translation). Oddelek za prevajalstvo omogoča enopredmetni študij slovenščine, angleščine in še enega tujega jezika (francoščine, italijanščine ali nemščine) ter dvopredmetni študij, ki je sestavljen iz kombinacije dveh jezikov, in sicer slovenščine z angleščino, francoščino, italijanščino ali nemščino. Poleg poglobljenega znanja jezikov, družb in kultur ter književnosti posameznih govornih področij študentje pridobijo vse potrebne prevajalske, podnaslovne, tolmaške, tehnološke, digitalne in druge veščine, da se lahko suvereno spopadajo z izzivi sodobne večjezične in večkulturne družbe. Študij omogoča tudi sodelovanje v zanimivih projektih, obvezno prakso v podjetjih, izmenjave v tujini in pridobitev dvojne diplome v sodelovanju s tujimi partnerskimi institucijami (Gradec, Pariz, Trst). Dokončani študij omogoča zaposlitev v javnih in državnih službah, kulturnih ustanovah, institucijah Evropske unije, drugih mednarodnih organizacijah in podjetjih, v turizmu in povsod tam, kjer je potrebno odlično medjezikovno in medkul-turno znanje.3 1 V tej knjigi se moški slovnični spol enakovredno nanaša na kateri koli spol. 2 Vse informacije o projektu so na voljo na spletni strani www.singavision.eu. 3 Več informacij o Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je na voljo na spletni strani https:/ prevajalstvo.ff.uni-lj.si/. Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 4 Prevajalski izziv Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) Knjiga je namenjena predstavitvi rezultatov prevajalskega izziva projekta Sing-a-Vision. Med cilji tega izziva, ki je po svoji vlogi najpomembnejši gradnik v mozaiku izzivov projekta, so po eni strani osmišljanje ter nadgrajevanje znanj in veščin iz učnega programa v praksi prek prevajanja in kreativnega izražanja v slovenščini, po drugi strani pa ozaveščanje o svetovni literarni dediščini ter poudarjanje pomena učenja tujih jezikov. Prevajalski izziv Sing-a-Vision je potekal 6. decembra 2023 na 37 slovenskih srednjih šolah, kar pomeni, da se je nanj prijavila skoraj vsaka četrta srednja šola v Sloveniji. V prevajanju se je preizkusilo 287 skupin dijakov (večinoma trojic, nekaj je bilo tudi parov in posameznikov) oziroma skupno 822 dijakov. Tako izjemna udeležba dijakov dokazuje, da se mladi zavedajo pomena in priložnosti, ki jim jih ponujajo jeziki in prevajanje. Izziv, namenjen prevajanju poezije, je trajal tri polne ure in je sočasno potekal na prijavljenih srednjih šolah. Dijaki so ob začetku prevajalskega izziva izbrali eno od praviloma pet ponujenih pesmi v jeziku, navedenem ob prijavi. Izvirna besedila pesmi za prevajanje so določili profesorji in študentje s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer za: • angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino na Oddelku za prevajalstvo, • latinščino in staro grščino na Oddelku za klasično filologijo, • španščino na Oddelku za romanske jezike in književnosti; • za madžarščino je besedila priskrbela literarna prevajalka Marjanca Mihelič. Izbrane so bile predvsem še neprevedene pesmi pesnikov, katerih dela niso več avtorsko zaščitena, kot so Charles Baudelaire, William Butler Yeats, Emily Dickinson, Horacij, Attila József, Hertha Kräftner, Marcial, Cesare Pavese, Miguel de Unamuno, Paul Verlaine in Francisco Villaespesa, ter dve pesmi sodobnih pesnikov Estelle Dumortier in Andreasa Unterwegerja, za uporabo in objavo katerih je bilo pridobljeno dovoljenje avtorjev. Prejeli smo 287 prevodov dijakov, največ iz angleščine (145), sledijo prevodi iz nemščine (52), francošči-ne (39), španščine (20), italijanščine (15), latinščine (10), stare grščine (5) in madžarščine (1). Pri pregledovanju, ocenjevanju in popravljanju prevodov je sodelovalo 34 študentov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom 13 profesorjev. Njihova naloga je bila najprej ocenjevanje prevodov, nato pa najkakovostnejše prevode vsebinsko in jezikovno popraviti, da so ustrezali izvirniku. Z večmeseč- nim trudom tako niso le tlakovali poti do izjemnih prevodov dijakov, temveč so tudi zagotovili nujno – vsebinsko in jezikovno ustrezno – izhodišče za nadaljnja izziva uglasbitve in izdelave videospotov. Popravljene prevode, uvrščene v ožji izbor za izziv uglasbitve, je temeljito pregledal in po potrebi prire-dil za uglasbitev muzikolog Benjamin Virc. Njegova priprava končnih različic prevedenih besedil, ki so bila dijakom ponujena v uglasbitev, je potekala v treh medsebojno povezanih fazah. Prva je zajemala semantično in poetološko primerjavo izvirnih besedil z dijaškimi prevodi in prevodi, kot so jih popravili študentje in profesorji. Sledili sta še poglobljena analiza verzne prozodije, njene muzikalne potence v smislu pevske ekspresije ter končna korekcija ritmičnih oziroma silabotoničnih pomanjkljivosti. Cilj celotnega postopka je bil torej pripraviti kar najbolj spevna besedila oziroma čim bolj optimizirati njihovo sonornost ter obenem zagotoviti čim bolj tekoč in jasno prepoznaven ritem, ki je ena izmed praprvin glasbene umetnosti nasploh. 5 | Prevajanje povezuje V knjigi objavljamo 45 najboljših dijaških prevodov prevajalskega izziva Sing-a-Vision. Pri njihovem nastanku je sodelovalo 127 dijakov iz 19 različnih srednjih šol. Prevodi so umeščeni v osem poglavij glede na abecedni red jezika izvirnika (angleščina, francoščina, italijanščina, latinščina, madžarščina, nemščina, stara grščina in španščina). Pesmi v izvirniku so razvrščene po abecednem redu avtorjev. V vsakem poglavju so po posamezni pesmi v jeziku izvirnika najprej objavljeni dijaški prevodi. Ti so objavljeni takšni, kot so jih dijaki oddali, s čimer smo želeli ohraniti in predstaviti avtorsko delo dijakov. Sledijo različice prevodov, ki so jih jezikovno in vsebinsko popravili študentje v sodelovanju z mentorji. Sklop zaključujejo različice prevodov, prirejene za uglasbitev, ki jih je pripravil muzikolog Benjamin Virc. Ponekod so na koncu objavljeni prevodi nekaterih študentov, ki so bili vključeni v projekt, ter profesorice Silvane Orel Kos in literarnega prevajalca Štefana Vevarja. Za zagotavljanje popolne objektivnosti so bili prejeti dijaški prevodi v celoti anonimizirani ter kot taki v ocenjevanje in popravljanje predani omenjenim študentom, profesorjem in muzikologu. Odzivi dijakov, študentov in profesorjev na sodelovanje v prevajalskem izzivu Sing-a-Vision so izredno pozitivni. Izkušnjo ocenjujejo kot nadvse zanimivo, zabavno in prijetno popestritev učnega procesa ter odlično priložnost za razvijanje tako jezikovnih in prevajalskih spretnosti kot izražanje svoje kreativnosti. Posamezno poglavje tako zaključujejo njihovi vtisi in fotografije, kar knjigi daje svojevrsten oseben pečat. Vabimo vas, da se prepustite verzom navdušujočih prevodov, ki so, zahvaljujoč projektu Sing-a-Vision, obogatili slovenski prostor z doslej še neprevedeno poezijo. Vsem izjemnim mladim prevajalcem čestitamo za pogum in odlične prevode avtorjev z vsega sveta. S tem so dokazali, da prevajanje ni le »jezik Evrope«, kot je dejal Umberto Eco,4 temveč v resnici »jezik sveta«. Uredniki Adriana Mezeg, soavtorica in nacionalna koordinatorka projekta Sing-a-Vision Matej Škorjak, vodilni avtor in vodja projekta Sing-a-Vision Benjamin Virc, koordinator za področje glasbe projekta Sing-a-Vision 4 Eco, Umberto (1993): »The language of Europe is translation«. Predavanje na konferenci ATLAS Assises de la traduction littéraire v Arlesu 14. novembra 1993. Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 6 ANGLEŠČINA 7 Emily Dickinson (1830–1886) Dear March – Come in – Dear March – Come in – How glad I am – I hoped for you before – Put down your Hat – You must have walked – How out of Breath you are – Dijaški prevod Dear March, how are you, and the Rest – Did you leave Nature well – O Marec – vstopi - Oh, March, Come right upstairs with me – I have so much to tell – O Marec – vstopi - Kako vesel sem - I got your Letter, and the Birds – Sem upal, da prišel boš - The Maples never knew that you were coming – Klobuk odloži - I declare – how Red their Faces grew – Gotovo hodil si - But March, forgive me – Kako drhti ti sapa - And all those Hills you left for me to Hue – O Marec, kako si, in ostali - There was no Purple suitable – Mar lépo pustil si naravo - You took it all with you – Pridi Marec, le z menoj - Povedati imam veliko - Who knocks? That April – Lock the Door – Prejel sem pismo, in te ptice - I will not be pursued – Javorji slutili niso tvojega prihoda - He stayed away a Year to call Naj povem – vsi so tako zardeli - When I am occupied – Ampak oprosti Marec - But trifles look so trivial Vse griče, ki si da obarvam jih zapustil - As soon as you have come Prave vijolične ni bilo - Vso s sabo si vzel - That blame is just as dear as Praise And Praise as mere as Blame. Kdo trka? Ta april - Zakleni vrata - Emily Dickinson: Dear March – Come in – Ne bom podlegel - (1320) (prvič objavljeno 1890). Odsoten bil je celo leto, Dostop (6. 4. 2024): Da kliče, ko sem zaposlen - https://poets.org/poem/dear-march-come-1320. A malenkosti neznatne so, V hipu tvojega prihoda Krivda je kot hvala draga In hvala je kot krivda skromna. Avtorji prevoda: Matic Razdevšek, Tevž Miheljak, Tinka Ivartnik (Gimnazija Slovenj Gradec) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 8 Popravljeni prevod O, marec – vstopi O, marec – vstopi – Kako vesela sem – Sem upala, da boš prišel – Klobuk odloži – Gotovo si dolgo hodil – Kako drhti ti sapa – Priredba za uglasbitev O, marec, kako si, in vsi drugi – Mar lépo pustil si naravo – O, marec – vstopi Pridi marec, le z menoj – Povedati imam veliko – O, marec – vstopi – Kako vesela sem – Prejela sem pismo in te ptice – Upala sem, da boš prišel – Javorji niso slutili tvojega prihoda – Klobuk odloži – Naj povem – vsi so tako zardeli – Gotovo si dolgo hodil – Ampak oprosti mi marec – Kako drhti ti sapa – In vsem gričem, ki si mi pobarvati jih pustil – O, marec, kako si, in vsi drugi – Prave vijolične ni bilo – Mar lépo pustil si naravo – Vso si s sabo vzel – Pridi, marec, le z menoj – Povedati ti imam veliko – Kdo trka? Ta april – Zakleni vrata – Prejela sem pismo in te ptice – Ne bom podlegla – Javorji niso slutili tvojega prihoda – Odsoten bil je celo leto, Naj povem – vsi so tako zardeli – Da kliče, ko sem zaposlena – Ampak, marec, oprosti mi – A malenkosti zbledijo, In vsem gričem, ki si mi jih pustil, da jih pobarvam – V hipu tvojega prihoda A prave vijolične ni bilo – Vso si s sabo vzel – Krivda je kot hvala draga In hvala je kot krivda skromna. Kdo trka? Ta april – Zakleni vrata – Prevod popravil: Rok Drenik Ne bom podlegla – Mentorica popravljenega prevoda: Odsoten bil je celo leto, dr. Marija Zlatnar Moe da me kliče, ko sem zaposlena – A malenkosti postanejo neznatne V trenutku tvojega prihoda Krivda je kot hvala draga, le hvala je kot krivda skromna. Priredil: Benjamin Virc 9 | Angleščina Emily Dickinson (1830–1886) Dear March – Come in – Dear March – Come in – How glad I am – I hoped for you before – Put down your Hat – You must have walked – How out of Breath you are – Dijaški prevod Dear March, how are you, and the Rest – Did you leave Nature well – Dragi Marec - le pridi - Oh, March, Come right upstairs with me – I have so much to tell – Dragi Marec - le pridi - Tako hvaležna sem - I got your Letter, and the Birds – Po tebi hrepenela sem dolgo - The Maples never knew that you were coming – Odloži svojo kapo - I declare – how Red their Faces grew – Verjetno hodil si veliko - But March, forgive me – Primanjkuje sape ti - And all those Hills you left for me to Hue – Dragi Marec, kako ste ti in ostali - There was no Purple suitable – Si dobro zapustil nam naravo - You took it all with you – O, Marec, pridi gor z menoj - Toliko moram ti povedati - Who knocks? That April – Lock the Door – Namenjam ti sporočilo in ptice - I will not be pursued – Le te, javornordeče, vedele niso, da prihajaš - He stayed away a Year to call Spominjam se njihovih obrazov zardelih - When I am occupied – A Marec, odpusti mi - But trifles look so trivial Za vse odtenke gora, ki si meni jih zapustil - As soon as you have come Vijolične ni bilo ustrezne - Saj vse s seboj si vzel - That blame is just as dear as Praise And Praise as mere as Blame. Kdo trka? Ta April - Zakleni duri - Emily Dickinson: Dear March – Come in – Premamljena ne bom - (1320) (prvič objavljeno 1890). Celo leto odzival se ni, Dostop (6. 4. 2024): Ko predana sem tebi - https://poets.org/poem/dear-march-come-1320. Malenkosti več ni Ko sama sem s teboj Ta krivda tako je sladka kot pohvala In pohvala tako nepomembna je kot krivda. Avtorici prevoda: Maja Dreu, Pia Svetlič (Gimnazija Poljane) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 10 Popravljeni prevod Dragi Marec – le pridi – Dragi Marec – le pridi – Tako vesela sem – Po tebi sem že dolgo hrepenela – Odloži svojo kapo – Verjetno si veliko hodil – Sape ti zmanjkuje – Priredba za uglasbitev Dragi Marec, kako ste ti in drugi – Si dobro zapustil nam naravo – Dragi marec – le pridi – O, Marec, pridi gor z menoj – Toliko povedati ti moram – Dragi marec – le pridi – Tako vesela sem – Namenjam pismo ti in ptice – Po tebi sem že dolgo hrepenela – Javori niso vedeli, da si že tu – Odloži svojo kapo – Spominjam se njihovih obrazov zardelih – Najbrž si veliko hodil – A Marec, odpusti mi – Sape ti zmanjkuje – In vsem odtenkom gora, ki si mi jih zapustil – Dragi marec, kako si ti in kako so drugi – Vijolične ustrezne ni bilo – Si nam dobro zapustil naravo – Saj vse s seboj si vzel – O, marec, pridi gor z menoj – Toliko povedati ti moram – Kdo trka? Ta April – Zakleni duri – Namenjam pismo ti in ptice – Premamljena ne bom – Javori niso vedeli, da si že tu – Vse leto se je držal stran, Spominjam se zardelih njihovih obrazov – Zdaj trka, ko sem zaposlena – Ah, marec, odpusti mi – Malenkosti so nepomembne In odtenkom vsem gora, ki si mi jih zapustil – Ko sama sem s teboj Primerne vijolične ni bilo – Saj vse si s sabo vzel – Ta krivda tako je sladka kot pohvala In pohvala tako nepomembna kot je krivda. Kdo trka? Ta april – Zakleni vrata – Prevod popravila: Hana Jesenko Premamil me ne bo – Mentorica popravljenega prevoda: Vse leto se držal je stran, dr. Marija Zlatnar Moe a trka zdaj, ko sem zaposlena – Malenkosti so nepomembne, Ko sama sem s teboj Ta krivda tako je sladka kot pohvala in pohvala neznatna je kot krivda. Priredil: Benjamin Virc 11 | Angleščina Vachel Lindsay (1879–1931) Dijaški prevod The Leaden-Eyed Svinčenooki Let not young souls be smothered out before Naj mladih duš ne zadušijo, They do quaint deeds and fully flaunt their pride. preden zablestijo s sijočimi dejanji. It is the world’s one crime its babes grow dull, Saj zločin sveta je, da njegovi otroci posivijo, Its poor are ox-like, limp and leaden-eyed. njega reveži so poslušni in svinčenih oči. Not that they starve, but starve so dreamlessly, Ni to, da stradajo, a da stradajo brez sanj, Not that they sow, but that they seldom reap, ni to, da sejejo, a da žanjejo redko, Not that they serve, but have no gods to serve, ni to, da služijo, a da nimajo komu, Not that they die, but that they die like sheep. ni to, da umrejo, a da umrejo v čredi. Vachel Lindsay: The Leaden-Eyed Avtorji prevoda: Kosta Ražman, (prvič objavljeno 1914). Oskar Čemažar, Alja Hudeček V: Astley, Neil (ur.): Staying Alive: (Gimnazija Poljane) Real Poems for Unreal Times. Tarset: Bloodaxe Books. 2002. Otopelih oči Dijaški prevod Pustih oči Naj ogenj v mladih dušah ne ugasne, preden Storijo očarljive reči in pokažejo ves svoj ponos. Ne dopustite utihu ranih duš, Tega sveta je en sam zločin, da mu otroci v rasti otopijo, preden razodanejo svoj stari up. Da ubogi so za vole, uveli in otopelih oči. Tega je sveta edini, večni, greh, da otroci njeni pustih so oči. Ne da stradajo, ampak da stradajo brez sanj, Ne, da stradajo, da stradajo brez sanj. Ne da sejejo, ampak da žanjejo le malokdaj, Ne, da sejejo, da žanjejo nikdar. Ne da služijo, ampak da za bogoslužje ni bogov, Ne, da služijo, da služijo zaman. Ne da umirajo, ampak da kot ovce umirajo zaman. Ne umirajo, minevajo kot dan. Prevod: Katja Zobarič, študentka 2. letnika Avtor prevoda: Nik Turk Prevajanja (smer: slovenščina-angleščina-nemščina, (Prva gimnazija Maribor) skupna diploma), Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 12 Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Svinčenooki Svinčenih oči Naj mladih duš ne zaduši, Ne zadušite mladih duš, preden zablestijo s sijočimi dejanji. preden zablestijo s sijočimi dejanji in razkrijejo svoj ponos. Saj zločin sveta je, da njegovi otroci posivijo, Zločin sveta je, da njegovi otroci posivijo, njega reveži garajo, šepajo in svinčenih so oči. njegovi reveži poslušni so in svinčenih oči. Ni to, da stradajo, a stradajo brez sanj, Ne da stradajo, da stradajo brez sanj, ni to, da sejejo, a redko žanjejo, ne da sejejo, da žanjejo vse manj, ni to, da služijo, a nimajo boga, ne da služijo, da nimajo bogov, ni to, da umirajo, a umirajo v čredi. ne da umrejo, da umirajo v čredi. Prevod popravila: Ana Šuštar Priredil: Benjamin Virc Mentorica popravljenega prevoda: dr. Marija Zlatnar Moe Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Pustih oči Pustih oči Ne pustite ugasniti ranih duš, preden Ne zadušite mladih duš, razodenejo ves svoj napuh s prikupnimi dejanji. preden zasijejo z dejanji in razgrnejo svoj ponos. Edini greh sveta je, da mu otroci otopijo Edini greh sveta je, da njegovi otroci otopijo in da revni so kot voli in pustih oči venijo. in da revni kot voli pustih oči trpijo. Ne da stradajo, da stradajo brez sanj. Ne da stradajo, da stradajo brez sanj. Ne da sejejo, da žanjejo vse manj. Ne da sejejo, da žanjejo vse manj. Ne da služijo, da služijo zaman. Ne da služijo, da služijo zaman. Ne da umirajo, da ginejo v en dan. Ne da umirajo, da umirajo v en dan. Prevod popravila: Katja Zobarič Priredil: Benjamin Virc Mentorica popravljenega prevoda: dr. Marija Zlatnar Moe 13 | Angleščina Edna St. Vincent Millay (1892–1950) Dijaški prevod Loving You Less Than Life, A Little Less Ljubim te manj kot življenje Loving you less than life, a little less Ljubim te manj kot življenje, samo malo manj Than bitter-sweet upon a broken wall kot grenko-sladek konec, ki gre dlje, Or brush-wood smoke in autumn, I confess bolj kot vonj jesenskega dima, to ti priznam, I cannot swear I love you not at all. ne morem ti priseči, da te niti malo ljubim ne. For there is that about you in this light – Ker nekaj na tebi v tej luči je, A yellow darkness, sinister of rain – temna zarja, ki jo dež straši, Which sturdily recalls my stubborn sight ki z vso močjo moj trmast pogled prikliče, To dwell on you and dwell on you again. me spet in spet napada in me ne spusti. And I am made aware of many a week Saj večkrat na teden zavedam se tega, I shall consume remembering in what way da me bodo mučili spomini na to, Your brown hair grows about your brow and cheek, kako se vsak pramen las k obrazu prilega And what divine absurdities you say: in tisti božanski nesmisli, ki se v besedah skrivajo: Till all the world, and I and surely you, dokler ves svet, še z nama vred, Will know I love you, whether or not I do. ve, da te ljubim, pa tudi če v laž ujet. Edna St. Vincent Millay: Loving You Less Than Life, Avtorici prevoda: Gaja Luršak, A Little Less (prvič objavljeno 1920). Mojcej Jonke Grabner V: Baym, Nina, idr. (ur.): The Norton Anthology of American Literature (Gimnazija Ravne na Koroškem) 2. Druga izdaja. New York, London: W. W. Norton & Company. 1985. Ljubiti te manj kot življenje, Dijaški prevod le malo manj Ljubiti te manj kot življenje, malo manj Ljubiti te manj kot življenje, le malo manj Kot sladka grenkoba porušen zid prekriva Ljubiti te manj kot življenje, malo manj Kot dim dračja v jeseni, priznam: Kot oleander preko zidu, ki podira se, V meni ljubezen do tebe se skriva. Ali dim goreče suhljadi v jeseni, priznam, Kajti kadar svetloba prav ta te obsije – Ne morem priseči, da ljubim te sploh ne. Rumenkasta tema in vonj po dežju – Ker v tej svetlobi je nekaj o tebi - Pogled moj vztrajni po tebi vpije Porumeneli mrak, z dežjem odet - In misel prav nate je spet in spet tu. Ki neomajno pomni, da moji trmasti pogledi Počivali so na tebi in potem na tebi spet. In večkrat na teden se mi zazdi In končno zavem se vseh tednov mnogih, Da četudi se trudim, ne gre pozabiti Ki jih bom prebila spominjajoč se tistega načina Rjave barve tvojih las in obrvi Tvoji rjavi lasje visijo okoli lica v kodrih In kakšni božanski nesmisli v tvojih besedah so skriti In kakšne blažene nesmisle praviš: Dokler ves svet, skupaj z mano in tabo, ne ve Dokler ne bo cel svet; in jaz, in gotovo ti, Da ljubim te, pa naj bo res ali ne. Vedel, da te ljubim, ne glede na to, kaj se mi zdi. Prevod: Lara Bizjak, študentka 1. letnika Prevajanja Avtorice prevoda: Ema Modrijan, Marisa Černe, (smer: slovenščina-angleščina-nemščina), Tina Preradović (Gimnazija Nova Gorica) Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 14 Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Ljubim te manj kot življenje Ljubim te manj kot življenje Ljubim te manj kot življenje, samo malo manj Ljubim te manj kot življenje, le malce manj, kot grenko-sladek konec, ki gre dlje, kot grenko-sladek konec, ki gre dlje, bolj kot vonj jesenskega dima, to ti priznam, bolj kot vonj dima v jeseni, to ti priznam, ne morem ti priseči, da ne ljubim te niti malo. ne morem priseči, da ne ljubim te prav nič. Ker nekaj na tebi je v tej luči, Saj nekaj na tebi je v tej luči, temna zarja, ki dež jo straši, temna zarja, ki dež jo straši, ki nase moj trmast pogled pritegne, ki trmasto pogled moj kliče, me spet in spet napada in me ne spusti. me spet in spet napada in me ne spusti. Saj večkrat na teden zavedam se tega, Saj se večkrat tedensko zavedam tega, da ne bom mogla pozabiti, da me spomin na to preganja, kako se vsak pramen ti k obrazu prilega, kako rjav tvoj pramen licu se prilega, niti tistih božanskih nesmislov, ki jim manjka vsebina: in katere izrečene so božanske marnje: dokler ves svet, z nama vred, dokler ves svet, še jaz in prav gotovo ti, ve, da te ljubim, pa četudi v laži ujet. ne bomo vedeli, da ljubim te, pa če to res je ali ne. Prevod popravila: Lara Bizjak Mentorica popravljenega prevoda: Priredil: Benjamin Virc dr. Marija Zlatnar Moe Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Ljubim te manj kot življenje, Ljubim te manj kot življenje, malo manj le malo manj Ljubim te manj kot življenje, malo manj Ljubim te manj kot življenje, le malo manj kot oleander preko zidu, ki se podira, kot oleander preko zidu, ki se podira, ali dim goreče suhljadi v jeseni, priznam, ali dim goreče suhljati v jeseni, priznam, ne morem priseči, da ljubim te ne. ne morem priseči, da ne ljubim te. Ker v tej svetlobi je nekaj na tebi – Kajti v svetlobi tej nekaj je na tebi – porumeneli mrak, z dežjem odet – porumeneli mrak, z dežjem odet – kar vedno se spomni, da moji pogledi ki pomni neomajno, da moj trmast pogled počivali so na tebi in potem še na tebi. počival je na tebi in na tebi spet. In končno zavem se vseh tednov in dni, In končno zavem se tednov premnogih, ki jih bom prebila, ko se bom spominjala, kako ki prebila jih bom v spominih, kako ti obraz sredi rjavih pramenov žari rjavi lasje poganjajo po tvojem licu in kakšne blažene nesmisle tvoj um govori: in kakšne blažene nesmisle izrekaš: Dokler ne bo vedel svet; in vedela jaz, in tudi ti, dokler cel svet in jaz in tudi gotovo ti boš vedel, da te ljubim, ne glede na to, kaj se mi zdi. ne bomo vedeli, da ljubim te, ne glede na to, kaj se mi zdi. Prevod popravila: Saša Simčič Tišler Mentorica popravljenega prevoda: dr. Marija Zlatnar Moe Priredil: Benjamin Virc 15 | Angleščina Elinor Wylie (1885–1928) Pretty Words Poets make pets of pretty, docile words: I love smooth words like gold-enameled fish Which circle slowly with a silken swish, And tender ones, like downy-feathered birds: Words shy and dappled, deep-eyed deer in herds, Come to my hand, and playful if I wish, Or purring softly at a silver dish, Blue Persian kittens, fed on cream and curds. I love bright words, words up and singing early; Words that are luminous in the dark and sing; Warm lazy words, white cattle under trees, I love words opalescent, cool, and pearly, Like midsummer moths, and honied words like bees, Gilded and sticky, with a little sting. Elinor Wylie: Pretty Words (prvič objavljeno 1932). V: Baym, Nina, idr. (ur.): The Norton Anthology of American Literature 2. Druga izdaja. New York, London: W. W. Norton & Company. 1985. Dijaški prevod Ljubke besede Pesniki ljubljenčke iz krotkih, ljubkih besed naredijo: Rada imam gladke besede, gladke kot ribe z zlatim kljunom, Ki krožijo krog in krog, s svilnatim šumom, In besede nežne kot puhasti ptiči, ki se pravkar rodijo: Besede sramežljive in zatrte, kot v čredi srnjad, globokih oči, Ob želji moji igrivi na dlan mi pristanite, Ali ob skledi srebrni nežno predite, Modri, perzijski mački, skute in smetane jedoči. Rada imam svetle besede, ki zgodaj zjutraj mi pojo: Besede, ki v strahu teme pojo žareče, Lene besede, kot bele črede, pod drevesi bdele: Rada imam besede, bisernate in hladne, sijoče se svetlo: Kot solsticijske vešče, in besede, medene kot čebele, Pozlačene in lepljive, hkrati pa tudi malo bodeče. Avtorji prevoda: Blaž Boček, David Labaš, Domen Klasič (Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 16 Popravljeni prevod Ljubke besede Pesniki delajo ljubljenčke iz krotkih, ljubkih besed: Rada imam gladke besede, gladke kot ribe z zlatim kljunom, ki počasi krožijo s svilnatim šumom, in besede nežne kot puhasti ptiči, takoj ko se zvalijo: Besede sramežljive in lisaste, kot čreda srnjadi globokih oči, ko si zaželim, kar k meni stopite ali pa ob skledi srebrni nežno predite, modri perzijski mački, ki ližejo smetano in jim skuta diši. Rada imam svetle besede, ki zgodaj zjutraj mi pojo; Besede, ki v temi pojo in žarijo, lene besede, ki kot bele črede leno pod drevesi ležijo; Rada imam besede, svetleče, biserne in hladne; Kot poletne kresnice in besede, medene kot čebele, pozlačene in lepljive, a vendar bodo tudi malo zabolele. Prevod popravila: Zoja Frece Mentorica popravljenega prevoda: dr. Marija Zlatnar Moe Priredba za uglasbitev Ljubke besede Pesniki delajo ljubljenčke iz krotkih, ljubkih besed: rada imam gladke besede, gladke kot ribe z zlatim kljunom, ki krožijo počasi s svilnatim šumom, in besede nežne kot puhasti ptiči, ki se pravkar zvalijo: besede sramežljive in lisaste, kot čreda srnjadi globokih oči, ko zaželim si, kar k meni stopite, ali pa ob skledi srebrni zapredite nežno, modri perzijski mački, ki ližejo smetano in jim skuta diši. Rada imam svetle besede, ki že zjutraj pojó; besede, ki v temi žarijo in zvenijo, lene besede, ki kot bele črede pod drevesi ležijo; rada imam besede, svetleče, biserne in hladne; kot poletne kresnice in besede, medene kot čebele, pozlačene in lepljive, a malce le bodeče. Priredil: Benjamin Virc 17 | Angleščina Elinor Wylie (1885–1928) Pretty Words Poets make pets of pretty, docile words: I love smooth words like gold-enameled fish Which circle slowly with a silken swish, And tender ones, like downy-feathered birds: Words shy and dappled, deep-eyed deer in herds, Come to my hand, and playful if I wish, Or purring softly at a silver dish, Blue Persian kittens, fed on cream and curds. I love bright words, words up and singing early; Words that are luminous in the dark and sing; Warm lazy words, white cattle under trees, I love words opalescent, cool, and pearly, Like midsummer moths, and honied words like bees, Gilded and sticky, with a little sting. Elinor Wylie: Pretty Words (prvič objavljeno 1932). V: Baym, Nina, idr. (ur.): The Norton Anthology of American Literature 2. Druga izdaja. New York, London: W. W. Norton & Company. 1985. Dijaški prevod Zale besede Poeti udomačimo lepe krotke besede: všeč so mi kot pozlačene ribe besede tekoče, ki počasi krožijo svileno šuštajoče, nežne kot puh mladičev ujede, sramežljive, pegaste, plahih pogledov srnjadi črede, pridite k moji roki, če želim igrajoče, ali pred srebrno posodo nežno predoče, smetane site modre perzijke sladkosnede, všeč so mi v rano jutro pojoče besede žareče, besede, ki pojejo in se svetlikajo v temí, kot belo govedo pod drevjem, besede so gorke in lene, všeč so mi prelivajoče, hladne, biserno bleščeče, kot vešče ob solsticiju in kot čebele medene pozlačene in lepljive, s pikom, ki rahlo bolí. Avtorice prevoda: Nala Zec Jesenko, Rebeka Cankar, Živa Pogačnik (Gimnazija Kranj) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 18 Popravljeni prevod Zale besede Poeti udomačimo lepe krotke besede: všeč so mi kot pozlačene ribe besede tekoče, ki počasi krožijo svileno šušteče, nežne kot puh mladičev ujede, sramežljive, pegaste, plahih pogledov kot srnjadi črede, pridite k moji roki, kadar želim zapredite, ko s srebrno skledo pred vami stojim, smetane site modre perzijke sladkosnede, všeč so mi v rano jutro pojoče besede žareče, besede, ki pojejo in se svetlikajo v temí, kot belo govedo pod drevjem, besede so gorke in lene, všeč so mi prelivajoče, hladne, biserno bleščeče, kot kresnice poleti in kot čebele medene, pozlačene in lepljive, s pikom, ki malo boli. Prevod popravila: Zoja Frece Mentorica popravljenega prevoda: dr. Marija Zlatnar Moe Priredba za uglasbitev Zale besede Poeti udomačujejo zale, krotke besede: všeč so mi kot pozlačene ribe besede tekoče, ki počasi krožijo s svilenim šuštenjem, nežne kot puh mladičev ujede: besede sramežljive, pegaste, plahih pogledov srnjadi iz črede, pridite mi k roki, ko želim si, zaigrajte, ali zapredite nežno v srebrno skledo, mucke modre perzijke, ki s smetano in skuto mastijo se. Všeč so mi žareče besede, ki pojejo zarana, besede, ki pojejo in se svetlikajo v temi, kot belo govedo pod drevjem gorke in lene besede, všeč so mi prelivajoče, hladne in biserno bleščeče, kot vešče poleti in kot čebele medene, pozlačene, lepljive, s pikom, ki malce boli. Priredil: Benjamin Virc 19 | Angleščina Elinor Wylie (1885–1928) Pretty Words Poets make pets of pretty, docile words: I love smooth words like gold-enameled fish Which circle slowly with a silken swish, And tender ones, like downy-feathered birds: Words shy and dappled, deep-eyed deer in herds, Come to my hand, and playful if I wish, Or purring softly at a silver dish, Blue Persian kittens, fed on cream and curds. I love bright words, words up and singing early; Words that are luminous in the dark and sing; Warm lazy words, white cattle under trees, I love words opalescent, cool, and pearly, Like midsummer moths, and honied words like bees, Gilded and sticky, with a little sting. Elinor Wylie: Pretty Words (prvič objavljeno 1932). V: Baym, Nina, idr. (ur.): The Norton Anthology of American Literature 2. Druga izdaja. New York, London: W. W. Norton & Company. 1985. Dijaški prevod Krasne besede Pesniki iz krasnih, krotkih besed vzgajajo ljubljence: Ljubim tekoče besede, kot ribe oblite z zlatom, Ki počasi krožijo s svilenim šelestom, Tiste mehke, nežne, kot puhastih peres ptice: Besede zadržane, zastrte, globoke oči srnice, Pridejo k moji dlani, igrive, če želim, Ali nežno predeče ob pladnju, oblitim s srebrom, S kremo in smetano pitane perzijske mucice. Ljubim svetle besede, besede budne in rano pojoče; Besede lesketave, ki v mraku pojejo; Tople, lenobne besede, pod krošnjami trop živine bele, Ljubim biserne besede, ledene, svetlikajoče, Kot vešče kresne noči in osladne besede kot čebele, Pozlačene in lepljive, včasih zbodejo. Avtorji prevoda: Nika Kunis, Nina Žgur, Ruben Škodič Deler (Šolski center Postojna) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 20 Popravljeni prevod Krasne besede Pesniki iz krasnih, krotkih besed vzgajajo ljubljenčke: Ljubim gladke besede, kot ribe oblite z zlatom, ki počasi s svilenim šelestom, tiste mehke, nežne, kot puhastih peres ptice: Besede zadržane, zastrte, globoke oči srnice, pridejo k moji dlani, igrive, če želim, ali nežno predejo ob srebrnem pladnju skute in smetane site perzijske mucice. Ljubim besede svetle, besede, ki zgodaj zvenijo; Besede lesketave, ki v mraku zvenijo; Tople, lenobne besede, pod krošnjami kot bele krave ležijo, ljubim biserne besede, ledene, ki se svetlikajo, kot poleti kresnice in besede osladne kot čebele, pozlačene in lepljive, ki kdaj pa kdaj pikajo. Prevod popravila: Alja Zore Mentorica popravljenega prevoda: dr. Marija Zlatnar Moe Priredba za uglasbitev Ljubke besede Pesniki iz ljubkih, krotkih besed vzgajajo ljubljenčke: ljubim besede tekoče, kot ribe, z zlatom oblite, ki krožijo rahlo s svilenim šelestom, tiste mehke, nežne kot puhasto ptic perje: besede zadržane, zastrte, globoke oči srnice, pridite v mojo dlan, in igrive, če želim si, ali pa nežno predejo ob srebrnem pladnju, s skuto in kremo pitane modre perzijske mucice. Ljubim svetle besede, budne besede, ki rano pojó; besede lesketave, ki v mraku zvenijo; tople, lenobne besede, ki pod krošnjami kot bele krave ležijo, ljubim biserne besede, ledene, svetlikajoče, kot vešče ob kresni noči in osladne besede kot čebele, pozlačene in lepljive, z želom drobnim. Priredil: Benjamin Virc 21 | Angleščina Elinor Wylie (1885–1928) Pretty Words Poets make pets of pretty, docile words: I love smooth words like gold-enameled fish Which circle slowly with a silken swish, And tender ones, like downy-feathered birds: Words shy and dappled, deep-eyed deer in herds, Come to my hand, and playful if I wish, Or purring softly at a silver dish, Blue Persian kittens, fed on cream and curds. I love bright words, words up and singing early; Words that are luminous in the dark and sing; Warm lazy words, white cattle under trees, I love words opalescent, cool, and pearly, Like midsummer moths, and honied words like bees, Besedice Gilded and sticky, with a little sting. Elinor Wylie: Pretty Words (prvič objavljeno 1932). V ljubljenčke pesnimo krotke besede: V: Baym, Nina, idr. (ur.): The Norton Anthology of všeč so mi gladke, ribe z zlatilom, American Literature 2. Druga izdaja. v krogu švistijo, kot božal bi svilo, New York, London: W. W. Norton & Company. 1985. puhaste: ptičke, ki let jih še mede, plahe besedice, srne iz črede, ki priskakljajo, če hočem, igrivo, perzijske mucke, ki v prejo gostijo mleko in sirček iz srebraste sklede. Všeč so mi svetle, ob zori pojoče, take, ki z žarom v noč spevajo ode. Leno govedo, ki v hlad se posede, všeč so mi biserne, lesketajoče kot roj kresnic, pa čebelje besedje, lepko, medeno, ki tu in tam zbode. Prevod: doc. dr. Silvana Orel Kos, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 22 Ljubke besede Pesniki vzgajajo ljubke in krotke besede: ljubim besede gladke, kot ribice zlate, ki krožijo počasi z mehkim šumenjem svile, in nežne in mehke, kot puhaste ptice: besede lisaste in plašne, kot temnooke srnice, pridejo k moji roki, igrivo, če želim, ali nežno ob srebrni posodi godrnjajo, plave perzijske mucke, ki se s smetano in skuto sladkajo. Ljubim besede žareče, besede zgodaj čivkajoče; besede v temi sijoče in pojoče; besede tople in lenobne, kot belo govedo v senci, ljubim besede opalne, biserne in hladne kot kresnice, besede medene kot čebele, vse zlate in medene, ki rade pičijo. Prevod: Alja Zore, študentka 1. letnika Prevajanja (smer: slovenščina-angleščina-nemščina), Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Ljubke besede Pesniki imamo radi besede kot živali: rada imam gladke besede kot ribici zlati, ki lagodno krožita s svilnatim šumom, in besede, nežne kot puhaste ptice; sramežljive in zale kot pegastih srnic oči besede, ki igrivo nagajivo pridejo k meni ali predejo nežno pred srebrno skledo, kot srebrne perzijke, ki srebajo mleko. Rada imam jutranje besede, krmežljave in žareče. Besede svetleče, ki s petjem razžarijo temo, tople in zaspane kot pod drevesom bele črede. Rada imam besede biserne, hladne in svetleče kot kresničke in medene kot čebele, zlate in lepljive in s kratkim zbodljajem. Prevod: Zoja Frece, študentka 1. letnika Prevajanja (smer: slovenščina-angleščina-nemščina), Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 23 | Angleščina Dijaški prevod William Butler Yeats (1865–1939) When You Are Old Ko naju leta dohitijo When you are grey and old and full of sleep, Ko posivijo lasje, telo oslabi, And nodding by the fire, take down this book, Sediš poleg kamina in priklicuješ spomine, And slowly read, and dream of the soft look Pomisli in se spomni nežnega pogleda, Your eyes had once, and of their shadows deep; Oči v mladosti in njihove globine; How many loved your moments of glad grace, Kdo je ljubil trenutke tvoje miline, And loved your beauty with love false and true, Te resnično cenil ali zavajal, But one man loved the pilgrim soul in you, A le eden je ljubil tvojo dušo, And loved the sorrows of your changing face; Strastno in nesrečno; And bending down beside the glowing bars, Približaj se toploti, Murmur, little sadly, how Love fled Otožno zamrmljaj, kako je ljubezen odšla, And paced upon mountains overhead Se zlila z naravo, And hid his face amid a crowd of stars. Skrila svoj obraz v temni noči. Avtorice prevoda: Anamari Dražetić, William Butler Yeats: When You Are Old Klara Hudelja, Tjaša Vardjan (Grm Novo mesto – (prvič objavljeno 1891). Center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm V: Astley, Neil (ur.): Staying Alive: Real Poems in biotehniška gimnazija) for Unreal Times. Tarset: Bloodaxe Books. 2002. Dijaški prevod Ko mladih let ni več Ko nisi več mlad s sivo barvo v laseh in težkih vek dremaš ob kaminu, vzemi tole knjigo, počasi beri z nje, takrat ko sanjaš o mehkih pogledih, ki so jih tvoje oči poleg mogočnih senc nekoč imele. Le koliko jih je ljubilo trenutke tvoje nežne elegance, in cenilo tvojo veličino s pravo strastjo srca, vendar le on je ljubil romarsko dušo v tebi in slavil spreminjajočega obraza ganjenost. In ko se sklanjaš proti žarečemu se ognju, mrmraš s ščepcem žalosti, kako je ljubezen ušla in odkorakala med širne gore nad glavo, in zakril svoj obraz z neskončno množico zvezd. Avtorji prevoda: Jan Tomšič, Matevž Počkaj, Marko Čeligoj Petrić (Šolski center Postojna, dislocirana enota Gimnazija Ilirska Bistrica) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 24 Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Ko naju leta dohitijo Ko naju leta dohitijo Ko posivijo lasje, telo oslabi, Ko osivijo lasje in telo oslabi, sediš ob kaminu in kličeš si spomine, sediš ob kaminu, obujaš spomine, pomisli in se spomni nežnega pogleda, pomisli in se spomni nežnega pogleda, oči v mladosti in njihove globine; oči iz mladosti in njihove globine; Kdo je ljubil trenutke tvoje miline, Kdo ljubil trenutke je tvoje miline, kdo te je resnično cenil, kdo zavajal, te cenil resnično, te raje zavajal, kdo je edini ljubil tvojo dušo le eden je ljubil tvojo dušo, in spreminjajočega obraza bolečine; ljubil je žalost spremenljivega obraza. Skloni se k toploti ognja in peči, Skloni se k toploti rešetk žarečih, otožno zamrmraj, kako ljubezen je odšla, otožno zamrmraj, kako ljubezen je odšla, za goro odkorakala, se odpravila na goro nadzemeljsko in skrila svoj obraz v temi noči. in skrila svoj obraz v temni noči. Prevod popravila: Anja Kustec Priredil: Benjamin Virc Mentorica popravljenega prevoda: dr. Marija Zlatnar Moe Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Ko mladih let ni več Ko mladih let ni več Ko ne boš več mlada in sivih las in težkih vek, Ko ne boš več mlada in sivih las in težkih vek, ko boš dremala ob peči, vzemi v roke tole knjigo, ko boš dremala ob kaminu, vzemi tole knjigo, počasi beri iz nje in sanjaj o mehkih pogledih, počasi beri iz nje in sanjaj o mehkih pogledih, iz tvojih oči in njihove globine. ki so jih tvoje oči ob sencah globokih imele. Le koliko jih je ljubilo trenutke tvoje nežne elegance, Le koliko jih je ljubilo trenutke tvoje nežne miline koliko ljubilo tvojo je lepoto pristno ali iz laži, in ljubilo tvojo lepoto, iskreno ali z lažjo, vendar le eden ljubil dušo romarsko je v tebi a le on ljubil je romarsko dušo v tebi in slavil otožnost obraza in njegovih staranja sledi. in ljubil otožnost je njenega obraza in staranja sledi. In ko se sklanjaš k plamenom v peči, In ko sklanjaš se k plamenom v peči, z drobcem žalosti mrmraj, kako ti je ljubezen ušla, s ščepcem žalosti mrmraj, kako ti je ljubezen ušla kako si videla jo v gore steči, in odkorakala med gore nad glavo in kako je skrila svoj obraz v neskončnost zvezd neba. in svoj obraz skrila v neskončnost zvezd neba. Prevod popravila: Anamari Pečan Priredil: Benjamin Virc Mentorica popravljenega prevoda: dr. Marija Zlatnar Moe 25 | Angleščina William Butler Yeats (1865–1939) When You Are Old When you are grey and old and full of sleep, And nodding by the fire, take down this book, Dijaški prevod And slowly read, and dream of the soft look Your eyes had once, and of their shadows deep; Ko si star How many loved your moments of glad grace, Ko si siv in star in poln spanca, And loved your beauty with love false and true, In kimaš ob ognju, vzemi to knjigo But one man loved the pilgrim soul in you, in beri počasi ter sanjaj o nežnem pogledu in globinah, And loved the sorrows of your changing face; ki so jih tvoje oči imele nekoč. And bending down beside the glowing bars, Koliko jih je ljubilo tvoje trenutke tople elegance, Murmur, little sadly, how Love fled ljubilo tvojo lepoto z vsem dobrim in slabim, And paced upon mountains overhead ampak nekdo je ljubil razsežnost duše v tebi And hid his face amid a crowd of stars. in ljubil žalosti tvojega spreminjajočega se obraza. William Butler Yeats: When You Are Old Skloni se poleg žarečih rešetk, (prvič objavljeno 1891). mrmraj žalostno pesem minljivosti ljubezni, V: Astley, Neil (ur.): Staying Alive: Real Poems korakaj po vrhovih gora, for Unreal Times. Tarset: Bloodaxe Books. 2002. in skrivaj obraz v množici zvezd. Avtorice prevoda: Urška Zgonec, Tina Sušek, Leontina Savić (Srednja trgovska Ko boš stara in aranžerska šola Ljubljana) Ko boš siva in stara sredi zaspane tišine dremala ob ognju, to knjigo odpri beri počasi in spominjaj se svojih oči, njih mehkih pogledov in temne globine. Mnogi ljubili so tvoje trenutke miline in tvojo lepoto, zares ali z lažjo v sebi, a eden je ljubil popotnico v tebi in ljubil tvojega obraza sivine. In ko se boš sklanjala k polenom gorečim, zamrmraj otožno, le kam je ljubezen šla, odpotovala preko visokih gora in se v noči skrila k zvezdam bedečim. Prevod: Anja Kustec, študentka 1. letnika Prevajanja (smer: slovenščina-angleščina-nemščina), Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 26 Popravljeni prevod Ko si star Ko boš siv in star in poln spanca, in s knjigo dremal boš ob ognju, ki žari, počasi jo preberi in sanjaj o nežnosti, in o minuli globini svojih oči Koliko jih je ljubilo tvoje trenutke tople elegance, kdo od njih resnično ali ne ljubil tvojo je lepoto, Priredba za uglasbitev le eden pa je ljubil dušo romarsko v tebi in sledove vseh sprememb, ki tvoj obraz jih nosi v sebi. Ko si star Skloni se k peči, ki žari, Ko siv boš in star in spanca poln, mrmraj otožno pesem o minljivosti ljubezni, in kinkal boš ob ognju, po knjigi sezi kako je odkorakala za vrhove oddaljenih gora, in jo počasi beri in sanjaj o pogledu nežnem, in skrila obraz v neskončnost zvezd neba. ki ga imele tvoje so oči, in o sencah temnih; Prevod popravila: Anamari Pečan Koliko jih ljubilo je čas tvoje tople miline, Mentorica popravljenega prevoda: ljubilo tvojo lepoto z ljubeznijo iskreno in lažno, dr. Marija Zlatnar Moe a le eden je ljubil tvojo romarsko dušo in žalost spremenljivega obraza. Skloni se k rešetkam žarečim, mrmraj otožno pesem minljivosti ljubezni, kako zakorakala je za vrhove gora in svoj obraz skrila v množici zvezd. Priredil: Benjamin Virc 27 | Angleščina VTISI DIJAKOV Projekt Sing-a-Vision je po našem mnenju eno izmed najboljših srednješolskih tekmovanj, saj je edinstve-na izkušnja, ki je ni mogoče dobiti pri običajnem pouku. Tekmovanje je bilo preizkušnja za vse nas, saj nas je spodbudilo k skupinskemu delu in h kreativne-mu razmišljanju ter je tako predstavljalo konkreten izziv. Priporočili bi ga vsem dijakom, ki jih zanima tako prevajalstvo kot tudi pisanje poezije. Blaž Boček, Domen Klasič, David Labaš, Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola Ko sem slišal za ta projekt, je v meni takoj vzbudil zanimanje. Ljubim namreč glasbo, tako z vidika poslušanja kot ustvarjanja. Rad imam tudi poezijo. V prostem času sem že pred tekmovanjem prevedel nekaj pesmi iz angleščine v slovenščino. Z ekipo na koncu nismo uspeli uglasbiti pesmi, smo pa naredili prevod, ki je očitno dober. Pri prevajanju smo zelo uživali in se toliko smejali, da so nas prosili, naj nehamo, da ne bi motili drugih tekmovalcev. To pa ne pomeni, da prevoda nismo vzeli resno, saj nikoli nismo bili zadovoljni s svojim prvim prevodom posameznega verza, pazili pa smo tudi, da je pesem obdržala vsaj nekoliko smiselno strukturo. Sodelovanje pri projektu je bila čudovita izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovil. Kosta Ražman, Gimnazija Poljane Pred nekaj časa nam je profesorica angleščine predstavila projekt Sing-a-Vision. Maja se je nemudoma obrnila proti meni in mi s pogledom namigovala, da bi se z Zoe na izziv prijavile kot prevajalke. Na dan prevajanja je Zoe žal zbolela, kar je skoraj povzročilo, da bi obupali. Naša mentorica naju je spodbudila, da vseeno poskusiva, četudi le v paru. Prevajanje je potekalo počasi, saj je bilo prepleteno s smehom in hihitanjem. V učilnici sva tako ostali najdlje od vseh, kar se je na koncu očitno izplačalo. Sing- -a-Vision je bil na sploh lepa in sproščena izkušnja, ki nama bo ostala v spominu. Maja Dreu, Pia Svetlič, Gimnazija Poljane Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 28 Zaradi tekmovanja Sing-a-Vision sem pridobila še večje spoštovanje do poklicnih prevajalcev. Zelo težko je neko delo ali pesem res vrhunsko prevesti. Zelo mi je bilo všeč, da smo imele dovolj časa za prevajanje in da smo lahko delale v mirnem okolju. Rebeka Cankar, Gimnazija Kranj Bilo je zelo zanimivo in spoznale smo, kako težko je prevajanje pesmi. Naučila sem se, da se je treba pri prevajanju osredotočati tudi na rime. Iskanje teh rim je bilo včasih kar zahtevno. Nala Zec Jesenko, Gimnazija Kranj Na tekmovanju smo ugotovile, da res veliko pesmi še ni prevedenih v slovenščino. Pobliže smo spoznale sistem prevajanja. Včasih je dolgo trajalo, da smo našle ustrezne besede v slovarju. Živa Pogačnik, Gimnazija Kranj Prevajanje pesmi kot del projekta Sing-a-Vision nama je predstavljalo izziv, ki pa sva se ga lotili brez pretiranih priprav, stresa ali skrbi, »kar bo, pa bo«. Porabili sva tisti dve uri in si iz prevajanja naredili zabavno izkušnjo, ves čas sva se zabavali, trud se je izplačal in nastal je lep prevod, na kar sva obe ponosni. Mojcej Jonke Grabner, Gaja Luršak, Gimnazija Ravne na Koroškem Mislila sem, da bo lažje. Anamari Dražetić, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj v takšni dilemi pri izbiri sopomenk. Tjaša Vardjan, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Dobra izkušnja – bilo je vredno preizkusiti se v prevajanju pesmi in res obstaja milijon različnih vak načinov za prevod ene same pesmi. No Klara Hudelja, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Luka o: fot 29 | Angleščina Ob prevajanju pesmi smo se zelo zabavale, dalo nam je pa tudi misliti, ker nismo prevajale dobesedno, ampak tako, da je pesem imela smisel. Zato smo se počutile kot prave pesnice. Urška Zgonec, Tina Sušek, Leontina Savić, Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana Na tekmovanje Sing-a-Vision smo se prijavili, saj nas je zani-malo, kako poteka prevajanje. Tinka pa se tudi nasploh zanima za jezike in poezijo. Glede na to, da nismo natančno vedeli, kaj pričakovati, nas je novica, da je bil za objavo izbran prav naš prevod, lepo presenetila. Tevž Miheljak, Tinka Ivartnik, Matic Razdevšek, Gimnazija Slovenj Gradec To tekmovanje nam je podalo zanimivo novo izkušnjo, ki je drugače ne bi imele. Prevajanje je bilo celo zelo zabavno! Tina Preradović, Ema Modrijan, Marisa Černe, Gimnazija Nova Gorica Kljub kompleksnosti naloge se je pre- vod izšel kar dobro – največji problem so bili seveda verzi in ritem, ki ga je na splošno težko prenesti iz angle- ščine v slovenščino, še toliko bolj, ko trajanje prevoda oklepata le 2 uri. Nik Turk, Prva gimnazija Maribor Na sliki: Jan Tomšič, Marko Čeligoj Petrić, Matevž Počkaj, Šolski center Postojna (dislocirana enota Gimnazija Na sliki: Nina Žgur, Nika Kunis, Ilirska Bistrica) Ruben Škodič Deler, Šolski center Postojna Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 30 VTISI S FILOZOFSKE FAKULTETE Prevajanje poezije dijakom in študentom prinaša nove, zanimive in zabavne izkušnje z ustvarjalnostjo v več jezikih ter jih spodbuja, da širijo meje svojih jezikov, domišljije in iznajdljivosti. Pri tem projektu nabirajo in bogatijo še izkušnje z ustvarjanjem glasbe in videoposnetkov, kar jim malo odškrne vrata v ustvarjalne umetniške postopke in sodelovanje, ki je potrebno, da na koncu nastane nova slovenska pesem. Zaradi vsega tega projektu želim, da bi imel še dolgo življenje in da bi v prihodnje še bolj poudarjal osebno sodelovanje dijakov in študentov, ki so se odločili zanj. izr. prof. dr. Marija Zlatnar Moe, mentorica za angleščino, Oddelek za prevajalstvo Bilo je zanimivo gledati na besedilo z dveh različnih perspektiv – s perspekti- ve popravljalca in nato še prevajalca. Katja Zobarič, študentka angleščine, Oddelek za prevajalstvo Na sliki: Alja Zore, Anja Kustec, Lara Bizjak, Zoja Frece, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision se mi zdi izjemna ideja za dijake, da se spoznajo s poezijo in se odmaknejo od digi-talnega vsakdana, ki jim nevedoč odvzema svobodo in omejuje njihovo kreativnost. Pisanje pesmi ni mačji kašelj in komur koli sem jo popravila, mi je bilo v čast, dokaz, da je v nas še vedno človeč- nost. Poezija je umetnost, ki si zasluži tovrstne projekte. Ana Šuštar, študentka angleščine, Oddelek za prevajalstvo 31 | Angleščina FRANCOŠČINA 33 Charles Baudelaire (1821–1867) Hymne À la très chère, à la très belle Qui remplit mon cœur de clarté, À l’ange, À l’idole immortelle, Salut en l’immortalité! Elle se répand dans ma vie Comme un air imprégné de sel, Et dans mon âme inassouvie Dijaški prevod Verse le goût de l’éternel. Hvalnica Sachet toujours frais qui parfume L’atmosphère d’un cher réduit, Encensoir oublié qui fume Preljubi in prekrasni, njej, En secret à travers la nuit, ki polni mi srce z lučjo. Angelu, zgledniku večnem, Comment, amour incorruptible, nesmrtnost naj čaščena bo! T’exprimer avec vérité? Grain de musc qui gis, invisible, Njen duh se silno me polašča, Au fond de mon éternité! kot morski zrak, prepoln soli, in v dušo to mi raztreseno À la très bonne, à la très belle vliva žarek večnosti. Qui fait ma joie et ma santé, À l’ange, à l’idole immortelle, Vselej sveže si bogastvo, Salut en l’immortalité! ki odišavlja vsak dragi kot. Davno zabljeno kadilo, ki tiho pušča sled v noč. Charles Baudelaire: Hymne. V: Les Fleurs du mal (Spleen et idéal). Pariz: Michel Lévy frères. 1868. Kako, ljubezen neskaljena, z resnico naj izrazim te? Dišeče zrno, ki počiva skrito mi na dnu duše. Predobri in prekrasni, njej, ki daje zdravje mi, radost. Angelu, zgledniku večnem, nesmrtnost naj čaščena bo! Avtorji prevoda: Saša Ilić, Leon Pintar, Tine Žižmond (Gimnazija Nova Gorica) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 34 Popravljeni prevod Hvalnica Preljubi in prekrasni, njej, ki polni mi srce z lučjo, angelu, idolu večnem, na svidenje v nesmrtnosti! Njen duh se me polašča kot morski zrak, prežet s soljo, in v dušo mojo neutešeno vliva žarek večnosti. Vselej sveže si bogastvo, Priredba za uglasbitev ki odišavlja dragi dom, že pozabljeno kadilo, Hvalnica ki tiho pušča sled v noč. Njej, preljubi in prekrasni, Kako, ljubezen neskaljena, ki polni mi srce z lučjo, z resnico naj izrazim te? angelu, idolu večnem, Dišeče zrno, ki počiva pozdrav tvoji nesmrtnosti! v globinah moje večnosti. Njen duh se me polašča Predobri in prekrasni, njej, kot morski zrak, prepoln soli, ki daje zdravje mi, radosti, in v dušo neutešeno angelu, idolu večnem, mi vliva žarek večnosti. na svidenje v nesmrtnosti! Vselej sveže si bogastvo, Prevod popravili: ki odišavlja dragi dom, Saša Simčič Tišler, Zala Roguljič, že pozabljeno kadilo, Rok Drenik, Miša Vida ki tiho pušča sled v noč. Mentorica popravljenega prevoda: dr. Nadja Dobnik Kako, ljubezen neskaljena, te z resnico naj izrazim? Dišeče zrno, ki počiva v globinah moje večnosti. Njej, predobri in prekrasni, ki zdravje mi in radost daje, angelu, idolu večnem, pozdrav tvoji nesmrtnosti! Priredil: Benjamin Virc 35 | Francoščina Charles Baudelaire (1821–1867) Hymne À la très chère, à la très belle Qui remplit mon cœur de clarté, À l’ange, À l’idole immortelle, Salut en l’immortalité! Elle se répand dans ma vie Comme un air imprégné de sel, Et dans mon âme inassouvie Dijaški prevod Verse le goût de l’éternel. Himna Sachet toujours frais qui parfume L’atmosphère d’un cher réduit, Encensoir oublié qui fume Najdražji, najlepši, En secret à travers la nuit, ki moje srce polni z jasnostjo, angelu, vzorniku nesmrtnemu, Comment, amour incorruptible, pozdrav v nesmrtnost! T’exprimer avec vérité? Grain de musc qui gis, invisible, Širi se v mojem življenju Au fond de mon éternité! kot zrak, prepojen s soljo, ki moji neizpolnjeni duši À la très bonne, à la très belle vliva okus večnosti. Qui fait ma joie et ma santé, À l’ange, à l’idole immortelle, Mošnjiček, vedno svež, Salut en l’immortalité! ki odišavlja vzdušje pozabljenega kadilca, ki na skrivaj kadi ponoči, Charles Baudelaire: Hymne. V: Les Fleurs du mal (Spleen et idéal). Pariz: Michel Lévy frères. 1868. kako bi te, popolno ljubezen, izrazil z resnico? Zrnje mošusa, ki leži, nevidno, v globočini moje večnosti! Zelo dobri, zelo lepi, ki je moje veselje in moje zdravje, angelu, vzorniku nesmrtnemu, pozdrav v nesmrtnost! Avtorji prevoda: Urban Nosan, Jon Demšar Potza, Klemen Korenjak (Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 36 Popravljeni prevod Himna Najdražji in najlepši, ki srce mi polni z jasnostjo, angelu, vzorniku nesmrtnemu, pozdrav v nesmrtnost! Širi v mojem se življenju kot zrak, prežet s soljo, ki moji duši neutešeni vliva dih večnosti. Mošnjiček, vedno svež, Priredba za uglasbitev ki odišavlja zrak, že pozabljeno kadilo, Himna ki ponoči se skrivaj kadi, Najdražji in najlepši, kako, ljubezen neomajna, ki z jasnino polni mi srce, bi izrazil te z resnico? angelu, vzorniku nesmrtnem, Zrno mošusa, ki leži nevidno nesmrtnosti v pozdrav! v globini moje večnosti! Širi se v življenju mojem Najboljši in najlepši, kot zrak, prežet s soljo, ki moje je veselje, moje zdravje, ki moji neutešeni duši angelu, vzorniku nesmrtnemu, vliva duh večnosti. pozdrav v nesmrtnost! Mošnjiček, vedno svež, Prevod popravil: Rok Drenik ki odišavlja zrak, Mentorica popravljenega prevoda: že pozabljeno kadilo, dr. Nadja Dobnik ki se skrivaj kadi ponoči, kako, ljubezen neomajna, naj izrazim te z resnico? Zrno mošusa, ki leži nevidno v globini moje večnosti! Najboljši in najlepši, ki moja je radost in zdravje, angelu, vzorniku nesmrtnemu, nesmrtnosti v pozdrav! Priredil: Benjamin Virc 37 | Francoščina Charles Baudelaire (1821–1867) Hymne À la très chère, à la très belle Qui remplit mon cœur de clarté, À l’ange, À l’idole immortelle, Salut en l’immortalité! Elle se répand dans ma vie Comme un air imprégné de sel, Et dans mon âme inassouvie Verse le goût de l’éternel. Sachet toujours frais qui parfume L’atmosphère d’un cher réduit, Encensoir oublié qui fume En secret à travers la nuit, Comment, amour incorruptible, T’exprimer avec vérité? Grain de musc qui gis, invisible, Au fond de mon éternité! À la très bonne, à la très belle Qui fait ma joie et ma santé, À l’ange, à l’idole immortelle, Salut en l’immortalité! Charles Baudelaire: Hymne. V: Les Fleurs du mal (Spleen et idéal). Pariz: Michel Lévy frères. 1868. Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 38 Hvalnica Preljubi in prekrasni, moje srce je v svetlosti, angelu, vzornici vekomaj, nasvidenje v nesmrtnosti! Njen duh se silno me polašča kot morski zrak, prepoln soli, in duši nepotešeni vliva okus večnosti. Obilje si, ki navda duh ozračju dragocenosti, kadilo, ki svoj puh skrivoma pušča v noči. Kako, ljubezen neskaljena, z resnico naj izrazim te? Dišeče zrno, ki počiva, skrito mi na dnu duše. Predobri in prekrasni, ki daje zdravje mi, radosti, angelu, vzornici vekomaj, nasvidenje v nesmrtnosti! Prevod: Rok Drenik, študent 3. letnika Prevajalstva (smer: slovenščina-angleščina-francoščina), Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 39 | Francoščina Estelle Dumortier (1977) Sais-tu ? Sais-tu que nos corps sont faits de poussières d’étoiles ? Sais-tu que le ciel se trouve aussi dans Dijaški prevod les flaques d’eau sous tes pieds ? Mar veš? Sais-tu que l’horizon sera toujours à la même distance de toi, même lorsque tu penseras l’avoir atteint ? Mar veš, da naša so telesa iz zvezdnega prahu? Sais-tu qu’on transporte avec nous tous les gestes de nos ancêtres, Mar veš, da tudi v lužah pod comme tous ceux qu’on n’a pas nogami se jasni nebo? encore inventés ? Mar veš, da vedno bo obzorje Sais-tu que les histoires voyagent enako oddaljeno od tebe, četudi sous la langue qui les raconte ? misliš, da si ga dosegel? Sais-tu que jamais tu ne pourras te Mar veš, da s sabo nosiš svojih séparer de ton ombre sauf si tu éteins prednikov dejanja, tako kot vsa, la lumière ? ki nam ostajajo neznana? Sais-tu que des choses qui te Mar veš, da pod jezikom semblent immobiles peuvent voyager govorečim zgodbe pot ubirajo? très loin comme les arbres avec leurs pollens ou les cailloux que tu Mar veš, da senca večni tvoj emmènes dans tes poches ? tovariš bo, le v temi ne? Alors ouvre tes portes, ta tête, tes Mar veš, da tudi če stvari negibne mains, ta langue et tes yeux, et pars se ti zde, lahko prav daleč se vers tes rêves. Tu ne seras jamais seul. podajo v svet, kakor s pelodom drevje, kakor kamenčki v žepih, Ici et ailleurs sont en toi. ko odneseš jih s seboj? Zato le daj, duri odpri, odpri Estelle Dumortier: Sais-tu ? V: Gustave Junior 5, Journal de poésie pour glavo, roke, svoj jezik in oči, in k enfants. Marec–maj 2023. Tinqueux: Centre sanjam se podaj. de créations pour l’enfance de Tinqueux. Nikdar ne boš več sam. 2023. Objavljeno z dovoljenjem Centre de créations pour l’enfance de Tinqueux. V tebi so, tukaj in tam. Avtorice prevoda: Hana Absec, Sofija Filippini, Inja Udovč (Gimnazija Poljane) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 40 Popravljeni prevod Mar veš? Mar veš, da naša so telesa iz zvezdnega prahu? Priredba za uglasbitev Mar veš, da tudi v lužah pod tvojimi nogami se jasni nebo? Mar veš? Mar veš, da vedno bo obzorje Mar veš, da naša so telesa iz enako oddaljeno od tebe, četudi zvezdnega prahu? misliš, da si ga dosegel? Mar veš, da tudi v lužah pod Mar veš, da s sabo nosiš svojih nogami se jasni nebo? prednikov dejanja, kot tudi vsa, ki se bodo še zgodila? Mar veš, da bo obzorje vselej enako daleč, četudi misliš, da Mar veš, da zgodbe potujejo z si ga dosegel? jezikom, ki jih pripoveduje? Mar veš, da nosiš s sabo Mar veš, da senca večni tvoj svojih prednikov dejanja, kot sopotnik bo, le v temi ne? vsa, ki nam ostajajo neznana? Mar veš, da tudi če stvari Mar veš, da potujejo zgodbe z negibne se ti zde, lahko prav jezikom, ki jih pripoveduje? daleč se podajo v svet, kakor drevje s pelodom, kakor Mar veš, da senca večni tvoj kamenčki v žepih, ko odneseš sopotnik bo, le v temi ne? jih s seboj? Mar veš, da tudi če stvari Zato le daj, odpri svoja vrata, negibne se ti zde, lahko prav svojo glavo in roke, svoj jezik in daleč se podajo v svet, kakor oči, in proti svojim sanjam se s pelodom drevje, kakor podaj. Nikdar ne boš sam. kamenčki v žepih, ko odneseš jih s seboj? Tu in drugod sta v tebi. Zato odpri le vrata, odpri glavo, roke, jezik svoj in oči Prevod popravil: Rok Drenik Mentorica popravljenega prevoda: in sanjam se podaj naproti. dr. Nadja Dobnik Nikdar ne boš več sam. Tukaj in tam v tebi sta. Priredil: Benjamin Virc 41 | Francoščina Estelle Dumortier (1977) Sais-tu ? Sais-tu que nos corps sont faits de poussières d’étoiles ? Dijaški prevod Sais-tu que le ciel se trouve aussi dans les flaques d’eau sous tes pieds ? Mar veš? Sais-tu que l’horizon sera toujours Mar veš, da so naša telesa iz à la même distance de toi, même zvezdnega prahu? lorsque tu penseras l’avoir atteint ? Mar veš, da se nebo nahaja tudi v Sais-tu qu’on transporte avec nous lužah vode pod našimi stopali? tous les gestes de nos ancêtres, comme tous ceux qu’on n’a pas Mar veš, da bo obzorje vedno encore inventés ? enako oddaljeno od tebe, tudi ko misliš, da si ga dosegel? Sais-tu que les histoires voyagent sous la langue qui les raconte ? Mar veš, da s seboj pestujemo manire svojih rojakov kot Sais-tu que jamais tu ne pourras te tudi vse tiste, ki še niso bile séparer de ton ombre sauf si tu éteins zasnovane? la lumière ? Mar veš, da zgodbe potujejo po Sais-tu que des choses qui te jeziku, ki jih le-ta pripoveduje? semblent immobiles peuvent voyager très loin comme les arbres avec Mar veš, da nikoli ne moreš ločiti leurs pollens ou les cailloux que tu svoje sence od sebe, razen ko emmènes dans tes poches ? ugasneš luč? Alors ouvre tes portes, ta tête, tes Mar veš, da stvari, ki se ti zdijo mains, ta langue et tes yeux, et pars nepremakljive, lahko potujejo vers tes rêves. Tu ne seras jamais seul. zelo daleč, kot cvetni prah z dreves ali kamenčki, ki jih hraniš Ici et ailleurs sont en toi. v svojem žepu? Estelle Dumortier: Sais-tu ? Torej odpri svoja vrata, svojo V: Gustave Junior 5, Journal de poésie pour glavo, svoje dlani, svoj jezik in enfants. Marec–maj 2023. Tinqueux: Centre svoje oči in dosezi svoje sanje. de créations pour l’enfance de Tinqueux. Nikdar ne boš sam. 2023. Objavljeno z dovoljenjem Centre de créations pour l’enfance de Tinqueux. V tebi so tukaj in vsepovsod. Avtorice prevoda: Ana Rekar, Lena Grebenc, Jerca Brezar (Gimnazija Franceta Prešerna) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 42 Popravljeni prevod Mar veš? Mar veš, da so naša telesa iz zvezdnega prahu? Priredba za uglasbitev Mar veš, da se nebo nahaja tudi v lužah pod tvojimi stopali? Mar veš? Mar veš, da bo obzorje vedno Mar veš, da so naša telesa iz enako oddaljeno od tebe, tudi zvezdnega prahu? ko misliš, da si ga dosegel? Mar veš, da se nebo nahaja tudi Mar veš, da s seboj pestujemo v lužah pod tvojimi stopali? dejanja svojih rojakov, kot tudi tista, ki še niso bila zasnovana? Mar veš, da bo obzorje vedno enako daleč stran, tudi ko Mar veš, da zgodbe potujejo v misliš, da si ga dosegel? jeziku, ki jih pripoveduje? Mar veš, da pestujemo dejanja Mar veš, da se nikoli ne moreš svojih rojakov, kot tudi tista, ki ločiti od svoje sence, razen če še niso bila spočeta? ugasneš luč? Mar veš, da zgodbe potujejo v Mar veš, da stvari, ki se ti zdijo jeziku, ki jih pripoveduje? negibne, lahko potujejo zelo daleč, kot cvetni prah z dreves Mar veš, da se nikoli ne moreš ali kamenčki, ki jih hraniš v ločiti od svoje sence, razen če svojem žepu? ugasneš luč? Torej odpri svoja vrata, svojo Mar veš, da lahko stvari, ki se glavo, svoje dlani, svoj jezik in ti zdijo negibne, potujejo daleč svoje oči in pojdi proti svojim stran, kot cvetni prah z dreves sanjam. Nikdar ne boš sam. ali kamenčki, ki jih hraniš v svojem žepu? Tukaj in drugod sta oba v tebi. Odpri torej svoja vrata, svojo glavo, svoje dlani, jezik in oči Prevod popravila: Saša Simčič Tišler Mentorica popravljenega prevoda: in pojdi proti svojim sanjam. dr. Nadja Dobnik Nikdar ne boš sam. Tukaj in drugod oba sta v tebi. Priredil: Benjamin Virc 43 | Francoščina Estelle Dumortier (1977) Sais-tu ? Sais-tu que nos corps sont faits de poussières d’étoiles ? Sais-tu que le ciel se trouve aussi dans les flaques d’eau sous tes pieds ? Sais-tu que l’horizon sera toujours à la même distance de toi, même lorsque tu penseras l’avoir atteint ? Sais-tu qu’on transporte avec nous tous les gestes de nos ancêtres, comme tous ceux qu’on n’a pas encore inventés ? Sais-tu que les histoires voyagent sous la langue qui les raconte ? Sais-tu que jamais tu ne pourras te séparer de ton ombre sauf si tu éteins la lumière ? Sais-tu que des choses qui te semblent immobiles peuvent voyager très loin comme les arbres avec leurs pollens ou les cailloux que tu emmènes dans tes poches ? Alors ouvre tes portes, ta tête, tes mains, ta langue et tes yeux, et pars vers tes rêves. Tu ne seras jamais seul. Ici et ailleurs sont en toi. Estelle Dumortier: Sais-tu ? V: Gustave Junior 5, Journal de poésie pour enfants. Marec–maj 2023. Tinqueux: Centre de créations pour l’enfance de Tinqueux. 2023. Objavljeno z dovoljenjem Centre de créations pour l’enfance de Tinqueux. Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 44 Dijaški prevod Ali veš? Ali veš, da so naša telesa le zvezdni prah? Popravljeni prevod Ali veš, da se nebo nahaja tudi v Ali veš? lužah pod teboj? Ali veš, da naša so telesa iz Ali veš, da bo obzorje vedno od zvezdnega prahu? tebe enako oddaljeno, tudi ko boš mislil, da si ga že dosegel? Ali veš, da se nebo razprostira tudi v lužah pod tvojimi Ali veš, da s sabo prevažamo vsa nogami? dejanja naših prednikov, kot vse, ki jih še nismo izumili? Ali veš, da bo obzorje vedno enako oddaljeno od tebe, tudi Ali veš, da zgodbe potujejo pod ko boš mislil, da si ga dosegel? jezikom, ki ga govori? Ali veš, da s sabo nosimo vsa Ali veš, da se nikoli ne boš mogel dejanja naših prednikov, kot znebiti svoje sence, razen če luč tudi vsa, ki se niso še zgodila? ugasneš? Ali veš, da zgodbe potujejo z Ali veš, da stvari, ki se zdijo jezikom, ki jih govori? nepremične, lahko potujejo daleč zelo, kot drevesa s cvetnim Ali veš, da se nikoli ne boš prahom ali kamenčki, ki jih mogel ločiti od svoje sence, prenašaš v svojih žepih? razen če ugasneš luč? Ali veš, da stvari, ki se zdijo Torej odpri svoja vrata, svojo nepremične, lahko potujejo zelo glavo, svoje roke, svoj jezik in daleč, kot drevesa s cvetnim svoje oči ter pojdi proti svojim prahom ali kamenčki, ki jih sanjam. prenašaš v svojih žepih? Nikoli ne boš sam, tukaj in Torej, odpri svoja vrata, svojo drugod sta v tebi. glavo, svoje roke, svoj jezik in svoje oči ter pojdi proti svojim Avtorji prevoda: sanjam. Nikoli ne boš sam. Sara Lia Vrtovec Trajanov, Maksimiljan Jerše, Urban Levec (Šolski center Ljubljana, Tukaj in drugod, oba sta v tebi. Evropska šola Ljubljana) Prevod popravila: Zala Roguljič Mentorica popravljenega prevoda: dr. Nadja Dobnik 45 | Francoščina Paul Verlaine (1844–1896) Marine L’Océan sonore Palpite sous l’œil De la lune en deuil Et palpite encore, Tandis qu’un éclair Brutal et sinistre Fend le ciel de bistre D’un long zigzag clair, Et que chaque lame, Dijaški prevod En bonds convulsifs, Le long des récifs, Pomorstvo Va, vient, luit et clame, Ocean zveneč Et qu’au firmament, pod očesom utripa, Où l’ouragan erre, luna v obžalovanju ponika Rugit le tonnerre in neprestano utripa drhteč, Formidablement. medtem ko razsvetljuje gladino, Paul Verlaine: Marine. brutalen in zlovešč V: Poèmes saturniens. razcepi nebeško nebo grozeč, Pariz: Hachette Livre BnF. 1866. z dolgo vijugasto mesečino. In vsako rezilo ostró v naglem potopu po skalnatem loku gre, pride, sije in razjasni nebo. In nebesni shod, kjer orkan ubira poti, kjer grom rjovi, vsepovsod. Avtorji prevoda: Benjamin Ferk, Tinkara Umek, Tisa Kek (Gimnazija Brežice) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 46 Popravljeni prevod Morska Ocean zveneč utripa pod očesom žalujoče lune, utripa drhteč, medtem ko strela, brutalna, zlovešča razcepi nebo, z dolgim cikcakom. Priredba za uglasbitev In vsako rezilo ostró Morska v naglem potopu po skalnatem loku Ocean zveneč pride, gre, sije in zadoni utripa pod očesom lune žalujoče in na nebu, kjer in utripa že spet, orkan ubira pot, glasno grom rjovi, medtem ko blisk, prečudovito. grob in zlovešč, nebo razcepi Prevod popravila: Saša Simčič Tišler z dolgim cikcakom jasnim. Mentorica popravljenega prevoda: dr. Nadja Dobnik In vsako rezilo ostró v naglem potopu po skalnatem loku gre, pride, sije, zavpije in na nebu, kjer orkan blodi, glasno grom zarjove strahovito. Priredil: Benjamin Virc 47 | Francoščina VTISI DIJAKOV Prevajalski izziv nam je bil zelo všeč, saj smo se lahko v sproščenem vzdušju poglobili v prevajanje. Med izbira-njem pesmi smo naleteli na Baudelaira, prvaka franco-ske poezije »crème de la crème«, ki nam je dal vetra v jadra, da smo se lahko povzpeli visoko. Klemen Korenjak, Jon Demšar Potza, Urban Nosan, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija Z izkušnjo Sing-a-Vision smo bile zelo zado- voljne. Poezija je že sama po sebi prijetna, še lepše pa je, če je brana v maternem jeziku. Ker je francoščina naš tretji jezik, je prevajanje pri- pomoglo k utrditvi našega besedišča, obenem pa je razširilo polje razmišljanja še na estetski ravni. Pri prevajanju nismo bile pozorne samo na prevod besed, temveč tudi na ritmično struk- turo in smiselnost. Izziv zato ni bil enostaven, vendar smo se ob njem zbližale, se podružile ter na ustvarjalen način razširile in poglobile naše znanje francoščine. Hana Absec, Sofija Filippini, Inja Udovč, Gimnazija Poljane Sodelovanje v projektu nam je vsekakor predsta- vljalo svojevrsten izziv, saj se z literarnim prevajanjem ni srečal še nihče izmed nas. Je bila pa to tudi edinstvena izkušnja, za katero smo hvaležni, saj smo tako spoznali neko novo plat jezika, kar je le poglobilo naše razumevanje in znanje. Tine Žižmond, Saša Ilić, Leon Pintar, Gimnazija Nova Gorica Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 48 Ko smo se na dan tekmovanja zbrali v učilnici, nas je bilo strah. Vsi trije smo se prvič udeležili tekmovanja, povezanega tako s francoščino kot s prevajanjem. Za bolj gladek potek dela smo se že na začetku dogovorili, kdo bo opravljal katero delo. Sprva smo prebrali vse pesmi in izbrali tisto, ki smo jo najbolje razumeli. Nato smo se hitro lotili prevajanja, namige smo iskali tako v fizičnih slovarjih kot po spletu. Ko smo že mislili, da je težjega dela konec, smo iz grobo prevedenih stavkov začeli ustvarjati rime, povezovati besede, jih obračati in iskati njihove sopomenke. Po dolgih dveh urah in pol nam je preostal le še prevod naslova: ta je bil zahtevnejši, kot smo si mislili, a smo se na koncu le odločili in oddali našo prevedeno poezijo. Benjamin Ferk, Tisa Kek, Tinkara Umek, Gimnazija Brežice Izziv je bil za nas izjemno pester. Skozi ustvarjalno zabavo smo se ne le preizkusile v veščinah prevajanja, temveč pridobile tudi dragocene izkušnje timskega dela. Spozna- le smo, kako pomembna sta sodelovanje in komunikacija med člani ekipe. Pesem, ki smo jo prevedle, je izstopala po zgradbi, navdušila nas je z zunanjo obliko in globoko vsebino. Ana Rekar, Jerca Brezar, Lena Grebenc, Gimnazija Franceta Prešerna Na sliki: Urban Levec, Maksimiljan Jerše, Sara Lia Vrtovec Trajanov, Šolski center Ljubljana, Evropska šola Ljubljana 49 | Francoščina VTISI S FILOZOFSKE FAKULTETE Zelo sem vesela, da sem sodelovala pri projektu Sing-a-Vision, saj smo uživali že od samega začetka, ko smo izbirali francosko poezijo. Zelo zanimivo je bilo prebirati vse prevode in opazovati, kako različni ljudje različno dojemajo enako poezijo. Vesela sem, da so dijaki pokazali toliko interesa za projekt, in upam, da se kdo od sodelujočih odloči za študij prevajalstva. Zala Roguljič, študentka francoščine, Oddelek za prevajalstvo Projekt ponudi odlično priložnost, da se dijaki preizkusijo v prevajanju, študentje pa se spo-pademo s popravljanjem prevodov – tako vsi najdemo nekaj novega. Vsem se ponudi tudi priložnost za učenje, predvsem pa za zabavno ustvarjanje z vrstniki. Rok Drenik, študent francoščine, Oddelek za prevajalstvo Francoska skupina študentov je bila pri projektu Sing-a-Vision postavljena pred dve nalogi: najprej izbrati pet pesmi (od ponujenih osem), ki jih bodo prevajali dijaki, nato pa za 39 prevodov presoditi, kateri so dobri in primerni za uglasbitev. Za študente je bila to neprecenljiva izkušnja, saj so znanja in kompetence treh let študija lahko povezali s presojo, ki jo ima sicer učitelj ali urednik. Izkazali so se za natančne in stroge, presojali so argumenti-rano in celovito, čeprav so se zavedali, da bi bili tudi sami pri prevajanju tako zahtevnih pesmi v zadregi. Tudi veliko smeha je bilo, polemik, dilem in nestrinjanja, večkrat so se tudi zavedli, da so nekateri njihovi komentarji taki, kot jih iz ust učiteljev slišijo ob svojih prevodih. Rekla bi, da je bila najtežja naloga narediti ožji in konč- ni izbor, saj so prav vsi dijaki s svojimi prevodi dokazali, kako živ in poetičen jezik je slovenščina in da je dobra poezija vir navdiha in spodbuda za ustvarjalnost. lekt. dr. Nadja Dobnik, mentorica za francoščino, Oddelek za prevajalstvo Na sliki: Rok Drenik, lekt. dr. Nadja Dobnik, Zala Roguljič, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 50 ITALIJANŠČINA 51 Ada Negri (1870–1945) Nevicata Sui campi e su le strade Silenzïosa e lieve, Volteggiando, la neve Cade. Danza la falda bianca Ne l’ampio ciel scherzosa, Poi sul terren si posa Dijaški prevod Stanca. Zapadli sneg In mille immote forme Sui tetti e sui camini, Na polja in ceste, Sui cippi e nei giardini neslišno in rahlo, Dorme. v plešočih vrtincih Sneži. Tutto dintorno è pace: Chiuso in oblìo profondo, Pleše bel oblak, Indifferente il mondo igriv na širnem nebu Tace.... se na tla spusti Utrujen. Ma ne la calma immensa Torna ai ricordi il core, Tisoč negibnih kopren, E ad un sopito amore na strehah in dimnikih, Pensa. nagrobnikih in vrtovih Spi. Ada Negri: Nevicata. V: Fatalità. Vsepovsod mir in spokoj: Milano: Fratelli Treves Editori. 1895. ujet v lastno ravnodušnost, brezbrižni svet Molči. V tej neskončni tišini se k spominom zateče srce, in na izgubljeno ljubezen Misli. Avtorice prevoda: Žana Logar, Danaja Primc, Lara Dovgan (Šolski center Postojna, dislocirana enota Gimnazija Ilirska Bistrica) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 52 Popravljeni prevod Zapadli sneg Na polja in ceste, neslišno in rahlo, v plešočih vrtincih Sneži. Pleše beli oblak, igriv na širnem nebu se utrujen na tla Spusti. Priredba za uglasbitev Tisoč negibnih kopren, Zapadli sneg na strehah in dimnikih, nagrobnikih in vrtovih Na polja in ceste, Spi. neslišno in rahlo, v plešočih vrtincih Vsepovsod mir in spokoj: sneži. ujet v brezdanji spanec, brezbrižni svet Oblak beli pleše, Molči. igra se na nebu, utrujen na tla se V tej neskončni tišini spusti. se k spominom zateče srce, in na izgubljeno ljubezen Tisoč negibnih kopren, Misli. na dimnikih in strehah, nagrobnikih, vrtovih Prevod popravili: spi. Jan Glavina Pengov, Katarina Krečič, Giulia Rorato, Ana Vide Mentorica popravljenega prevoda: Povsod le mir in spokoj: dr. Jerneja Umer Kljun ujet v brezdanji sen, brezbrižni svet molči. V tej neskončni tišini se k spominom zateče srce, in na spečo ljubezen misli. Priredil: Benjamin Virc 53 | Italijanščina Ada Negri (1870–1945) Nevicata Sui campi e su le strade Silenzïosa e lieve, Volteggiando, la neve Cade. Danza la falda bianca Ne l’ampio ciel scherzosa, Poi sul terren si posa Dijaški prevod Stanca. Zapadli sneg In mille immote forme Sui tetti e sui camini, Na polje in naselje Sui cippi e nei giardini blago ter molčeče, Dorme. sneg vrteče stelje. Tutto dintorno è pace: Chiuso in oblìo profondo, Bela zavesa prebuja Indifferente il mondo širno igrivo nebo, Tace.... se uleže na zemljo težko, utruja. Ma ne la calma immensa Torna ai ricordi il core, V tisočerih oblikah mrtvo živi, E ad un sopito amore na strehah in poteh, Pensa. na spomenikih in brveh, spi. Ada Negri: Nevicata. V: Fatalità. Okoli se vse mirno zdi, Milano: Fratelli Treves Editori. 1895. zaprt in pozabljen od srca, ravnodušen do sveta, molči. A v neskončnem miru se kisli vračajo spomini na ljubezni čas edini, misli. Avtorji prevoda: Tamara Rožej, Zala Špoljar Slivnik, Denis Krajnc (Gimnazija Ravne na Koroškem) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 54 Popravljeni prevod Zapadli sneg Na polja in poti blag in molčeč, se sneg vrteč spusti. Bela zavesa valovi po širnem nebu igriva, nato na zemlji počiva, brez moči. Priredba za uglasbitev V tisočerih oblikah leži, Zapadli sneg na strehah in poteh, na spomenikih in brveh, Na polja in poti, spi. ves blag, molčeč, se sneg vrteč Okoli se vse mirno zdi, spusti. v globoko pozabo ujet ravnodušni svet Valujoča zavesa bleda, molči. po širnem nebu se igra, na zemljo utrujena se vsa A v neskončni tišini se kisli useda. vračajo spomini, na ljubezni čas edini V oblikah tisočerih ždi, srce misli. na strehah in poteh, na bregovih in brveh Prevod popravili: zaspi. Jan Glavina Pengov, Katarina Krečič, Giulia Rorato, Ana Vide Mentorica popravljenega prevoda: Okoli se vse mirno zdi: dr. Jerneja Umer Kljun v globoko pozabo ujet ravnodušni svet molči. A v spokojnosti presilni spomin srce budi kipeče, ki na čas ljubezni speče misli. Priredil: Benjamin Virc 55 | Italijanščina Cesare Pavese (1908–1950) Ti ho sempre soltanto veduta Ti ho sempre soltanto veduta, senza parlarti mai, nei tuoi istanti più belli. Ma ho l’anima ormai tanto tesa, schiantata dalla tua figura, che non trovo più pace al suo brivido atroce. Dijaški prevod E non posso parlarti, nemmeno avvicinarmi, Vedno sem te le gledal ché cadrebbero tutti i miei sogni. Oh se tale è il tremore orribile Vedno sem te le gledal, che ho nell’anima questa notte, brez da bi ti kaj povedal, e non ti conoscerò mai, v tvojih najlepših trenutkih. che cosa diverrebbe il mio povero cuore Vendar zdaj moja duša je razdrta, sotto l’urto del sangue, zaradi tvoje podobe strta. alla sublimità di te? Ne najdem več miru, Se ora mi par di morire, v njenem strahotnem drgetu. che vertigine folle, In s tabo ne morem govoriti, che palpiti moribondi, niti k tebi pristopiti, che urli di voluttà e di languore svojih sanj razbliniti. mi darebbe la tua realtà? Oh če takšen je grozni trepet, Ma io non posso parlarti, ki v duši ga imam nocoj, e nemmeno avvicinarmi: in te nikoli spoznal ne bom, nei tuoi istanti più belli kaj bo težilo moje ubogo srce, ti ho sempre soltanto veduta, z vsakim sunkom krvi, sempre soltanto sognata. tvoje veličastnosti? Če mi je zdaj umreti, Cesare Pavese: Ti ho sempre soltanto veduta. kakšno blazno vrtoglavico, V: Verrà la morte e avrà i tuoi occhi. kakšne umirajoče utripe, Torino: Einaudi. 1951. kakšne krike užitka in bolesti, bi mi dala tvoja resničnost? Ampak s tabo ne morem govoriti, niti k tebi pristopiti, v tvojih najlepših trenutkih sem te vedno le gledal le sanjal. Avtorice prevoda: Lana Derin, Nika Višnjevec, Gaia Vanessa Kavčnik (Gimnazija Koper) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 56 Popravljeni prevod Vedno sem te le gledal Vedno sem te le gledal, ne da bi ti kaj povedal, v tvojih najlepših trenutkih. A moja duša je tako razdrta, zaradi tvoje podobe strta, da ne najdem več miru v njenem strahotnem drgetu. Priredba za uglasbitev In s tabo ne morem govoriti, niti k tebi pristopiti, Vedno sem te le gledal svojih sanj razbliniti. Oh, če takšen je grozni trepet, Vedno sem te le gledal, ki ga imam nocoj v duši, ne da bi ti kaj povedal in te ne bom nikdar spoznal, v tvojih najlepših trenutkih. kaj bi storilo moje ubogo srce A moja duša je tako razdrta, pod sunki krvi zaradi podobe tvoje strta, ob tvoji veličastnosti? da ne najdem več miru Če mi je zdaj umreti, v strahotnem nje drgetu. kakšno blazno vrtoglavico, In s tabo ne morem govoriti, kakšne umirajoče utripe, niti k tebi pristopiti, kakšne krike užitka in bolesti da svojih sanj bi ne razblinil. bi mi dala tvoja resničnost? Oh, če takšen je grozni trepet, Ampak s tabo ne morem govoriti, ki ga imam nocoj v duši, niti k tebi pristopiti: in te ne bom nikdar spoznal, v tvojih najlepših trenutkih kaj bi storilo moje ubogo srce sem te vedno le gledal, pod sunki krvi vedno le sanjal. ob tvoji veličastnosti? Če mi je zdaj umreti, Prevod popravila: Ana Vide kakšno blazno vrtoglavico, Mentorica popravljenega prevoda: kakšne umirajoče utripe, dr. Jerneja Umer Kljun kakšne krike sle in koprnenja bi mi dala tvoja resničnost? Ampak s tabo ne morem govoriti, niti k tebi pristopiti: v tvojih najlepših trenutkih sem te vedno le gledal, vedno le sanjal. Priredil: Benjamin Virc 57 | Italijanščina Trilussa (1871–1950) Per le scale Quanno la viddi entrà ner portoncino je dissi una parola piano piano: lei rispose ridenno; ar mezzanino tutt’e dua se toccassimo la mano. Io me fece coraggio: ar primo piano je detti un bacio propio spizzichino; arivati ar seconno, su’ ripiano, una ventata ce smorzò er cerino. Mejo che mejo! Propio a mezze scale, Dijaški prevod io nun potette sta’, l’abbraccicai. Voi ch’avressivo fatto? Tale e quale. Stopnišče Ar terzo piano seguitò a sta’ zitta, Pogled na dekle, ki vstopi skoz’ vrata, ma ar quarto fece: — Ohé?... Ma che farai Počasi, počasi besede mi vleče. quanno ch’ariveremo su in soffitta? Z nasmehom namignit’ »nadstropje« ji rata, Ko z roko v roki me višje povleče. Trilussa (Carlo Alberto Salustri): Per le scale. V: Quaranta sonetti romaneschi. Pogum me v prvem nadstropju premrazi, Rim: Enrico Voghera Editore. 1895. Ko droben poljub ji na ustih zastane. Že v drugem nadstropju podest me opazi In iskra med nama z vetričem prestane. Zapadla je zopet v nežen objem, Čakati ne gre mi, čakati ne smem. Kaj storil bi človek, če ne bi bil v njem? Ko končno si upa tišino ubiti, Po tretjem nadstropju njen glas se oglasi: »A kaj na podstrešju? Kaj upaš storiti?« Avtorji prevoda: Maša Stevanovski, Lukas Martinjaš, Isabell Ternav (Srednja šola Izola) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 58 Popravljeni prevod Stopnišče Pogled na dekle, ki vstopi skoz’ vrata, počasi iz ust mi besede izvleče, nasmeh prijazen vrnit’ ji rata, ko roka se roke dotakne boječe. Pogum me v prvem nadstropju prevzame, ukradem ji poljub droban, v drugem nadstropju naju tema objame, svečo ugasnil je veter močan. Padla sva si v nežen objem. Čakati ne gre mi, čakati ne smem. Kaj vi bi storili? Enako, saj vem. Si v tretjem ne upa tišine skaliti, Priredba za uglasbitev v četrtem odloči se spregovoriti: »A kaj na podstrešju? Kaj kaniš storiti?« Stopnišče Prevod popravili: Jan Glavina Pengov, Pogled na dekle, ki vstopi skoz’ vrata, Katarina Krečič, Giulia Rorato, Ana Vide Mentorica popravljenega prevoda: tiho iz ust mi besedo izvleče, dr. Jerneja Umer Kljun z nasmehom prijaznim odvrnit’ ji rata, ko roka se roke dotakne boječe. V prvem nadstropju pogum me prevzame, skrivaj ji ukradem poljubček droban, v drugem nadstropju naju tema objame, ko svečo ugasnil je veter močan. Prav sredi stopnic mi je padla v objem. Čakati ne morem, čakati ne smem. Kaj vi bi storili? Enako, saj vem. Si v tretjem ne upa tišine skaliti, a v četrtem poreče: »Hej, ti, daj povej, le kaj na podstrešju si upaš storiti?« Priredil: Benjamin Virc 59 | Italijanščina VTISI DIJAKOV Tekmovanja Sing-a-Vision smo se udeležili z mislijo, da nam bo neverjetno smešno, ko bomo prevajali Dan-tejevo Božansko komedijo. Čeprav se nobeden od nas ne uči italijanščine v šoli, smo se med samim prevajanjem zabavali še bolj, kot bi si sploh lahko predstavljali. Bilo je nepozabno doživetje, ki nas je povezalo in nas nasmejalo do solz. Res smo se potrudili po naših najboljših močeh, zato nam je še v toliko večje veselje, da je bil prepoznan potencial našega prevoda pesmi. Tamara Rožej, Denis Krajnc, Zala Špoljar Slivnik, Gimnazija Ravne na Koroškem Izziv prevajanja poe- zije italijanskih avtor- jev mi je bil zelo všeč. Bil je tudi zanimiv. A delo ni bilo lahko, po trebovale smo veliko časa, razmišljanja in usklajevanja pri pred- logih za končni prevod. Nika Višnjevec, Gimnazija Koper Na sliki: Lara Dovgan, Danaja Primc, Žana Logar, Šolski center Postojna Na sliki: Gaia Vanessa Kavčnik, Nika (dislocirana enota Gimnazija Ilirska Višnjevec, Lana Derin, Gimnazija Koper Bistrica) Prevajanje besedila je bil kar težek zalogaj, saj je bilo besedilo v narečju. Potrudili smo se, da bi ohranili originalen pomen in hkrati ritmičnost ter se čim manj oddaljili od originalne oblike. Skupaj smo besedilo najprej dobesedno prevedli v slovenščino, nato pa sestavili končni izdelek. Naša prednost je bila, da smo vsi dobri na specifičnih področjih (bodisi v prevajanju bodisi v oblikovanju slovenskih verzov). Tako smo skupaj oblikovali super ekipo, ki je trdno sodelovala, da bi se spopadla z izzivom. Isabell Ternav, Maša Stevanovski, Lukas Martinjaš, Srednja šola Izola Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 60 VTISI S FILOZOFSKE FAKULTETE Menim, da je Sing-a-Vision zelo lep projekt in lepa priložnost za dijake, da se približajo poeziji in preizkusijo v prevajanju. Prevajanje poezije je eden izmed največjih izzivov, saj je treba pri tem imeti poseben čut za jezik, ki ga je treba poznati v vseh odtenkih, hkrati pa tudi za zvok, ritem in muzikalnost. Sama vem, da to ni tako prepros-to in ni za vse. Po mojem mnenju so se dijaki res dobro izkazali, sploh avtorji prevodov, ki smo jih izbrali za obravnavo. Tudi če so bili prevodi zelo različni, se je pri vsakem našlo kaj dobrega – bili so odlično izhodišče za razpravo o prevajanju. Giulia Rorato, študentka italijanščine, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sprva si nisem zares predstavljala, kaj bo naše delo. Po prejetju prevodov smo s profesorico in sošolci napenjali možgane, včasih smo dobili še preveč odličnih idej, včasih pa ni kapnila niti ena. Delo v skupini pomeni več idej, a posledično tudi več prilagajanja in odločanja med več različicami, saj smo na koncu morali oddati le eno verzijo recenzije. Hkrati smo se tudi spraševali, kdaj preveč posegamo v prevod, kje je meja. Osebno mi je bilo prav prijetno sproščujoče prepustiti se toku misli ob prebiranju prevodov tudi izven fakultetnih srečanj. Katarina Krečič, študentka italijanščine, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Projekt Sing-a-Vision je bil zame nova izkušnja, pri kateri sem se za spremembo lahko postavila na mesto ocenjevalke. Ugotovila sem, da vrednotenje prevodov nikakor ni lahka naloga, temveč gre za zahteven proces, ki zahteva izvrstno poznavanje obeh jezikov in kultur. Hkrati sem dobila vpogled v odnos dijakov do prevajanja; med opazovanjem njihovih izdelkov sem prišla do zaključka, da je bil vsak prevod na svoj način odsev truda in kreativnosti prevajalca. Ana Vide, študentka italijanščine, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 61 | Italijanščina LATINŠČINA 63 Carmina Burana 69.1–2 1. Estas in exilium iam peregrinatur, leto nemus avium cantu viduatur, pallet viror frondium campus defloratur. Exaruit, quod floruit, quia felicem statum Dijaški prevod nemoris vis frigoris sinistra denudavit Carmina Burana 69.1–2 et ethera silentio turbavit, exilio Poletje je izgubljeno, dum aves relegavit. odslej njega duh potuje, gaj več ne pozna krasot ptičje pesmi 2. Sed amorem, qui calorem in zelena planjava je z listjem odeta, nutrit, nulla vis frigoris a bleda, oropana svojih cvetlic. valet attenuare, Kar nekoč je cvetelo, sed ea reformare je zdaj ovenelo, studet, que corruperat saj je sila hladu brume torpor. Amare svoje zlo razodela, crucior, morior zaplenila blaženost gaja. vulnere, quo glorior. Spodila je ptice, zrak je trpel v tišini. Eia, si me sanare, uno vellet osculo, Vendar ni nobena sila dovolj hladna, que cor felici iaculo da bi oslabila ljubezen, gaudet vulnerare! ki neguje plamen strasti, ki edina obnovi, Carmina Burana 69.1–2. kar brezčutna zima slabi. V: Vollmann, B. K. (ur.). Carmina Burana. Hudo sem mučen in grenko trpim, Bibliothek des Mittelalters, 13. ubija me rana, ki jo sam častim. Frankfurt am Main: Deutscher Klassiker Verlag. 1987. O, če bi me le ona, ki rada osreči mojo dušo, želela ozdraviti s poljubom. Avtorice prevoda: Tatjana Kobe, Naša Kolenik, Julija Pavlin Vodušek (Gimnazija Poljane) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 64 Popravljeni prevod Carmina Burana 69.1–2 Že je poletje v izgnanstvo poslano, gaj ne pozna več krasot ptičje pesmi, zelena planjava bledi, oropana svojih cvetlic. Kar nekoč je cvetelo, Priredba za uglasbitev je zdaj ovenelo, saj je zla sila hladu Carmina Burana 69.1–2 zaplenila blaženost gaja, in ko spodila je ptice, Že je v izgnanstvo s tišino je poletje poslano, zrak vznemirila. gaj ne pozna več krasot ptičjih pesmi, Vendar nobena moč mraza že bledi planjava zelena, ne more slabíti oropana svojih cvetlic. ljubezni, ki plamen neguje strasti. Kar nekoč je cvetelo, Ta namreč obnavlja, je zdaj ovenelo, kar zima brezčutna slabi. saj zla sila hladu Grenko trpim, gaju radost je odvzela ubija me rana, in ko spodila je ptice, ki jo častim. s spokojno tišino O, da bi ona, je zrak vznemirila. ki s puščico blaženo rani mi rada srce, A moč nobena hladna ni, želela me z enim poljubom ozdraviti! da oslabila bi ljubezen, ki plamen goji strasti, Prevod popravila: Urška Frangež ki sama obnavlja, Mentorica popravljenega prevoda: kar zima brezčutna kazi. dr. Sonja Weiss Bridko trpim, ubija me rana, ki sam jo častim. O, če bi me ozdravila z enim le poljubom, ki s puščico blaženo mi srce je ranila. Priredil: Benjamin Virc 65 | Latinščina Carmina Burana 180.1–4 1. O mi dilectissima, vultu serenissima et mente legis sedula, ut mea refert littera! Mandaliet, mandaliet, min geselle chomet niet! Dijaški prevod 2. “Que est hec puellula,” Carmina Burana 180.1–4 dixi, “tam precandida, in cuius nitet facie O najdražja moja, candor cum rubedine? Ki z jasnim licem Mandaliet ...> In srcem brez pokoja Bereš, kar ti moje pismo pravi! 3. Vultus tuus indicat, quanta sit nobilitas, Manda liet, manda liet, que in tuo pectore Moj ljubi noče prit’! lac miscet cum sanguine. Mandaliet ...> Kdo je ta deklica, Sem si rekel, tako zelo svetla in čudovita, 4. Que est puellula Da z njenega obraza sije milina dulcis et suavissima? In da njena lica so rdeča in silovita. eius amore caleo, quod vivere vix valeo. Manda liet, manda liet, Mandaliet ...> Moj ljubi noče prit’! Carmina Burana 180.1–4. Tvoj obraz odseva, V: Vollmann, B. K. (ur.). Carmina Burana. Kako imenitno je to, Bibliothek des Mittelalters, 13. Da se v tvojih prsih združi Frankfurt am Main: Deutscher Klassiker Verlag. 1987. Mleko s krvjo. Manda liet, manda liet, Moj ljubi noče prit’! Kdo je ta deklica, Sladka in najdražja? Iz ljubezni do nje tako gorim, Da komaj živim. Manda liet, manda liet, Moj ljubi noče prit’! Avtorice prevoda: Neža Zevnik, Tinkara Dobravec, Zala Obolnar (Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 66 Popravljeni prevod Carmina Burana 180.1–4 O najdražja moja, ki z jasnim licem in srcem brez pokoja bereš, kar ti moje pismo pravi! Priredba za uglasbitev Manda liet, manda liet, Carmina Burana 180.1–4 moj ljubi noče prit’! 1. O, moja najdražja, Kdo je ta deklica, ki z jasnim licem sem si rekel, tako zelo svetla in čudovita, in s srcem brez pokoja da z njenega obraza sije milina bereš, kar ti moje pismo pravi! in da njena lica so rdeča in silovita. Manda liet, manda liet, moj ljubi noče prit’! Manda liet, manda liet, moj ljubi noče prit’! 2. Kdo je ta deklica, sem rekel, vsa presladka, Tvoj obraz odseva, milina ji sije z obraza kako imenitno je to, in lica njena so rdeča? da se v tvojih prsih združi mleko s krvjo. Manda liet, manda liet, moj ljubi noče prit’! Manda liet, manda liet, moj ljubi noče prit’! 3. Tvoj obraz odseva, kakšna plemenitost je, Kdo je ta deklica, da v prsih tvojih sladka, najdražja? kri z mlekom meša se. V ljubezni gorim, da komaj živim. Manda liet, manda liet, moj ljubi noče prit’! Manda liet, manda liet, Moj ljubi noče prit’! 4. Kdo je ta deklica, sladka in najdražja? Prevod popravil: Klemen Venko Od ljubezni te tako gorim, Mentorica popravljenega prevoda: da komaj še živim. dr. Sonja Weiss Manda liet, manda liet, moj ljubi noče prit’! Priredil: Benjamin Virc 67 | Latinščina Horacij (65–8 pr. n. št.) C. I.14 O navis, referent in mare te novi fluctus. O quid agis? Fortiter occupa portum. Nonne vides, ut nudum remigio latus et malus celeri saucius Africo antemnaeque gemant ac sine funibus Dijaški prevod vix durare carinae possint imperiosius Pesmi (I.14) aequor? Non tibi sunt integra lintea, O, ladja! Tok novi te nosi nazaj v morjé. non di, quos iterum pressa voces malo. Oh, le kaj počenjaš? quamvis Pontica pinus, Silno, kot vihar, zasedi pristanišče. Če ne, tebi gorjé! silvae filia nobilis, Mar ne vidiš! Bok ladje brez vesla v pogubo namerjaš, iactes et genus et nomen inutile, jambor tvoj Afrikus hitro razblini nil pictis timidus navita puppibus in rajna brez vrvi ječi, fidit. Tu, nisi ventis ladijski trup komaj vzdrži debes ludibrium, cave. v širni morjá kraljevini. Nuper sollicitum quae mihi taedium, Tvoja je jadra nevihta scefrala, nunc desiderium curaque non levis, pa niti bogov nimaš, da bi jih nesrečna klicála. interfusa nitentis Čeprav se, ladja ’z pontskega bora, vites aequora Cycladas. imenitnega gozda hčera, Horacij: C. I.14. z nepomembnim rodom in imenom bahaš, V: Bailey, D. R. Shackleton (ur.). Horatius. Carmina. se plah mornar ne bi nič zanesel nate, Stuttgart: Teubner. 1995. ladjo, ki pod svežo barvo se skrivaš. Pazi, da igra vetrov ne zgrne se nadte. Ti, nedavno plahi moj gnus, si zdaj mi huda tegoba in strast. Izogibaj se morjá, ki razliva svoje soli okus med bleščečimi Kikladi, saj nastavlja past. Avtorice prevoda: Eva Tomažič, Mojca Ploj, Ana Vrca (Prva gimnazija Maribor) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 68 Popravljeni prevod C. I.14 O, ladja! Tok novi te nosi nazaj v morjé. Oh, le kaj počenjaš? Pluj v pristanišče. Če ne, tebi gorjé! Mar ne vidiš? Bok svoj brez vesla v pogubo namerjaš, jambor je veter hitri uničil Priredba za uglasbitev in rajna ječi, da brez vrvi ladijski trup komaj vzdrži C. I.14 v širni morjá kraljevini. O, ladja! Tok novi te nosi nazaj v morjé. Tvoja je jadra nevihta scefrala, O, le kaj počenjaš? Silno zapluj bogov nimaš več, da bi jih v nesreči klicála. v pristanišče. Če ne, ti gorjé! Čeprav se, ladja iz pontskega bora, Mar ne vidiš? Bok svoj brez vesla hči imenitnega gozda, v pogubo namerjaš, z rodom zaman in imenom bahaš, jambor je uničil veter od juga se prestrašen mornar nič ne zanese nate, in rajna ječi brez vrvi, ladjo, ki pod svežo barvo se skrivaš. da ladijski trup še komaj vzdrži Pazi, da igra vetrov ne zgrne se nadte. v preširni kraljevini morjá. Ti, nedavno moja neprestana nadlega, Tvoja je jadra nevihta scefrala, si zdaj mi huda skrb in strast. bogov nimaš več, da bi jih v nesreči klicála. Izogibaj se morju, ki se razliva Čeprav se, stesana iz pontskega bora, med s soncem obsijanimi Kikladi. hči plemenitega gozda, Prevod popravil: Benjamin Božič z rodom in imenom zaman bahaš, Mentorica popravljenega prevoda: saj se plašen mornar nate ne zanese, dr. Sonja Weiss ladja, ki se pod svežo barvo skrivaš. Le pazi, da te igra vetrov ne odnese. Ti, še nedavno moja večna nadloga, zdaj le strast in skrb si postala, morju se izogni, ki obliva bleščeče Kiklade. Priredil: Benjamin Virc 69 | Latinščina Horacij (65–8 pr. n. št.) C. I.14 O navis, referent in mare te novi fluctus. O quid agis? Fortiter occupa portum. Nonne vides, ut nudum remigio latus et malus celeri saucius Africo antemnaeque gemant ac sine funibus vix durare carinae possint imperiosius aequor? Non tibi sunt integra lintea, non di, quos iterum pressa voces malo. quamvis Pontica pinus, silvae filia nobilis, iactes et genus et nomen inutile, nil pictis timidus navita puppibus fidit. Tu, nisi ventis debes ludibrium, cave. Nuper sollicitum quae mihi taedium, nunc desiderium curaque non levis, interfusa nitentis vites aequora Cycladas. Horacij: C. I.14. V: Bailey, D. R. Shackleton (ur.). Horatius. Carmina. Stuttgart: Teubner. 1995. Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 70 Dijaški prevod Pesmi Ladja, naj te tokovi vrnejo z morja. Kaj delaš? Hitro se vrni v domači pristan. Mar ne vidiš, da veslo si izgubila in jambor in rajno je jugozahodnik uničil, da ječala sta in komaj zdržala moč gospodovalnega morja? Popravljeni prevod Nimaš celih več jader, niti bogov, ki bi jih klicala, ko zopet stiska nastopi. C. I.14 Čeprav se ponašaš, da iz pontskega bora bila si stesana, Ladja, tokovi te nosijo na odprto morje. Kaj delaš? Hitro se vrni v domači pristan. prestrašen mornar bleščečim ladjam le stežka Mar ne vidiš, da zaupa. Varuj se vetrov, saj bok, ki je veslo izgubil, zlahka postala bi njihova igrača. in jambor, ki ga je jugozahodnik uničil, Prej v meni si vzbujala gnus in strahove, ter rajna ječijo; da brez vrvi zdaj pa skrb zate miru mi ne da, ladijski trup komaj zdrži zato rotim te, moč gospodovalnega morja? izogibaj se svetlečih Kikladov. Nimaš celih več jader, Avtorice prevoda: niti bogov, ki bi jih klicala, ko stiska nastopi. Diana Dominko, Adrijana Slemc, Klara Lešnik Čeprav se ponašaš, da (Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija) iz pontskega bora bila si stesana, prestrašen mornar bleščečim se ladjam le stežka zaupa. Varuj se vetrov, saj zlahka postala bi njihova igrača. Prej si bila mi v nenehno nadlego, zdaj pa skrb zate miru mi ne da, zato te rotim, izogibaj se morja še tako sijajnih Kikladov. Prevod popravil: Benjamin Božič Mentorica popravljenega prevoda: dr. Sonja Weiss 71 | Latinščina Marcial (ok. 38–ok. 104) Ep. I.66 Erras, meorum fur avare librorum, fieri poetam posse qui putas tanti, scriptura quanti constet et tomus vilis: non sex paratur aut decem sophos nummis. Secreta quaere carmina et rudes curas quas novit unus scrinioque signatas custodit ipse virginis pater chartae, quae trita duro non inhorruit mento: mutare dominum non potest liber notus. Sed pumicata fronte si quis est nondum nec umbilicis cultus atque membrana, mercare: tales habeo; nec sciet quisquam. Aliena quisquis recitat et petit famam, non emere librum, sed silentium debet. Marcial: Ep. I.66. V: Bailey, D. R. Shackleton (ur.). Dijaški prevod Martialis. Epigrammata. Stuttgart: Teubner. 1990. Epigram I.66 Motiš se ti, ki z užitkom bi moje vse pesmi izmaknil; pesnik postati košta nekaj le več kot prepis in z njim še zvitek cenen, ki na trgu dobiš ga za džabe; svet te pač cenil ne bo za sestercev zgolj pest. Torej pretakni vsak kot, išči verze in pesmi deviške, ki so poznale do zdaj le njih očeta obraz, ki jih v predalu prav on je do zdaj imel spravljene varno in ki noben še do zdaj z brado se taknil jih ni. Vedi, da dobri se pesmi prav vedno izve njen stvaritelj. Če knjigo pa stakneš le kdaj še brez zglajenih strani, ki hip ta betičev še nima in manjka ji tudi ovoj še, kupi jo: sam jih imam – ne bom nikomur izdal. Tisti, ki slave želi si s pesmimi pesnikov drugih, naj ne kupuje več knjig, kupi naj pesnikov molk. Avtorji prevoda: Brin Borin, Lea Korošak, Katja R. Pajenk (Prva gimnazija Maribor) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 72 Popravljeni prevod Plagiatorju Motiš se ti, ki z užitkom bi vse moje pesmi izmaknil; pesnik postati košta nekaj le več kot prepis, z njim pa še zvitek cenen, ki na trgu dobiš ga za džabe; svet te pač cenil ne bo zgolj za kovančkov deset. Kót vsak pretakni, poišči si verze in pesmi deviške, ki so poznale do zdaj zgolj od očeta obraz; ki jih v predalu prav on je skrival do danes na varnem in ki nihče do sedaj z brado se taknil jih ni; delo poznano si namreč ne more zamenjati pisca. Knjigo če staknil boš kdaj še brez zglajenih strani, če brez betičev leži in če manjkajo tudi platnice, kupi jo: sam jih imam – níkdar ne bom te izdal. Tisti, ki slave želi pridobiti si s pesmimi drugih, naj ne kupuje več knjig, kupi naj pesnikov molk. Prevod popravila: Tjaša Šimunić Mentorica popravljenega prevoda: dr. Sonja Weiss Priredba za uglasbitev Plagiatorju Motiš se ti, ki z užitkom bi vse moje pesmi izmaknil; pesnik postati košta nekaj le več kot prepis, z njim pa še zvitek cenen, ki na trgu dobiš ga za džabe; svet te pač cenil ne bo zgolj za kovančkov deset. Kót vsak pretakni, poišči si verze in pesmi deviške, ki so poznale do zdaj zgolj očetov obraz; ki jih v predalu prav on je skrival do danes na varnem in ki nihče do sedaj z brado se taknil jih ni; delo poznano si namreč ne more zamenjati pisca. Knjigo če staknil boš kdaj še brez zglajenih strani, če brez betičev leži in če manjkajo tudi platnice, kupi jo: sam jih imam – níkdar ne bom te izdal. Tisti, ki slave želi pridobiti si s pesmimi drugih, naj ne kupuje več knjig, kupi naj pesnikov molk. Priredil: Benjamin Virc 73 | Latinščina Enej Silvij Piccolomini (1405–1464) In mundum Cur me, munde, vocas? Cur me spe pascis inani, cui nihil est certi perpetuique boni? Forma diu nulla est, pereunt splendorque nitorque nec vires possunt corporis esse diu. Quid mihi divitie, quidve alta palatia prosint regnaque, si nequeunt tollere mentis onus? Stulticiam et morbos et curas regibus aufer, et ne cogantur, dum vocat hora, mori; assit honor semper maneatque potentia longum, nulla voluptatis tempore vis pereat: tunc ego te dicam magnum fatearque potentem, militiam cupiens et tua castra sequi. Sed te ceca regit vario fortuna labore nec lux quid pariat crastina nosse potes. Desine blanditiis homines accersere falsis: stat servire Deo, qui bona certa dabit. Enej Silvij Piccolomini: In mundum. V: van Heck, A. (ur.). Enea Silvio Piccolomini. Carmina. Dijaški prevod Vatikan: Biblioteca Apostolica Vaticana. 1994. In mundum Zakaj me kličeš, o svet? Zakaj me s praznim upom hraniš, ti, ki v tebi nič ni gotovo za vedno dobro? Ni lepote dolgotrajne, sijaj in lesk umreta, niti moč telesa ne more dolgo biti. Kaj bodo meni visoke palače, kaj vsa bogastva in kraljestva, če ne morejo vzdigniti bremena uma? Reši kralje neumnosti, bolezni in skrbi, osvobodi jih, dokler ne bije zadnja ura; vekomaj naj traja čast in dolgo naj ostane moč, in sila užitka s časom ne umre: da si velik in močan, ti bom le tedaj priznal, tudi tvoji vojski bom želel slediti. A slepa sreča spremenljiva te upravlja, še vedeti ne moreš, kaj naslednji dan prinaša. Nehaj ljudi vabiti z lažnim laskanjem: odločen sem služiti Bogu, ki gotovo dobro da. Avtorji prevoda: Luka Ilovar, Jernej Cencelj, Jakob Štih (Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 74 Popravljeni prevod Svétu Zakaj me kličeš, o svet? Zakaj me s praznim upom hraniš, ti, ki v tebi nič ni večno dobro in gotovo? Ni lepote dolgotrajne, sijaj in lesk umreta, niti moč telesa ne more dolgo obstati. Kaj bodo meni visoke palače, kaj vse bogastvo in kraljestva, če bremena uma mi ne morejo odvzeti? Reši kralje neumnosti, bolezni in skrbi, naj jih v smrt ne kliče zadnja ura, vekomaj naj traja čast in dolgo naj ostane moč in nobena sila užitka naj s časom ne umre: le tedaj ti bom priznal, da si velik in mogočen, tudi tvoji vojski bom želel slediti. A slepa sreča spremenljiva ti kraljuje, še tega vedeti ne moreš, kaj naslednji dan prinaša. Nehaj vabiti ljudi z lažnim laskanjem: odločen sem služiti Bogu, ki bo večno dobro dal. Prevod popravil: Klemen Venko Mentorica popravljenega prevoda: dr. Sonja Weiss Priredba za uglasbitev Svétu Zakaj me kličeš, o, svet? Zakaj me s praznim upom hraniš, ti, ki v tebi nič gotovo ni in večno dobro? Ni lepote trajne, sijaj in lesk umreta, niti moč telesa ne obstane. Kaj mi bodo palače visoke, kaj vse bogastvo in kraljestvo, če bremena uma mi ne morejo odvzeti? Reši kralje neumnosti, bolezni in skrbi, naj jih v smrt ne kliče zadnja ura, naj traja čast na veke in dolgo naj ostane moč in nobena sila užitka naj s časom ne umre: le tedaj ti bom priznal, da velik si in močen, in tudi tvoji vojski bom želel slediti. A slepa sreča spremenljiva te vodi, še tega vedeti ne moreš, kaj naslednji dan prinaša. Nehaj vabiti ljudi z laskanjem lažnim: odločen Bogu sem služiti, ki bo večno dobro dal. Priredil: Benjamin Virc 75 | Latinščina VTISI DIJAKOV Tega projekta sem se udeležila z velikim navdušenjem, še posebej ko sem ugotovila, da lahko prevajamo v skupinah po tri. Prevoda kitic si nismo razdelile, ampak smo se ga lotile skupaj, saj se v pesmih kitice pogosto navezujejo med seboj, tako da je takšen način dela najbolj praktičen. Edina težava je bila, ko je prišlo do različnega mnenja med mano in sošolka-ma, vendar včasih je pač treba popustiti, tudi ko veš, da imaš prav. Seveda cilj udeležbe v projektu ni bil »zmaga«, temveč dobra izkušnja, vendar sem vseeno čutila pritisk, saj bi bila malo razočarana, če bi zaman vložila toliko truda in če na področju, v katerem sem Na sliki: Ana Vrca, Eva Tomažič, Mojca Ploj, Prva gimnazija Maribor dobra, ne bi bila tako uspešna, kot bi si želela. Ana Vrca, Prva gimnazija Maribor Glede na to, da imamo že nekaj izkušenj s prevajanjem zaradi pouka latinščine, je naše prevajanje teklo gladko. Ko je prišlo do končnih olepšav prevoda, je vsaka imela nekaj svojih idej o dopolnitvi pesmi, tako da nismo imele večjih težav. Ob prevajanju smo se tudi zabavale, lahko smo bile ustvarjalne, vzdušje je bilo občutno bolj sproščeno kot pri ostalih tekmovanjih, zato je bila ta izkušnja res super in edinstvena. Eva Tomažič, Prva gimnazija Maribor Izziv prevajanja pesmi je bil zabaven, čeprav podobne stvari delamo tudi pri pouku latinščine. Bila je zanimiva popestritev. Vznemirljivo je bilo prevajati besedilo, ki ga prej v slovenščini še ni bilo možno brati. Uživala sem v prevajanju v skupini in sem vesela, da smo izdelale lep prevod. Mojca Ploj, Prva gimnazija Maribor Prevajanje nam je bilo v izziv, ker kljub izkušnjam s prevajanjem latinskih besedil še nikoli nismo prevajale poezije. Poskušale smo ohranjati pravilno razmerje med ustreznim prevodom in metrično shemo. Kljub zahtevni nalogi smo se ob prevajanju zabavale. Adrijana Slemc, Diana Dominko, Klara Lešnik, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 76 »Prevajanje je neskončen proces,« so dokazale tiste tri ure minulega decembra, ko smo tri prija-teljice prvič prevajale poezijo iz latinščine. Po celem dnevu pouka smo se zbrale, vse tri zagrete, v želji, da se izkažemo in spišemo najlepši prevod, kar jih je, najsi je Julija vskočila v ekipo šele zadnji hip! V slogi in ritmu smo hodile proti žarišču dogajanja – učilnici za slovenščino –, ko nas je zalotila profesorica in si zaradi impozantnosti naše pojave – naše drže in energije – ni mogla pomagati, kakor da nas prijazno vpraša: »Oh, dekleta, kako se počutite? Kaj razmišljate v teh zadnjih minutah pred začetkom?« Vklju- čila je kamero, jaz pa sem jamčila za vse nas in kriknila: »Zmagale bomo!« Vendar nam je zdaj jasno, da je izkušnja dala nešteto duhovnih sadov, ki vselej premagajo našo »zmago«. Julija in Tatjana, ki sta v latin- ski slovnici dosti bolj vešči kot jaz, sta pridno in hitro prevajali, jaz pa sem dobesedna sporočila spesnila v poetično celoto. Ko je odbila tretja ura, zadnja ura, smo pesem oddale ter vstopile v mrzel zimski zrak, srečne, spodbujene in zado-voljne. Zadovoljstvo pa se je izkazalo za kratek užitek in v meni ni ostalo za dolgo, kajti z veseljem sem še naslednje tri mesece prevod popravljala in ga šele februarja zares pustila na miru. Morda bi ga še danes obravnavala, če mi ne bi s časom postal nadležen. Prevajanje je torej brezkončen proces, dokler se ti od teksta, ker ga ljubiš in neguješ, ne zmeša in zgabi! Julija Pavlin Vodušek, Tatjana Kobe, Naša Kolenik, Gimnazija Poljane Sing-a-Vision je bila zanimiva in nova izkušnja v pesni- škem prevajanju. Sam prevod iz latinščine nam ni predstavljal velike ovire, težje nam je bilo upesniti slovensko besedilo. Pri tem smo se zelo zabavale in pošteno nasme-jale kakšnim neuspelim poskusom, vendar smo hkrati hvaležne za ta izziv. Neža Zevnik, Tinkara Dobravec, Zala Obolnar, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija 77 | Latinščina Na tekmovanju Sing-a-Vision smo doživeli zadovoljstvo in ponos ob premagovanju jezikovnih ovir ter ustvarjanju smiselnih in čim bogatejših prevodov. Občutili smo tudi navdušenje nad lepoto latinske poezije, ki nas je spodbudila k še večji predanosti in trudu pri našem delu. Jakob Štih, Luka Ilovar, Jernej Cencelj, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija Nekatere pripovedi so pozabljene v enem jeziku, vendar popolnoma oživijo v drugem. Latinščina je jezik, ki nam omogoča vpogled v preteklost in nam slikovito razkrije do sedaj pozabljene zgodbe. Zato je prevajanje odličen izziv, ki nas ne le spodbuja k razmišljanju, temveč tudi k spoznavanju in odkrivanju sveta, ki nas obdaja. Lea Korošak, Prva gimnazija Maribor Že pred začetkom se mi je kot največji izziv tega projekta zdelo oddati dober in kva-liteten prevod v treh urah. To sem izkusil tudi pri prevajanju samem, saj je na račun časa morda izpadlo nekaj umetniške vrednosti in duše prevoda; namreč, v primerjavi z drugimi jeziki je – v mojem primeru dijaka drugega letnika – precej več dela pri razumevanju besedil, ki zagotovo niso bila enostavna. A prav zaradi vseh izzivov in doslej meni še nepoznanih razsežnosti prevajanja lahko projekt ocenim kot zanimivo in enkratno izkušnjo, ki me je zagotovo obogatila. Brin Borin, Prva gimnazija Maribor VTIS S FILOZOFSKE FAKULTETE Sodelujoči študenti so bili navdušeni nad odzivom dijakov in nekaterimi njihovimi prevodi. doc. dr. Sonja Weiss, mentorica za latinščino, Oddelek za klasično filologijo eissW . Sonja . dr Na sliki: Študenti latinščine in stare doco: grščine, Oddelek za klasično filologijo, fot Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 78 MADŽARŠČINA 79 Dezső Kosztolányi (1885–1936) Már néha gondolok a szerelemre Milyen lehet – én istenem – milyen? Találkoztam tán véle messze-messze, valahol Andersen meséiben? Komoly és barna kislány lesz. Merengő. A lelke párna, puha selyemkendő. És mig a többiek bután nevetne, virágokat hoz majd a kis betegnek. Ágyamhoz ül. Meséskönyv a szeme. Halkan beszél, csak nékem, soha másnak. Fájó fejemre hűs borogatást rak. És kacagása hegedű-zene. Egy lány, ki én vagyok. Hozzám hasonló. Különös, titkos és ritkán mosolygó. Az éjbe néző. Fáradt. Enyhe. Csöndes. Csak széttekint és a szobánkba csönd less … Dezső Kosztolányi: Már néha gondolok a szerelemre. V: A szegény kisgyermek panaszai. Budimpešta: Sziklai Jenő. 1910–1923. Dijaški prevod Včasih pomislim na ljubezen Kakšna bi lahko bila, moj bog, kakšna? Sem se z njo morda že srečal daleč, daleč, mogoče v pravljicah Andersenovih? Resno in rjavolaso dekle bo. Razmišljujoče. Njena duša bo blazina, mehak svilen šal. In ko drugi neumno se bodo smejali, prinesla bo rože malemu bolniku. Sedla bo k moji postelji. Njene oči kot knjiga pravljic. Tiho bo govorila, le meni, nikoli drugemu. Obkladek bo položila na mojo bolečo glavo. In njen smeh … kot zvoki violine. Dekle, ki je kot jaz. Spominja me name. Posebna, skrivnostna in redko nasmejana. V noč gledoča. Utrujena. Nežna. Tiha. Le razgledala se bo in v najini sobi bo tišina … Avtor prevoda: Vid Sakač (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 80 Popravljeni prevod Včasih pomislim na ljubezen Kakšna, kakšna bi lahko bila – moj bog, sem se morda že kdaj od daleč srečal z njo, v Andersenovih pravljicah, nekje, nekoč? Resna bo in rjavolasa. Deklica sanjava. Njena duša kot blazina, mehka ruta, svila. Kadar se drugi le trapasto smejijo, prinese ona malemu bolniku rože. Sede k postelji. Z očmi kot knjiga pravljic. Tiho govori, le meni, drugemu nikoli. Vročo glavo mi povije s hladnimi obkladki. Njen hihitavi smeh … kipeči zvoki violine. Deklica, ki je kot jaz. Podobna meni. Posebna in skrivnostna, redko nasmejana. Strmeča v noč. Utrujena in rahla. Tiha. Samo razgleda se okrog – in je tišina ... Prevod popravila: Marjanca Mihelič Priredba za uglasbitev Včasih pomislim na ljubezen Kakšna, le kakšna bi lahko bila – moj bog? Sem se morda že kdaj srečal z njo od daleč, v Andersenovih pravljicah morda? Deklica bo resna in rjavolasa. Sanjava. Njena duša je kot blazina, mehka svilena ruta. In ko se drugi neumno le smejijo, ona prinese rože malemu bolniku. Sede k postelji, z očmi kot knjiga pravljic. Tiho le meni govori, drugemu nikoli. Obkladek mi položi na vročo glavo. In njen smeh je kot zven violine. Dekle, ki je kot jaz. Podobna meni. Čudna, skrivnostna, le redko nasmejana. Strmeča v noč. Trudna. Nežna. Tiha. Le pogleda naokrog in tiha najina je soba. Priredil: Benjamin Virc 81 | Madžarščina VTIS Izvirni projekt Zavižaj vizijo pozdravljam iz srca in prepozna-vam kot super živahno, večstransko in povezovalno transmisijo energije mladih, ki jih zanima jezik. Saj, kaj pa je jezik? Orodje komunikacije v najširšem pomenu besede, seveda, toda še veliko, veliko več. Kje bi bili danes brez »izuma« jezika, znanja tujih jezikov in prevajanja, kar vse širi naš mikrokozmos in nas odpira čutenju. Med prevajanjem z lahkoto prestopamo meje, uživamo v gibanju po drugih svetovih in kulturah ter jih posredujemo drugim. V tem pogledu je madžarski jezik resnično odkritje. Tako blizu je, a tako drugačen. Vznemirljiv in izjemen. Želim si, da bi letošnji uspešen zagon projekta k sodelovanju spodbudil še več dijakov, ki že govorijo madžarski jezik in izpopolnjujejo njegovo znanje, ter vse druge, ki se ga učijo kot tuji jezik. Raznovrstne dejavnosti in tovrstno pridobivanje vačičo izkušenj, skupno delo in druženje so izziv in obet, ki se mu velja K pridružiti – ter s tem zavižati vizijo! Saša o: Marjanca Mihelič, literarna prevajalka in mentorica za madžarščino fot Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 82 NEMŠČINA 83 Anastasius Grün (1806–1876) Unsere Zeit Lästert nicht die Zeit, die reine! Schmäht ihr sie, so schmäht ihr euch! Denn es ist die Zeit dem weißen, unbeschriebnen Blatte gleich; Das Papier ist ohne Makel, doch die Schrift darauf seid ihr! Wenn die Schrift nicht just erbaulich, nun, was kann das Blatt dafür? Ein Pokal durchsicht’gen Glases ist die Zeit: so hell, so rein! Wollt des süßen Weins ihr schlürfen, gießt nicht eure Hefen drein! Und es ist die Zeit ein Wohnhaus, nahm ganz stattlich sonst sich aus, Freilich seid ihr eingezogen, scheint es oft ein Narrenhaus. Anastasius Grün: Unsere Zeit. V: Spaziergänge eines Wiener Poeten. Leipzig: Weidmansche Buchhandlung. 1844. Naš čas Ne hudujte se nad časom! S tem le sramotite se! Kajti čas – bel list papirja – nepopisan je za vse; sam papir je čist kot solza, nanj zapisano ste vi! Če zapisano ne oplaja, sam papir za to kriv ni! Čas je le steklena kupa, čist, prozoren kakor ta! Čisto vino iz nje pijmo, gošča naj ne skruni ga! In je čas domača hiša, v nje razkošju se igra, a ko se vselite vanjo, je le še norišnica. Prevod: Štefan Vevar, literarni prevajalec Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 84 Dijaški prevod Naš čas Ne obrekujte časa, čistega časa! Če ga zaničujete, zaničujete sebe! Kajti čas je enak belim, nepopisanim stranem; Saj list je brez madeža, vi pa ste pisava na njem! Če pisanje ni prav poučno, no, kaj lahko za to list? Kozarec prozornega stekla je čas: tak svetel, tak čist! Želite srebati sladkega vina, naj kvas ne bo vlit. In čas je stanovanjska hiša, ki si znatno odvzame vse, a seveda, ko se vselite vanjo, se pogosto zdi norišnica. Avtorice prevoda: Kim Butalič, Marta Arko, Ema Papež (Gimnazija Poljane) Popravljeni prevod Naš čas Ne obrekujte časa, čistega časa! Če ga zaničujete, zaničujete sebe! Kajti čas je enak belim, nepopisanim stranem; Saj list je brez madeža, vi pa ste pisava na njem! Če pisanje ni prav poučno, no, kaj lahko list za to? Čaša prozornega stekla je čas: tako svetel in čist! Če želite srebati sladkega vina, nikar ga ne grenite. In čas je hiša, ki na videz je čisto spodobna, a ko se vselite vanjo, je norišnici podobna. Prevod popravila: Vita Picelj Moro Mentorji popravljenega prevoda: dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, dr. Ada Gruntar Jermol Priredba za uglasbitev Naš čas Časa ne obrekujte, časa čistega! Če ga zaničujete, sebe zaničujete! Saj čas enak je belim, nepopisanim stranem; list je brez madeža, a vi pisava ste na njem! Če pisanje prav poučno ni, no, le kaj lahko list za to? Čaša stekla prozornega je čas: tako svetel in čist! Če srebali bi sladko vino, naj ga kvas ne zagreni! In če čas je hiša, ki na videz čisto je spodobna, ko se vselite vanjo, postane norišnici podobna. Priredil: Benjamin Virc 85 | Nemščina Hertha Kräftner (1928–1951) Dijaški prevod Müdes sein Utrujenost Ich will dir mehr sein, als ich kann. Zate hočem biti več, kot sem lahko. Ich sollte wünschen, nichts zu sein, A moral bi želeti, da sem nič, weniger als das Weiß, manj od belega, weniger als das Farblose. manj od brezbarvnega. Selbst Luft zu sein, wär noch zu viel, Ko bil bi le zrak, bilo bi preveč, weil du sie fühlst. saj ti lahko ga občutiš. Was ich dir bin, ist dir nicht gut, Kar zate sem, ti dobro ni, denn gut heißt: alles oder nichts sein. saj to pomeni, biti vse ali nič. Das Wollen kann hier nicht. Zato raje ne bom več nič. So werde ich dir nichts mehr sein. Morda takrat bom dober zate. Vielleicht werd ich dann gut für dich sein. Avtorice prevoda: Eva König, Hertha Kräftner: Müdes sein. Lucija Dirnbek, Laura Fabjan V: Kühle Sterne: Gedichte, Prosa, Briefe: mit zwei Nachworten. (Gimnazija Poljane) Celovec, Salzburg: Wieser. 1997. Dijaški prevod Utrujena Tebi želim biti več, kot zmorem. Želela bi biti, da sem nič, manj od beline, manj od brezbarvnosti. Če bi bila zrak, bi to bilo preveč, ker ti ga čutiš. To, kar sem tebi, ni dobro, ker dobro pomeni: vse ali nič. Želja tukaj nič ne more. Tako da tebi ne bom nič več. Mogoče bom potem dobra zate. Avtorice prevoda: Erna Bektić, Samira Šarčević, Emana Meškić (Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 86 Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Utrujenost Utrujenost Zate hočem biti več, kot sem lahko. Zate hočem biti več, kot sem lahko. A morala bi si želeti, da sem nič, A morala bi si želeti, da sem nič, manj od belega, manj od belega, manj od brezbarvnega. manj od brezbarvnega. Ko bila bi le zrak, bilo bi še preveč, Ko bila bi le zrak, bi bilo še preveč, saj ti lahko občutiš ga. saj ga ti občutiš. Kar zate sem, ti dobro ni, Kar zate sem, ne ugaja ti, saj to pomeni: biti vse ali nič. saj to pomeni: biti vse ali nič. Zato raje ne bom več nič. Hotenje tukaj nič ne more. Morda takrat bom dobra zate. Zato raje ne bom več nič. Morda takrat bom dobra zate. Prevod popravili: Hana Premzl, Daša Zorman Mentorji popravljenega prevoda: Priredil: Benjamin Virc dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, dr. Ada Gruntar Jermol Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Utrujena Utrujena Tebi želim biti več, kot zmorem. Tebi želim biti več, kot zmorem. Želela bi, da sem nič, Želela bi, da sem nič, manj od beline, manj od beline, manj od brezbarvnosti. manj od brezbarvnosti. Če bi bila zrak, bi bilo to preveč, Če bila bi zrak, bi to bilo preveč, ker ti ga čutiš. ker ti ga čutiš. To, kar sem tebi, ni dobro, To, kar sem tebi, ti dobro ni, ker dobro pomeni: vse ali nič. ker dobro pomeni: vse ali nič. Želja tukaj nič ne more. Želja tukaj nič ne more. Tako da tebi ne bom nič več. Tako da tebi ne bom nič več. Mogoče bom potem dobra zate. Mogoče bom potem dobra zate. Prevod popravili: Hana Premzl, Daša Zorman Priredil: Benjamin Virc Mentorji popravljenega prevoda: dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, dr. Ada Gruntar Jermol 87 | Nemščina Hertha Kräftner (1928–1951) Müdes sein Ich will dir mehr sein, als ich kann. Ich sollte wünschen, nichts zu sein, weniger als das Weiß, weniger als das Farblose. Selbst Luft zu sein, wär noch zu viel, weil du sie fühlst. Was ich dir bin, ist dir nicht gut, denn gut heißt: alles oder nichts sein. Das Wollen kann hier nicht. So werde ich dir nichts mehr sein. Vielleicht werd ich dann gut für dich sein. Hertha Kräftner: Müdes sein. V: Kühle Sterne: Gedichte, Prosa, Briefe: mit zwei Nachworten. Celovec, Salzburg: Wieser. 1997. Dijaški prevod Utrujen sem Želim ti biti več, kot sem ti lahko. Jaz bi želel biti nič, manj kot belina, manj kot praznina. Sam zrak, da bi bil, še to bi bilo preveč, ker bi ga čutila. Kar sem ti, ti dobro ni. Ker biti dober pomeni biti vse ali biti nič. Želja tukaj nič ne zmore. Tako ti ne bom več nič. Morda ti bom le tedaj dober. Avtorji prevoda: Lana Špehar, Arabela Lovrenčič, Lan Leka (Prva gimnazija Maribor) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 88 Popravljeni prevod Utrujena sem Želim ti biti več, kot sem ti lahko. Jaz bi si želela biti nič, manj kot belina, manj kot praznina. Še kot zrak bila bi ti preveč, ker bi ga občutil. Kar sem ti, tebi dobro ni. Ker dobro pomeni: biti vse ali nič. Želja tukaj nič ne more. Tako ti ne bom več nič. Morda tedaj bom zate dobra. Prevod popravili: Hana Premzl, Daša Zorman Mentorji popravljenega prevoda: dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, dr. Ada Gruntar Jermol Priredba za uglasbitev Utrujena sem Želim ti biti več, kot sem lahko. Želela bi si biti nič, manj kot belina, manj kot praznina. Še kot zrak bila bi ti preveč, ker bi ga občutil. Kar sem ti, ti dobro ni. Ker dobro pomeni: biti vse ali nič. Želja tukaj nič ne more. Tako ti ne bom več nič. Morda ti bom tedaj le dobra. Priredil: Benjamin Virc 89 | Nemščina August von Platen (1796–1835) Dijaški prevod Tristan Tristjanu Wer die Schönheit angeschaut mit Augen, Ti, ki lepoto uzrl si z očmi, Ist dem Tode schon anheimgegeben, Si smrti bil se že povsem predal, Wird für keinen Dienst auf Erden taugen, Za nič koristen nisi na Zemljí, Und doch wird er vor dem Tode beben, Čeprav pred smrtjo bil boš trepetal, Wer die Schönheit angeschaut mit Augen! Ti, ki lepoto uzrl si z očmi! Ewig währt für ihn der Schmerz der Liebe, Za večno traja naj ljubezni bol, Denn ein Tor nur kann auf Erden hoffen, Saj ti žrtev moraš biti zmote, Zu genügen einem solchen Triebe: Da zadostil potrebam boš bogov: Wen der Pfeil des Schönen je getroffen, Naj predre te puščica lepote, Ewig währt für ihn der Schmerz der Liebe! Za večno traja naj ljubezni bol! August von Platen: Tristan. Avtorji prevoda: Malin Lavrenčič, V: Gesammelte Werke des Grafen August von Platen Izak Pelicon, Urban Dubravica in einem Band. Stuttgart, Tübingen: Cotta. 1839. (Gimnazija Nova Gorica) Dijaški prevod Tristan Kdor lepoto gleda z očmi, Že se smrti prepusti, Svoj namen na Zemlji izgubi In vendar se pred smrtjo ga strah polasti, Kdor lepoto gleda z očmi. Večne zanj so ljubezni bolečine, Kajti le norec na Zemlji upa Na takšne sle zadoščenje: Če sploh ga puščica lepote sreča, Večne zanj so ljubezni bolečine. Avtorice prevoda: Urša Poljanec, Sara Strle, Diana Rogač (Gimnazija Kranj) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 90 Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Tristanu Tristanu Ti, ki lepoto uzrl si z očmi, Ti, ki lepoto si uzrl z očmi, si smrti bil se že povsem predal, si se smrti že povsem predal, za nič koristen na Zemljí, za nič koristen na Zemljí, čeprav pred smrtjo še boš trepetal, čeprav pred smrtjo boš trepetal, ti, ki lepoto uzrl si z očmi! ti, ki lepoto si uzrl z očmi! Za večno traja naj ljubezni bol, Za večno traja naj ljubezni bol, saj ti žrtev moraš biti zmote, saj ti žrtev moraš biti zmote, da potešil bi takšno strast: da potešil bi takšno strast: kogar predre kdaj puščica lepote, kogar zadela je puščica lepote, za večno traja naj ljubezni bol! za večno traja zanj ljubezni bol! Prevod popravila: Evita Brdnik Priredil: Benjamin Virc Mentorji popravljenega prevoda: dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, dr. Ada Gruntar Jermol Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Tristan Tristan Kdor lepoto ugledal je z očmi, Kdor lepoto uzrl je z očmi, že se smrti prepusti, že se smrti prepusti, svoj namen na Zemlji izgubi svoj namen na Zemlji izgubi, in vendar se pred smrtjo strah ga polasti, a vendar strah pred smrtjo se ga polasti, kdor lepoto ugledal je z očmi! kdor lepoto uzrl je z očmi. Večne zanj so ljubezni bolečine, Večne zanj so ljubezni bolečine, kajti le norec na Zemlji lahko upa, kajti le norec na Zemlji upal da bo zadostil takšni sli: bi na takšne sle zadoščenje: kogar kdaj puščica lepote sreča, kogar kdaj puščica lepote sreča, večne zanj so ljubezni bolečine! večne zanj so ljubezni bolečine! Prevod popravil: Miha Vrbnjak Priredil: Benjamin Virc Mentorji popravljenega prevoda: dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, dr. Ada Gruntar Jermol 91 | Nemščina August von Platen (1796–1835) Tristan Wer die Schönheit angeschaut mit Augen, Ist dem Tode schon anheimgegeben, Wird für keinen Dienst auf Erden taugen, Und doch wird er vor dem Tode beben, Wer die Schönheit angeschaut mit Augen! Dijaški prevod Ewig währt für ihn der Schmerz der Liebe, Tristan Denn ein Tor nur kann auf Erden hoffen, Zu genügen einem solchen Triebe: Kdor to lepoto gledal je z očmi, Wen der Pfeil des Schönen je getroffen, se je smrti že popolnoma predal, Ewig währt für ihn der Schmerz der Liebe! za nobeno službo na Zemlji primeren ni, in vendar bo pred smrtjo trepetal, kdor to lepoto gledal je z očmi! August von Platen: Tristan. V: Gesammelte Werke des Grafen August von Platen in einem Band. Stuttgart, Tübingen: Cotta. 1839. Bolečina ljubezni večno zanj traja, kajti samo bedak, zadet s puščico lepote, lahko na Zemlji shaja in upa na zadovoljitev te sile krasote, bolečina ljubezni večno zanj traja! Avtorici prevoda: Lina Terzić, Inja Debevec (Gimnazija Ledina) Tristan Kdor lepoto je uzrl na lastne oči, ta smrti je že oddan, za nobeno rabo na tem svetu ni. A še trepetal bo poslednji dan, kdor lepoto je uzrl na lastne oči! Zanj bol se ljubezni nikdar ne konča, saj na zemlji verjel bi norec le, da takšni sli se ugoditi da. Kdor tarča puščice lepote je, zanj bol se ljubezni nikdar ne konča! Prevod: Evita Brdnik, študentka 3. letnika Prevajalstva (smer: slovenščina-angleščina-nemščina), Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 92 Popravljeni prevod Tristan Kdor lepoto gledal je z očmi, se je smrti že popolnoma predal, za nobeno službo na Zemlji primeren ni, in vendar bo pred smrtjo trepetal, kdor lepoto gledal je z očmi! Ljubezni bol zanj večno traja, kajti samo bedak, zadet s puščico lepote, lahko na Zemlji shaja in upa na zadovoljitev te sile strasti, ljubezni bol zanj večno traja! Priredba za uglasbitev Prevod popravila: Darja Špan Mentorji popravljenega prevoda: Tristan dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, Kdor lepoto gledal je z očmi, dr. Ada Gruntar Jermol se je smrti že povsem predal, poslanstva zanj na Zemlji ni, in vendar bo pred smrtjo trepetal, kdor lepoto gledal je z očmi! Bolečina ljubezni večno traja zanj, kajti le bedak lahko na Zemlji shaja in upa na zadovoljitev takšnih sanj, kogar zadela je puščica lepote, bolečina ljubezni večno traja zanj! Priredil: Benjamin Virc 93 | Nemščina Andreas Unterweger (1978) Von dir geküsst sein Von dir geküsst sein heißt gekreuzigt werden, wenn Folter Lust heißt, sterben jubilieren und alles Weitere dann endlich einlöst, was der so genannte „kleine Tod“ seit jeher verspricht … Drum schlag mir tausend Nägel in die Haut, und hundert drauf, dann zweitausend, zweihundert, hör nicht auf, und wenn ich aus dreitausend und dreihundert Wunden blute, wenn bluten jauchzen heißt und Wunden Wunder, tausend Unendlichkeit und hundert Gotteszahl, und wenn du mir den Gnadenstoß verpasst, dann lauten meine letzten Worte, wieder und wieder: „Hör nicht auf …“ Das Paradies kann warten. Andreas Unterweger: Von dir geküsst sein. Objavljeno z dovoljenjem avtorja. Dijaški prevod Tvoj poljub Tvoj poljub pomeni biti križan, Ko je mučenje užitek, smrt postane praznovanje. In z vsem ostalim je dolg poplačan, kot že od nekdaj obljublja mala smrt … Zato daj, udri tisoč žebljev v mojo kožo, sto še zraven, dva tisoč, dvesto, daj, ne nehaj, in ko iz tri tisoč in tristotih ran krvavim, kri v krik se prelevi in rane biseri postanejo, takrat mi tisoč predstavlja neskončnost in sto božje število in ko usodni udarec zadaš, takrat moje poslednje besede spet in spet zvenijo: »Daj, ne nehaj …« Raj lahko počaka. Avtorice prevoda: Julija Kronvogel, Petra Ouček, Živa Fijavž (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 94 Popravljeni prevod Tvoj poljub Tvoj poljub pomeni biti križan, ko je mučenje užitek, smrt postane praznovanje. In se izpolni vse, kar že od nekdaj obljublja »mala smrt« … Zato daj, zabij tisoč žebljev mi v mojo kožo, sto še zraven, dva tisoč, dvesto, daj, ne nehaj, in ko iz tri tisoč in tristo ran krvavim, kri v krik se prelevi in rane biseri postanejo, takrat mi tisoč predstavlja neskončnost in sto božje število in ko usodni udarec mi zadaš, moje poslednje besede spet in spet zvenijo: »Daj, ne nehaj …« Raj lahko počaka. Prevod popravili: Hana Premzl, Daša Zorman Mentorji popravljenega prevoda: dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, dr. Ada Gruntar Jermol Priredba za uglasbitev Tvoj poljub Tvoj poljub pomeni biti križan, ko je mučenje užitek, smrt postane praznovanje. In vse ostalo nato izpolni vse, kar že od nekdaj obljublja »mala smrt« … Zato zabij mi tisoč žebljev v kožo in sto še zraven, nato dva tisoč, dvesto, daj, ne nehaj, in ko iz tri tisoč in tristo ran krvavim, kri v krik se prelevi in rane čudeži postanejo, takrat mi tisoč pomeni neskončnost in sto božje število, in ko zadaš usodni mi udarec, takrat moje poslednje besede spet in spet zvenijo: »Daj, ne nehaj …« Raj lahko počaka. Priredil: Benjamin Virc 95 | Nemščina Friedrich Wilhelm Weber (1813–1894) XVII. Des Priors Lehrsprüche, 3. Gedicht Wissen heißt die Welt verstehen; Wissen lehrt verrauschter Zeiten und der Stunde, die da flattert, Dijaški prevod wunderliche Zeichen deuten. XVII. Priorjevi nauki, Und da sich die neuen Tage 3. pesem aus dem Schutt der alten bauen, kann ein ungetrübtes Auge Znanje pomaga svet razumeti rückwärts blickend vorwärts schauen. in težke čase bolje sprejeti. Ura, ki plapola tam, Denn solange Haß und Liebe, čudna znamenja razlaga nam. Furcht und Gier auf Erden schalten, Werden sich der Menschheit Lose In kot nov dan Ähnlich oder gleich gestalten. iz starih ruševin izoblikovan, lahko neskaljeno oko prej ali slej Friedrich Wilhelm Weber: XVII. Des Priors Lehrsprüche, 3. Gedicht. pogleda nazaj in gleda naprej. V: Dreizehnlinden. Pedeborn: Ferdinand Schöningh. 1884. Kajti dokler ljubezen in sovraštvo, strah in pohlep na zemlji so poslanstvo, usode človeštva imele bodo podobno ali enako podobo. XVII. cikel. Priorjeve maksime. 3. pesem Avtorice prevoda: Eva Lukman, Ana Urankar, Jasna Zorko (Gimnazija Ledina) Vedeti je svet umeti, vedeti razlagati uči davnih časov čudežne sledi, ure, ki ni moč je ujeti. In ker novih dni življenje rase iz pepela starih dni, neskaljene vidijo oči, zroč nazaj, v prihodnje čase. Doklêr pač mržnja in ljubezen, strah, pohlep vladarji so sveta, bo usoda vsega, kar tu gre in leze, neizbežno enaka, zapečatena. Prevod: Štefan Vevar, literarni prevajalec Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 96 Popravljeni prevod XVII. Priorjevi nauki, 3. pesem Znanje pomaga svet razumeti in težke čase lažje sprejeti. Ura, ki plapola tam, čudežna znamenja razlaga nam. In kot vsak je novi dan iz starih ruševin izoblikovan, lahko neskaljeno oko prej ali slej Priredba za uglasbitev pogleda nazaj in gleda naprej. XVII. Priorjevi nauki, Kajti dokler ljubezen in sovraštvo, 3. pesem strah in pohlep svet vrtijo, podobne ali enake usode Znanje pomaga svet razumeti človeštvo doletijo. in težke čase lažje sprejeti. Ura, ki tam plapola, Prevod popravila: Vita Picelj Moro čudna znamenja razlaga. Mentorji popravljenega prevoda: dr. Amalija Maček, Julija Rozman, dr. Tanja Žigon, Štefan Vevar, dr. Andrea Leskovec, In kot vsak nov dan dr. Ada Gruntar Jermol iz starih ruševin sklesan, lahko oko neskaljeno zre nazaj in zre naprej. Vse dokler ljubezen in sovraštvo, strah in pohlep ta svet vrtijo, se usode človeštva po podobnih ali enakih podobah krojijo. Priredil: Benjamin Virc 97 | Nemščina VTISI DIJAKOV Projekt Sing-a-Vision je bil izvrstna priložnost, da smo izpilili svoje prevajalske sposobnosti, obenem pa zados-tili tudi svojim težnjam po umetnostnem izražanju. V prijetnem skupinskem vzdušju smo brez težav pretvarjali nemško pesem v bodočo slovensko popevko. Za končni izdelek smo zaslužni vsi člani skupine, kajti v slogi je moč! Nestrpno že pričakujemo prihodnje leto, ko se bomo ponovno udeležili tega nadvse spektakularnega projekta. Izak Pelicon, Urban Dubravica, Malin Lavrenčič, Gimnazija Nova Gorica Prevajanje pesmi iz drugega jezika je bila zame nova izkušnja. Razumevanje mi je šlo dobro od rok, najti prave besede v slovenščini pa je bil zame največji izziv. Bilo mi je všeč poskusiti nekaj novega. Arabela Lovrenčič, Prva gimnazija Maribor Ne prijavljam se pogosto na tekmovanja, ki jih ponuja šola, ampak to me je prepričalo zaradi svoje unikatnosti. Za razliko od večine drugih tekmovanj to spodbuja predvsem kreativnost, kar mi je zelo všeč. Samo prevajanje mi ni predsta- vljalo velikega izziva, je pa bila zanimiva izkuš- nja, saj še nisem prevajala pesmi iz nemščine. Lana Špehar, Prva gimnazija Maribor Na sliki: Arabela Lovrenčič, Lan Leka, Lana Špehar, Prva gimnazija Maribor Za tekmovanje nas je navdušila profesorica angle- ščine, ki je med organizatorji. Ideja je zanimiva in domiselna, lepo je popestrila naša gimnazijska leta. Vzdušje med tekmovanjem je bilo sproščeno, grizljale smo piškote in se veliko smejale ob vseh možnih prevodih. Imele smo dovolj časa, da smo temeljito izpilile končni prevod. Potrebna je bila tako spretnost tujega kot maternega jezika. Prevajanje poezije je bilo za nas novo, zato so nas končni rezultati presenetili. Kim Butalič, Marta Arko, Ema Papež, Gimnazija Poljane Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 98 Smo dijakinje Srednje trgovske in aranžerske šole Ljubljana, razreda 1. Da, smer Ekonomski tehnik. Tekmovanja v prevajanju nemške poe- zije v slovenski jezik smo se udeležile na predlog naše profesorice. Zanimivo se nam je zdelo pove- zati skupne ideje in znanje, zato smo se tekmo- vanja udeležile. Tekmovanje je bilo za nas zelo lepa priložnost in nova izkušnja, saj smo s skup- nimi močmi in idejami uspele v svojem namenu. Samira Šarčević, Erna Bektić, Emana Meškić, Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana Samo prevajanje in pa tudi iskanje besed po slo- varju sta bili zame dokaj novi izkušnji. Na sploš- no mi je bilo tekmovanje všeč, saj mi je pomagalo izboljšati moje interpretacije določenih pesmi in verzov. Pridobila sem veliko novih znanj. Diana Rogač, Gimnazija Kranj Tekmovanje mi je predstavljalo neki nov izziv, saj se s tem še nikoli nisem ukvarjala, sploh pa ne s prevajanjem iz nemščine. Sama od sebe se nikoli ne bi prijavila, zato se zahvaljujem men- torici za spodbudo. Sara Strle, Gimnazija Kranj Na sliki: Diana Rogač, Sara Strle, Urša Poljanec, Gimnazija Kranj S prevajanjem se še nisem ukvarjala, zato je bila izkušnja zame zelo zanimiva. Še toliko bolj, ker smo prevajali pesem. Ni pa mi ustrezala dolžina tekmovanja, saj je res dolgo trajalo. Urša Poljanec, Gimnazija Kranj 99 | Nemščina Sing-a-Vision je novo tekmovanje, ki nas je privabilo s posebnim programom, drugačnim od drugih tekmovanj, ki smo jih poznale do sedaj. Prevajanje se nam je zdelo poseben izziv, še posebej iz nemščine, ki je naš drugi tuji jezik. Že na poskusnem prevajanju smo se vživele v prevajanje, iskanje rim in stopic. Ko je prišlo na vrsto tekmovanje, smo napele vse moči in uspele napisati prevod, ki je bil kasneje tudi izbran kot eden najboljših. Na Sing-a-Visionu smo dobile zelo dobro izkušnjo, ki nas je seznanila s svetom prevajalstva in spodbudila k medsebojnemu vrstniškemu sodelovanju ter nam prinesla tudi nekaj zabave in smeha. Eva König, Lucija Dirnbek, Laura Fabjan, Gimnazija Poljane Na sliki: Jasna Zorko, Ana Urankar, Eva Lukman, Gimnazija Ledina Na sliki: Lina Terzić, Inja Debevec, Gimnazija Ledina Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 100 VTISI S FILOZOFSKE FAKULTETE Z veseljem sem sodelovala pri projektu Sing-a-Vision. Kreativnost med mladimi je živa, le zvabiti jo je treba na dan. Vsak prevod po svoje je odseval ustvarjalnost, nekateri pa so zares navdušili. Tudi za študente, ki so prevode pregledovali, je bila to posebna izkušnja, saj se je – kot že tolikokrat doslej – tudi tokrat pokazalo, da človeškega razmišljanja, svežih idej in bistroumnih rešitev nikoli ne bo mogla nado-mestiti t. i. »umetna inteligenca«. prof. dr. Tanja Žigon, mentorica za nemščino, Oddelek za prevajalstvo Sodelovanje pri projektu Sing-a-Vision je bila odlična priložnost, da dijakom in študentom približamo prevajanje poezije in jih hkrati spodbudimo k bodočim prevajalskim podvigom. Dijaki so imeli marsikatere dobre in izvirne rešitve, kar me je prijetno presenetilo. Veseli me, da je nekatere študente pregledovanje dijaških prevodov navdušilo do te mere, da so se tudi sami preizkusili v samostojnem prevajanju nemške poezije. asist. Julija Rozman, mentorica za nemščino, Oddelek za prevajalstvo Iskra Franci o: fot Na sliki: Študenti nemščine z mentorico asist. Julijo Rozman, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Projekt je dokaz, da je poezija še vedno priljubljena med mladimi. Presenetljivo je število dijakov, ki so se odzvali, presenetljiva je tudi visoka kakovost njihovih prevodov. Zaradi avtorskih pravic je bil projekt zasnovan tako, da so dijaki prevajali predvsem starejšo poezijo. Izjemen odziv dijakov na pesem Herte Kräftner, ki je sicer preminila že leta 1951, a je pisala sodobno poezijo, kaže, da sodobna poezija mlade bolj neposredno nagovori, saj se z njo lahko poistovetijo. doc. dr. Amalija Maček, mentorica za nemščino, Oddelek za prevajalstvo 101 | Nemščina Bilo mi je prijetno delati s študenti, ker je bilo čutiti njihovo zavzetost, čeprav je med zahtevami literarnega prevajanja in njiho- vo predizobrazbo kar velik korak. Vsekakor je bilo to delo zame zelo prijetna izkušnja, tako da se lepo zahvaljujem za priložnost deliti svoje izkušnje. očnik Štefan Vevar, literarni prevajalec Brez Vid o: fot Pregledovanje prevodov poezije se mi je zdela zahtevna naloga, saj pesmi drugih pri popravljanju hitro obarvaš po svoje. Njihovi prevodi so se mi zdeli kreativni, zato sem se tudi sama želela preizkusiti v prevajanju poezije. Pri tem mi je bilo iskanje ustreznih besed in rim v zabavo in izziv. Evita Brdnik, študentka nemščine, Oddelek za prevajalstvo Iskra Franci o: fot Na sliki: Študenti nemščine, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 102 STARA GRŠČINA 103 Leonida iz Tarenta (3. stol. pr. n. št.) Eἰς Ἔρωτα τοξότην Οὐκ ἀδικέω τὸν Ἔρωτα, γλυκύς· μαρτύρομαι αὐτὴν Κύπριν· βέβλημαι δ' ἐκ δολίου κέραος καὶ πᾶς τεφροῦμαι· θερμὸν δ' ἐπὶ θερμῷ ἰάλλει ἄτρακτον, λωφᾷ δ' οὐδ' ὅσον ἰοβολῶν. χὠ θνητὸς τὸν ἀλιτρὸν ἐγώ, κεἰ πτηνὸς ὁ δαίμων, τίσομαι· ἐγκλήμων δ' ἔσσομ' ἀλεξόμενος; Leonida iz Tarenta: Eἰς Ἔρωτα τοξότην [ Strelcu Erosu]. V: Grška antologija 5.188. 3. stol. pr. n. št. Dijaški prevod Strelcu Erosu Res ne delam Erosu krivice, popolnoma sem neškodljiv, mi Afrodita je dokaz pravice! Zahrbtna puščica me je zadela, sedaj sem pogorel. Neprestano, noč za dnem, Eros strelja vame vroče puščice pogube in z vsako je zadel. Jaz smrtnik pa povrnil temu bom hudobcu vse. Preklet naj ta krilatec je! No, me boste obsodili, ker si svojo dušo branim le? Avtorji prevoda: Ana Javornik, Julija Krajnik, Luka Klun (Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 104 Popravljeni prevod Strelcu Erosu Res ne delam Erosu krivice, popolnoma sem neškodljiv, prisegam vpričo same Afrodite! Zahrbtna puščica me je zadela, sedaj sem pogorel. Neprestano, noč za dnem, Eros strelja vame, od vročih puščic sem postal pepel. Jaz, smrtnik, pa povrnil bom hudobcu vse, čeprav krilatec ta božanstvo je. No, me boste obsodili, ker svojo dušo branim le? Prevod popravila: Sara Križaj Mentorica popravljenega prevoda: mag. Jelena Isak Kres Priredba za uglasbitev Strelcu Erosu Res ne delam Erosu krivice, popolnoma sem neškodljiv, prisegam vpričo same Afrodite! Zahrbtna puščica me je zadela, sedaj sem pogorel. Neprestano, noč za dnem, Eros strelja vame, od vročih puščic sem postal pepel. Jaz pa, smrtnik, bom že povrnil hudobcu vse, čeprav krilatec ta božanstvo je. No, me boste obsodili, ker svojo dušo branim le? Priredil: Benjamin Virc 105 | Stara grščina Leonida iz Tarenta (3. stol. pr. n. št.) Eἰς Ἔρωτα τοξότην Οὐκ ἀδικέω τὸν Ἔρωτα, γλυκύς· μαρτύρομαι αὐτὴν Κύπριν· βέβλημαι δ' ἐκ δολίου κέραος καὶ πᾶς τεφροῦμαι· θερμὸν δ' ἐπὶ θερμῷ ἰάλλει ἄτρακτον, λωφᾷ δ' οὐδ' ὅσον ἰοβολῶν. χὠ θνητὸς τὸν ἀλιτρὸν ἐγώ, κεἰ πτηνὸς ὁ δαίμων, τίσομαι· ἐγκλήμων δ' ἔσσομ' ἀλεξόμενος; Leonida iz Tarenta: Eἰς Ἔρωτα τοξότην [ Strelcu Erosu]. V: Grška antologija 5.188. 3. stol. pr. n. št. Dijaški prevod Strelcu Erosu O, Eros, hudega ti nočem, pred tabo sem nemočen. Izdajalska puščica me je prebodla, večno zaklinjal te bom, Afrodita podla. Pregorel bom od puščic ognjenih, za srce mi strupenih. Niti ena cilja ni zgrešila, vsak trenutek me bo umorila. V meni, smrtniku, se maščevanje spleta, hudodelcu, krilatemu božanstvu plačilo se obeta. Ne karajte me, saj vendar le branim se. Avtorice prevoda: Barbara Kržišnik, Maša Vintar, Zarja Pančur (Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 106 Popravljeni prevod Strelcu Erosu O, Eros, hudega ti nočem, pred tabo sem nemočen. Pri priči Afrodite, me prebodla je tvoja puščica ljubezni podla. Pregorel sem od puščic teh ognjenih, za sŕce mi strupenih. Ker s streli še za hip se ne ustavi, me z njimi kmalu še v podzemlje spravi. V meni, smrtniku, se spleta maščevanje, krilati bog mi plačal bo za zlo dejanje. Ne karajte me, saj branim se le. Prevod popravila: Eva Avguštin Mentorica popravljenega prevoda: mag. Jelena Isak Kres Priredba za uglasbitev Strelcu Erosu O, Eros, hudega ti nočem, pred tabo sem nemočen. Vpričo Afrodite me prebodla je tvoja puščica ljubezni podla. Pregorel sem od puščic teh ognjenih, za srce mi strupenih. Ker se niti ena vsaj za hip ne ustavi, me z njimi kmalu še v podzemlje spravi. V meni, smrtniku, se maščevanje spleta, hudodelcu, krilatemu božanstvu, že plačilo se obeta. Nikar me ne karajte, saj se vendar branim le. Priredil: Benjamin Virc 107 | Stara grščina Agatij Sholastik (6. stol.) Brez naslova —Τί στενάχεις; —Φιλέω. —Τίνα; —Παρθένον. —Ἦ ῥά γε καλήν; —Καλὴν ἡμετέροις ὄμμασι φαινομένην. —Ποῦ δέ μιν εἰσενόησας; —Ἐκεῖ ποτὶ δεῖπνον ἐπελθὼν ξυνῇ κεκλιμένην ἔδρακον ἐν στιβάδι. —Ἐλπίζεις δὲ τυχεῖν; —Ναὶ ναί, φίλος· ἀμφαδίην δὲ οὐ ζητῶ φιλίην, ἀλλ' ὑποκλεπτομένην. —Τὸν νόμιμον μᾶλλον φεύγεις γάμον; —Ἀτρεκὲς ἔγνων, ὅττι γε τῶν κτεάνων πουλὺ τὸ λειπόμενον. —Ἔγνως; οὐ φιλέεις, ἐψεύσαο. πῶς δύναται γὰρ ψυχὴ ἐρωμανέειν ὀρθὰ λογιζομένη; Agatij Sholastik: Brez naslova [ Lažna ljubezen]. V: Grška antologija 5.267. 6. stol. Dijaški prevod Lažna ljubezen Zakaj pa vzdihuješ? – Jaz ljubim. – Le koga? – Mladenko. – Deklico lepo? - Lepa svetlika se našim očem. - Kje s’jo ugledal? – Ko prišel sem tja na večerni obed jo zleknjeno tam na divan sem zagledal. - Pa upaš jo ti osvojiti? – Gotovo, prijatelj! Odkrite ne iščem ljubezni, le te, ki se krade skrivaj. - Nazaj se umikaš pred zakonsko zvezo? - Seveda, saj vem zanesljivo, da premoženja ji kajpak nič več ni ostalo obilo. - Še nisi sprevidel? Ne ljubiš, to sebi le lažeš. Kako lahko ljubezen v duši, če je prava, tako preračunava? Avtorji prevoda: Zoja Kern, Veronika Fajdiga, Timotej Otto (Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 108 Popravljeni prevod Lažna ljubezen »Kaj pa vzdihuješ?« – »Jaz ljubim ...« – »Le koga?« – »Mladenko.« – »Je lepa?« »Lepa svetlika se mojim očem.« »Kje si jo ugledal?« – »Ko tja sem prišel na večerno gostijo, zleknjeno tam na divanu sem videl.« »Upaš jo ti usvojiti?« – »Gotovo, prijatelj! Odkrite ljubezni ne iščem, le to, ki se krade skrivaj.« »Torej izmikaš se zvezi zakonski?« – »Seveda, saj vem zanesljivo, da premoženja ji kajpak ostalo ni ravno veliko.« »Veš? Mar še nisi sprevidel? Ne ljubiš, le sebi se lažeš! Kako naj ljubezen v duši, če je prava, tako preračunava?« Prevod popravil: Blaž Sušnik Mentorica popravljenega prevoda: mag. Jelena Isak Kres Priredba za uglasbitev Lažna ljubezen »Le kaj vzdihuješ?« – »Ljubim …« »Le koga?« – »Dekle.« – »Je lepa?« »Lepa se kaže mojim očem.« »Kje si jo zagledal?« – »Ko tja sem prišel na večerno gostijo, jo zleknjeno tam na divanu sem videl.« »Pa si jo upaš osvojiti?« – »Gotovo, prijatelj! Odkrite ljubezni ne iščem, le to, ki krade se skrivaj.« »Izmikaš se potem zakonski zvezi?« – »Seveda, saj vem zanesljivo, da premoženja ji bogve ni ostalo prav veliko.« »Mar veš? Mar še nisi sprevidel? Ne ljubiš, le sebi lažeš! Kako naj ljubezen v duši, če je prava, tako preračunava?« Priredil: Benjamin Virc 109 | Stara grščina Pavel Silentiarij (6. stol.) Brez naslova Ἡδύ, φίλοι, μείδημα τὸ Λαΐδος· ἡδὺ καὶ αὐτῶν ἠπιοδινήτων δάκρυ χέει βλεφάρων. χθιζά μοι ἀπροφάσιστον ἐπέστενεν, ἐγκλιδὸν ὤμῳ ἡμετέρῳ κεφαλὴν δηρὸν ἐρεισαμένη. μυρομένην δὲ φίλησα· τὰ δ' ὡς δροσερῆς ἀπὸ πηγῆς δάκρυα μιγνυμένων πῖπτε κατὰ στομάτων. εἶπε δ' ἀνειρομένῳ· Τίνος εἵνεκα δάκρυα λείβεις; – Δείδια, μή με λίπῃς· ἐστὲ γὰρ ὁρκαπάται. Pavel Silentiarij: Brez naslova [ Laidin nasmeh]. V: Grška antologija 5.250. 6. stol. Dijaški prevod Laidin nasmeh Prijatelji, kako sladak je Laidin nasmeh! Še solze so sladke, ki tečejo ’z njenih premilih oči. Sinoči je glavo tesno prislonila na moja ramena, slonela je dolgo in se neomajno utapljala v solzah. Poljubil sem jo, ko je še ihtela. Od tega poljuba so tekle solzé, kot bister studenec kristalne. Na moj: »Zakaj liješ solzé?« pa zavzdihne: »Strah me je sama ostati, saj moški ste namreč lomilci priseg.« Avtorice prevoda: Liza Knez, Eva Pirnat, Pia Marija Strle (Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 110 Popravljeni prevod Laidin nasmeh Prijatelji, sladek zares je Laidin nasmeh! Še solze so sladke, ki tečejo z njenih premilih oči. Sinoči je glavo tesno prislonila na moja ramena, slonela je dolgo, neizprosno se utapljala v solzah. Ihtečo nato sem poljubil. Od tega poljuba so tekle solzé, kakor bister studenec kristalne. Na moje besede: »Zakaj se mi jočeš?« pa ona zavzdihne: »Prav strah me je sama ostati, saj moški priseg ne držite.« Prevod popravila: Barbara Kovač Mentorica popravljenega prevoda: mag. Jelena Isak Kres Priredba za uglasbitev Laidin nasmeh Prijatelji, zares sladek je Laidin nasmeh! Še solze so sladke, ki tečejo iz njenih premilih oči. Sinoči je glavo tesno prislonila na moja ramena, slonela je dolgo in se neizprosno utapljala v solzah. Ihtečo sem jo nato poljubil. Od tega poljuba so tekle solze kot iz svežega izvira. Na moje besede: »Zakaj jočeš?« pa zavzdihne: »Prav strah me je ostati sama, saj moški priseg ne držite.« Priredil: Benjamin Virc 111 | Stara grščina VTISI DIJAKOV Kot ljubiteljice stare grščine smo se odločile sodelovati pri projektu Sing-a-Vision in se preizkusiti tudi v prevajanju, s katerim se sicer srečujemo tudi pri urah. Čeprav smo mislile, da nam bo v največji izziv grška slovnica, se je izkazalo, da je bilo precej težje lepo oblikovati že prevedeno besedilo in najti ustrezne rime. Med izzivom smo se kljub temu tudi zabavale in preizkusile nekaj drugačnega od običajnega učenja v šolskih klopeh. Veselilo nas je, da smo imele priložnost prevajati besedilo, vezano na grško mitologijo, ki nam je vsem pri srcu. Zarja Pančur, Barbara Kržišnik, Maša Vintar, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija Sprva nismo vedeli, kaj pričakovati od izziva, ker je bil za nas novost. Mislili smo tudi, da bomo imeli več težav pri samem prevajanju, a se je na koncu izkazalo, da nam grščina ne gre tako slabo od rok. V prevajanju smo uživali in spoznali kakšno novo še neznano besedo. Izziv je bil za nas zelo lepa izkušnja. Julija Krajnik, Ana Javornik, Luka Klun, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija Prevajanje poezije nam je bilo v izziv, saj nismo navajene preva- janja te besedilne vrste. Iskanje sopomenk je bilo zabavno, pred- vsem takih, ki so se skladale z ritmom in s pomenom. Tudi delo v skupini nam je bilo všeč. Pia Marija Strle, Liza Knez, Eva Pirnat, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija Prevajanje na tekmovanju Sing-a-Vision je bilo zanimivo opravilo in izziv, ki je terjal nemajhno mojstrstvo tako mrtvega kot živega Na sliki: Zoja Kern, Timotej Otto, Zavod sv. Stanislava, Škofijska jezika. Pri kakšnem verzu smo gotovo porabili tudi po pol ure! klasična gimnazija Timotej Otto, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 112 VTISI S FILOZOFSKE FAKULTETE Med starimi Grki in nami kljub njihovemu dvatisočletnemu vplivu vlada velika vrzel v mišljenju, ravnanju, jeziku, ki sega vse do verzov in metruma. Prevajalec mora to vrzel zapolniti, njegova odločitev pa je, kako bo to storil, in vesela sem, da je to na njim lasten način uspelo vsem dijakom. Kot popravljalki se mi je zdela neprecenljiva izkušnja imeti dober vpogled v razmišljanje dijakov, ki so si zadali tako težko nalogo v prevajanju antične poezije – pri čem so se motili, na kaj so najbolj skrbno pazili, kako so si sploh zamislili pesem. Verjamem, da je bila to zabavna in hkrati poučna vaja za vse udeležene v procesu, saj je razmišljanje ob njej tudi meni osvetlilo določene napake in pomanjkljivosti v lastnih prevodih. Barbara Kovač, študentka stare grščine, Oddelek za klasično filologijo Če stare grščine danes več ne govorimo, pa jo lahko v prevodih vsi razumemo in ugotavljamo, kako univerzalne so lahko naše izkušnje. Prevajati iz stare grščine pa ne nazadnje ni aktualno samo zaradi tega, temveč predvsem zaradi ustvarjanja večjega mentalnega prostora, ki se širi prav z individualnostjo grškega izraza. Sara Križaj, študentka stare grščine, Oddelek za klasično filologijo Zanimivo je bilo prebirati prevode in opazovati, na kako različne načine so se dijaki lotili prevajanja, od strogega sledenja osnovnim pomenom do bolj svobodnih prevodov in igranja z ritmom in rimo, še zlasti pa jih bo veselje slišati v končni, uglasbeni obliki. Eva Avguštin, študentka nove grščine, Oddelek za klasično filologijo Zanimivo je bilo prebirati prevode in opazovati, na kakšen način se študentje lotevajo popravljanja. Bila je lepa izkušnja, zelo pa se veselimo tudi uglasbitev! lekt. mag. Jelena Isak Kres, mentorica za staro grščino, Oddelek za klasično filologijo eissW . Sonja Na sliki: Študenti stare grščine in . dr latinščine z mentorico lekt. mag. Jeleno doc Isak Kres, Oddelek za klasično filologijo, o: fot Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 113 | Stara grščina ŠPANŠČINA 115 Dijaški prevod Vicente Huidobro (1893–1948) Días y noches te he buscado Dneve in noči sem te iskal Días y noches te he buscado Dneve in noči sem te iskal, sin encontrar el sitio en donde cantas. kraja, kjer poješ, našel nisem. Te he buscado por el tiempo arriba y por el río abajo. Iskal sem te skozi čas, ko gor in dol po reki sem vihral. Te has perdido entre lágrimas. Izgubila si se v joku tihem. Noches y noches te he buscado Noči in noči sem te iskal, sin encontrar el sitio en donde lloras ne da bi našel kraj, kjer jočeš, porque yo sé que estás llorando. ker vem, da jočeš. Me basta con mirarme en un espejo Dovolj mi je, da se pogledam v ogledala, para saber que estás llorando y me has llorado. da vidim, da jočeš in da zame si jokala. Sólo tú salvas el llanto Samo ti prihraniš joka y de mendigo oscuro meni temnemu beraču, lo haces rey coronado por tu mano. ko ponudi se mu tvoja roka, krono mu daš na glavo, Vicente Huidobro: Días y noches te he buscado. podariš mu kraljevo slavo. V: Últimos poemas [ Poslednje pesmi]. Santiago de Chile: Ahués Hermanos. 1948. Avtorice prevoda: Živa Konič, Enja Fideršek Cevc, Lara Križan (Gimnazija Ledina) Dijaški prevod Dneve in noči iskal sem te Dneve in noči iskal sem te, brez da bi našel kraj, od kod poješ. Iskal sem te ves čas, po reki vzdolž. Izgubila si se med mojimi solzami. Noči in noči iskal sem te, brez da bi našel kraj, od kod jočeš, ker vem, da tudi ti jočeš. Zame je dovolj že pogled v ogledalo, da vem, da jočeš in me objokuješ. Le ti si tista, ki prihrani solze in temnega berača v kralja tvoja roka okrona. Avtorice prevoda: Mia Miholič, Meta Pohar, Liana Reyes (Prva gimnazija Maribor) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 116 Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Dneve in noči sem te iskal Dneve in noči sem te iskal Dneve in noči sem te iskal, Dneve in noči sem te iskal, kraja, kjer poješ, našel nisem. a nisem našel kraja, kjer poješ. Iskal sem te skozi čas, ko gor in dol po reki sem vihral. V toku časa sem te iskal, Izgubila si se v joku tihem. ko gor in dol po reki sem vihral. Izgubila si se v tihem joku. Noči in noči sem te iskal, ne da bi našel kraj, kjer jočeš, Noči in noči sem te iskal, ker vem, da jočeš. a nisem našel kraja, kjer jočeš, Dovolj mi je, da se pogledam v ogledalo, ker vem, da jočeš. da vidim, da jočeš in da zame si jokala. Dovolj mi je, da pogledam se v zrcalo, da vidim, da jočeš in da zame si jokala. Samo ti prihraniš jok in temnemu beraču Le ti lahko preženeš jok podariš kraljevo slavo. in temnemu beraču kraljevo slavo podariš. Prevod popravili: Živa Jamnik, Zala Mlakar, Teja Popović, Neža Smrdel Priredil: Benjamin Virc Mentor popravljenega prevoda: dr. Ignac Fock Popravljeni prevod Priredba za uglasbitev Dneve in noči iskal sem te Dneve in noči iskal sem te Dneve in noči sem te iskal, Dneve in noči iskal sem te, ne da bi našel kraj, kjer poješ. ne da bi našel kraj, kjer poješ. Iskal sem te skozi čas in po reki navzdol. Iskal sem te ves čas, po reki navzdol. Izgubila si se med solzami. A ti si se izgubila v solzah. Noči in noči iskal sem te, Noči in noči iskal sem te, ne da bi našel kraj, kjer jočeš, ne da bi našel kraj, kjer jočeš, ker vem, da jočeš. ker vem, da jočeš. Zame je dovolj že pogled v ogledalo, Zame dovolj je že pogled v zrcalo, da vem, da jočeš in me objokuješ. da vem, da jočeš in me objokuješ. Le ti si tista, ki prihrani solze, Le ti si ta, ki solzé prihrani, in temnega berača in temnega berača za kralja tvoja roka okrona. v kralja tvoja roka ovenča. Prevod popravili: Živa Jamnik, Priredil: Benjamin Virc Zala Mlakar, Teja Popović, Neža Smrdel Mentor popravljenega prevoda: dr. Ignac Fock 117 | Španščina Miguel de Unamuno (1864–1936) Hay ojos que miran, hay ojos que sueñan Hay ojos que miran, —hay ojos que sueñan, hay ojos que llaman, —hay ojos que esperan, hay ojos que ríen —risa placentera, hay ojos que lloran —con llanto de pena, unos hacia adentro —otros hacia fuera. Son como las flores —que cría la tierra. Mas tus ojos verdes, —mi eterna Teresa, los que están haciendo —tu mano de hierba, me miran, me sueñan, —me llaman, me esperan, me ríen rientes —risa placentera, me lloran llorosos —con llanto de pena, desde tierra adentro, —desde tierra afuera. En tus ojos nazco, —tus ojos me crean, Dijaški prevod vivo yo en tus ojos —el sol de mi esfera, en tus ojos muero, —mi casa y vereda, Oči, ki vidijo, oči, ki sanjajo tus ojos mi tumba, —tus ojos mi tierra. Oči, ki vidijo – oči, ki sanjajo, Miguel de Unamuno: Hay ojos que miran, hay ojos que sueñan. oči, ki kličejo – oči, ki čakajo, V: Teresa. Madrid: Renacimiento. 1909. oči, ki se smehljajo – prijeten nasmeh, oči, ki jočejo – trpijo v bolečini, ene navznoter – druge navzven. So kot rože – rastoče na Zemlji. Zelene tvoje oči – večno moja Teresa, ustvarjajo – tvojo roko zelenečo, me gledajo, me sanjajo – me kličejo, me čakajo, se mi smehljajo – prijeten nasmeh, mi jočejo – trpeče v bolečini, z Zemlje navznoter – in iz Zemlje navzven. Rojevam se v tvojih očeh – tvoje oči me ustvarijo, živim v njih – luč mojega obstoja, v tvojih očeh umrem – moj dom, moja pot, tvoje oči moj konec – tvoje oči moj grob. Avtorici prevoda: Nuša Hojnik, Iva Plavec (Srednja šola Slovenska Bistrica) Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 118 Popravljeni prevod Oči, ki gledajo, oči, ki sanjajo Oči, ki gledajo – oči, ki sanjajo, oči, ki kličejo – oči, ki čakajo, oči, ki se smehljajo – prijeten nasmeh, oči, ki jočejo – trpijo v bolečini, ene navznoter – druge navzven. So kot rože – rastoče na Zemlji. Zelene tvoje oči – večno moja Teresa, ustvarjajo – tvojo dlanjo zelenečo, me gledajo, me sanjajo – me kličejo, me čakajo, se mi smejoče smehljajo – prijeten nasmeh, mi ihteče jočejo – trpeče v bolečini, z Zemlje navznoter – in iz Zemlje navzven. Rojevam se v tvojih očeh – tvoje oči me ustvarijo, živim v njih – luč mojega obstoja, v tvojih očeh umrem – moj dom, moja pot, tvoje oči, moj konec – tvoje oči, moj grob. Prevod popravili: Živa Jamnik, Zala Mlakar, Teja Popović, Neža Smrdel Priredba za uglasbitev Mentor popravljenega prevoda: dr. Ignac Fock Oči, ki gledajo, oči, ki sanjajo Oči, ki gledajo – oči, ki sanjajo, oči, ki kličejo – oči, ki čakajo, oči, ki se smehljajo – prijeten nasmeh, oči, ki jočejo – trpijo v bolečini, nekatere navznoter – druge navzven. So kot rože – ki rastejo na zemlji. A tvoje zelene oči – večno moja Teresa, ustvarjajo – tvojo zelenečo dlan, me gledajo, me sanjajo – me kličejo, me čakajo, se mi smejé smehljajo – v prijeten nasmeh, mi v joku zaihtijo – trpeče v bolečini, z zemlje navznoter – iz zemlje navzven. V tvojih očeh se rojevam – tvoje oči me ustvarjajo, živim v njih – v luči svojega obstoja, v tvojih očeh umrem, – ki so moj dom in moja pot, tvoje oči moj konec so – tvoje oči moj grob. Priredil: Benjamin Virc 119 | Španščina César Vallejo (1892–1938) Heces Esta tarde llueve, como nunca; y no tengo ganas de vivir, corazón. Esta tarde es dulce. ¿Por qué no ha de ser? Viste gracia y pena; viste de mujer. Esta tarde en Lima llueve. Y yo recuerdo las cavernas crueles de mi ingratitud; mi bloque de hielo sobre su amapola, más fuerte que su «¡No seas así!» Mis violentas flores negras; y la bárbara y enorme pedrada; y el trecho glacial. Y pondrá el silencio de su dignidad con óleos quemantes el punto final. Por eso esta tarde, como nunca, voy con este búho, con este corazón. Y otras pasan; y viéndome tan triste, toman un poquito de ti en la abrupta arruga de mi hondo dolor. Esta tarde llueve, llueve mucho. ¡Y no tengo ganas de vivir, corazón! César Vallejo: Heces. V: Los Heraldos negros. Lima: Editorial Losada. 1919. Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 120 Usedline To popoldne dežuje, kot še nikoli; in nimam volje do življenja, draga. To popoldne je sladko. Zakaj bi ne bilo? Odeto v milino in trpljenje; oblečeno v žensko. To popoldne v Limi dežuje. In v spomin si prikličem krute votline svoje nehvaležnosti; svojo klado ledu na njenem maku, težjo od njenega »Ne bodi no tak!« Svoje nasilne črne cvetove; in okrutno in neskončno kamenjanje; in ledeno brezno. In njeno dostojanstvo bo v tišini z žgočimi oljnimi barvami postavilo piko. Zato to popoldne, kot še nikoli, hodim s to senco, s tem srcem. In pridejo druge; in ko me vidijo tako žalostnega, vzamejo delček tebe iz globokih gub moje brezdanje bolečine. To popoldne dežuje, močno dežuje. In nimam volje do življenja, draga! Prevod: Živa Jamnik, študentka 3. letnika Španskega jezika in književnosti, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 121 | Španščina VTISI DIJAKOV Kot dijakinja drugega letnika sem se prvič preiz- kusila v prevajanju zahtevnejšega besedila, kot je poezija. Ugotovila sem, da je kljub nevšečnostim in večurnemu delu trud pri prevajanju vedno poplačan. Nastane novo besedilo, ki mu kot pre- vajalec vdahneš novo življenje. Nuša Hojnik, Srednja šola Slovenska Bistrica Na sliki: Iva Plavec, Nuša Hojnik, Srednja šola Slovenska Bistrica Z izzivom prevajanja smo se spopadle prvič. Nismo točno vedele, kaj pričakovati. Na izbiro smo dobile zelo zanimiva španska dela, tako da je bila že odločitev, kaj sploh prevajati, trd oreh. Mislile smo, da bo proces enostaven. To pa se je izkazalo za veliko težjo nalogo. Verze smo morale namreč prilagoditi slo-venskemu jeziku, tako da je bila pesem spevna. Tak način dela je drugačen od tistega, ki smo ga vajeni pri pouku tujih jezikov, vseeno pa se nam zdi, da je prevajanje izredno dobra metoda za učenje jezika. Mia Miholič, Liana Reyes, Meta Pohar, Prva gimnazija Maribor Na sliki: Lara Križan, Enja Fideršek Cevc, Živa Konič, Gimnazija Ledina Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 122 VTISI S FILOZOFSKE FAKULTETE Sing-a-Vision se mi zdi odličen projekt, saj se mnogi dijaki na ta način lahko prvič pobliže spoznajo s prevajanjem, obenem pa povezuje srednje šole in fakulteto. V španski ocenjevalni ekipi smo prevode brali z velikim veseljem, saj je prav vsaka skupina ponudila različne kreativne rešitve. Lahko rečem, da mi bo ta izkušnja ostala v lepem spominu. Zala Mlakar, študentka španščine, Oddelek za romanske jezike in književnosti Sing-a-Vision se mi zdi koristen projekt. Dijaki so se imeli priložnost preizkusiti v prevajanju poezije. Študentje pa smo se lahko srečali z raznovrstnimi prevodi in mogočimi interpretacija-mi besedil ter ob popravljanju izzvali lastne prevajalske sposobnosti. Tudi tiste najtežje dileme in jezikovne probleme pa je bilo zaradi dobrega vzdušja v skupini pravi užitek reševati. Živa Jamnik, študentka španščine, Oddelek za romanske jezike in književnosti Projekt Sing-a-Vision se odvija na enem naših temeljnih področij – na preseku besedne umetnosti in prevajalske obrti –, vendar je vsem sodelujočim prinesel nekaj novega. Zanimanje za književnost, ljubezen tako do tujih jezikov kot do materinščine in nenazadnje izziv, ki ga predstavlja prevajanje poezije, so se namreč prepletli v živahno izmenjavo, ki je dijakom, študentom in profesorjem omogočila, da smo dobili vpogled v razmišljanje in delo drug drugega. Skozi prevode, ki so plod (po)ustvarjalnega dela, sem se iz čisto nenadejane perspektive seznanil z generacijo bodočih študentov, medtem ko sem se ob premlevanju in izboljševanju njihovih prevodnih rešitev z zado-voljstvom prepričal o podkovanosti, suverenosti in entuziazmu naših skorajšnjih diplomantov. Slednji pa so se preizkusili v dvojni vlogi ocenjevalcev in mentorirancev ter ob pridobivanju novih strokovnih veščin začeli ugotavljati tudi, kako veliko se lahko učitelj nauči prav od učenca. doc. dr. Ignac Fock, mentor za španščino, Oddelek za romanske jezike in književnosti Na sliki: Zala Mlakar, Živa Jamnik, doc. dr. Ignac Fock, Teja Popović, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 123 | Španščina Sodelovanje pri projektu Sing-a-Vision je bila res krasna izkušnja. Poleg odlične atmosfere v španski ocenjevalni ekipi je velik vtis name seveda naredil talent dijakov, ki so s svojimi domiselnimi prevodi vzbudili pravo navdušenje. Prevajalskih zagat so se nekateri lotili prav mojstrsko, nas s kakšnim posre- čenim »kiksom« tudi nasmejali, vsi pa si seveda zaslužijo veliko pohvalo za trud. Teja Popović, študentka španščine, Oddelek za romanske jezike in književnosti Na sliki: Teja Popović, Zala Mlakar, Živa Jamnik, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Projekt Sing-a-Vision se mi zdi nadobuden projekt, predvsem za mlade ustvarjalce, ki razvijajo svojo umetniško plat. Bilo mi je v veliko veselje brati njihove izvirne prevode, hkrati pa za izboljša-vo dodati tudi naše ideje. Lahko rečem, da smo odlično sodelovali in se dopolnjevali. Upam, da se bo ta projekt ohranil tudi v bodoče in tako tkal vezi med vsemi nami. Neža Smrdel, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 124 Tu se zgodba še ne konča »Vsak konec je lahko priložnost za začetek nečesa novega.« Knjiga prevodov, nastalih v okviru prevajalskega izziva projekta Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo), še kako potrjuje to ljudsko modrost. To se kaže že v specifični vlogi omenjenih prevodov. Ko so dijaki uspešno prebrodili prevajalske zagate in z enega jezikovnega brega na drugega prevedli zaupano jim literarno vsebino, je bil s tem prevajalski izziv zanje končan. Za prevode pa se je pot nadaljevala, saj so bili temelj za izvedbo izzivov uglasbitve in izdelave videospota. Dijakom za njihov prevajalski dosežek in prispevek v projektu iskreno čestitamo ter se hkrati zahvaljujemo šolskim koordinatorjem, da so jih znali pritegniti k sodelovanju in predano spremljali skozi posamezne izzive. Še bolj kot otipljiv prevajalski izdelek pa je za dijake pomembna prevajalska izkušnja. Veseli nas, da so v prevajanju uživali, tako zaradi sproščenega skupinskega dela kot same narave izziva. V njem so se namreč seznanili z raznoliko literarno dediščino, ob tem pa odkrivali lepote prevajanja. Upamo, da jih bo prijetna izkušnja spodbudila, da bodo prevajalsko pero, ki so ga dokazano uspešno vihteli, še naprej pridno uporabljali. Priložnosti za prevajanje bodo namreč v vsakdanjem življenju imeli ogromno. In če se bodo nekateri – morda tudi zahvaljujoč tokratni izkušnji – odločili celo za prevajalski kruh, je odličen začetek na tej poti lahko študij prevajalstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ta jim bo poleg seznanjanja z drugimi jezikovnimi bregovi omogočil pridobiti tudi vsa potrebna znanja, kako kar najbolje prehajati med njimi. Vsak prevod se začne z izvirnikom. Mladi prevajalci, s svojim odprtim duhom in vedoželjnostjo ste ne le dodatno oplemenitili projekt, temveč tudi dokazali, da imate vse potrebno, da kot zgodbo življenja ustvarite tak izvirnik, ki bo vreden mnogih prevodov. Uredniki Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) | 126 Zahvala Projekt Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) in posledično tudi ta knjiga sta nastala ob dragoceni podpori in sodelovanju vseh, ki so verjeli v poslanstvo našega izvirnega projekta, ki je mlade v Sloveniji povezal ter spodbudil k ustvarjalnosti in sodelovanju. Uredniki se za nastanek knjige iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pomembno prispevali k letošnji pilotni izvedbi projekta Sing-a-Vision, še zlasti: • mag. Petri Hrovat Hristovski, soavtorici projekta Sing-a-Vision in nacionalni koordinatorki na ravni srednjih šol; • dr. Janu Bednarichu, vodji Slovenskega prevajalskega oddelka Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji; • prof. dr. Mojci Schlamberger Brezar, dekanji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; • dr. Jerneji Jug Jerše, vodji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; • prof. dr. Agnes Pisanski Peterlin, predstojnici Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Tamari Mikolič Južnič, namestnici predstojnice Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; • Srečku Zgagi, ravnatelju Gimnazije Poljane; • vsem koordinatorjem srednjih šol, ki so k sodelovanju spodbudili svoje dijake in pomembno prispevali k tehnični izvedbi izzivov; • vsem dijakom, ki so se preizkusili v prevajalskem izzivu Sing-a-Vision; • lekt. dr. Nadji Dobnik, prof. dr. Adi Gruntar Jermol, prof. dr. Andrei Leskovec, doc. dr. Amaliji Maček, asist. Juliji Rozman, asist. dr. Jerneji Umer Kljun, izr. prof. dr. Mariji Zlatnar Moe, prof. dr. Tanji Žigon in študentom z Oddelka za prevajalstvo, doc. dr. Ignacu Focku in študentkam z Oddelka za romanske jezike in književnosti, lekt. mag. Jeleni Isak Kres, doc. dr. Sonji Weiss in študentom z Oddelka za klasič- no filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter literarnima prevajalcema Marjanci Mihelič in Štefanu Vevarju, ki so izbrali besedila za prevajalski izziv ter ocenili in popravili prejete prevode; • prof. dr. Ireni Samide in prof. dr. Mojci Smolej, prodekanjama Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; • asist. dr. Martinu Antonu Gradu, Kristini Zajc Božič, Juretu Preglauu in Franciju Iskra s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; • Nuši Etemaj, Nataši Goršek Mencin, Lari Kanduč Sheppard, Nives Petročnik, Nataši Šip, Tatjani Tav- čar, Katji in Evi Troha, Marku Vukoviću, Aleksandri Vukšinič in Juretu Zavodniku s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; • Bojanu Vertušu s Slovenskega prevajalskega oddelka Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji; • dr. Liljani Kač, Alenki Andrin, Barbari Damjan, Nataši Kabaj Bavdaž in Barbari Lesničar z Zavoda RS za šolstvo; • Manuelu Kalmanu, Tanji Detečnik, Matiji Leonardiju in Nini Čavž; • Bojanu Cvijetićaninu in Maji Keuc; 127 | Tu se zgodba še ne konča • Katji in Mateju Fajdiga; • Bíborki Molnár-Gábor in Ines Katarini Gaal z Lisztovega inštituta; • Sandri Antić, ambasadorki Sing-a-Vision; • domačim in prijateljem ter vsem drugim, ki nas podpirajo pri projektu Sing-a-Vision. Hvala vam! Danke! ¡Gracias! Gratias vobis agimus! Grazie! Kösznöm! Merci! Thank you! Χάριν ὑμῖν ἴσμεν!