Delovna resolucija konference i. Ocnovna naloga je razširitev orga nizacije. V vaseh, kjer že obstojajo mladinski aktivi, je dolšnost vseh članov LMS, da z indAvidualnim de-lom, preko kulturno-prosvetnega de-la, fizkulture, predvojaške vzgoje itd. vključijo do konca leta vso še ne-organizirano mladino. Za predele, kot so Dravsko polje, okolica Les-kovca in Pacinje, kjer mladinske organizacije še ni, zadolžuje konfe-renca OK SKOJ-a in OO LMS ter vse bližnje aktive LMS, da tam v najkrajšem Času postavijo mladinsko organizacijo* II. Vzporedno z razširitvijo se mora organizacija LMS v našem okraju tudi organizacijsko in ideološko okrepiti. Zato postavlja konjerenca pred vse aktive L31S nalogo, da ze do skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ (do 15. decembra) temeljiio preštudirajo načrt statula LMJ, do konca leta pa resolucijo o nalogah, sprejeto na IV. k^ngresu SKOJ-a ter statut mladinske organizacije, ki bo sprejet na skupnem kongresu. Ravno tako bo treba začeti s predelavo ma-teriala s skupnega kongresa. Pri tem pa ne smemo pozabiti na študij, ki je predviden po planu Centralnega sve-ta. Vsi aktivi morajo do konca leta predelati temo: »Kaj so in kam vo-dijo naše kmetijske zadruge«. III. Konferenca je mnenja, da SKOJ v našem okraju še ni povsod izvršil svoje naloge, še ni prenesel svojih kvalitet na vso mladino. Zato obve-zuje vse grupe SKOJ-a, ki morajo biti še naprej vodilna sila v mladin-ski organizaciji, da ne prenehajo s svojim delom, pač pa morajo njego-vo vsebino še poglobiti. To pa bodo najbolje dosegle s študijem progra-ma in statuta KPJ in članka »O liku komunista«. SKOJ mora biti vzor ostali mladini pr% izvrševanju obvez, pri izvrševanju nalog petletnega plana in v svojem osebnem življenju. IV. Konferenca postavlja pred vse ak-tive na vasi in po šolah, da pojačajo borbo proti škodljivemu vplivu kle-ra, ki skuša zavesti našo mladino s poti graditve socializma. Stalno je treba tolmačiti zločine, ki so jih de-lali duhovniki za časa okupacije nad našimi narodi, njihova izdajalska vloga in sodelovanje z našimi sovraz'-niki po osvoboditvi, njihova moralna pokvarjenost itd. Mladini je treba nuditi zdravo za-bavo, jo zainteresirati na kulturno-prosvetnem delu, na fizkulturi itd. Na ta način bo 6na pr% mladinski organizaciji našla več, kakor ji pa danes daje duhovnik. V. Mladinski organizaciji je poverje-na velika naloga — da vodi naše pionirje in da skrbi za njihovo vzgo-jo. Zato nalaga konferenca vsem gimnazijskim in vsem kmečkim aktir vom, posebno pa onim, ki so na se-dežu sole, da posvetijo pionirski or-ganizaciji več pažnje. VI. fieferat in diskusija sta pokazala, da je nujno potrebno: a) da vsi kmečki aktivi takoj zaČ-nejo z agitacijo za vpis čim večjega stevila mladlne v kmetijske zadruge. . Mladina naj se vpiše kot glavni čla ni; le tako bo ona imela pravico, i da soodloča v zadrugi; b) da mladinski aktivi takoj pri-stopijo k ustanavljanju strokovno nadaljevalnih tečajev in sicer v sle-dečih aktivih: zadruga Osojnik, za-druga Dravinjski vrh, zadruga Gor- | ca-Dežno, zadruga Sobetinci, zadru- i ga Litmerk, Starše, Turnišce-Dra&sn- ci, Podlchnik, Zavrč, Dornava in Or- mož — državno posestvo. V te pe- čaje naj potegnejo vso mladino iz ; državnega posestva in iz okoliških y,vasi. Zaradi ustanovitve teh tečajev 1 naj $e vodstva aktivov pcvežejo z ¦ upravami obdelovalnih zadrug in državnih posestev ter z vodstvom i najbližje šole. c) da mladinski aktivi v Zetalah, Sed,lašeku, Grajeni, SrediščUj Vito- | marcih, Trnovski vasi, Desterniku, ! Podgorcih, Markovcih, Gorišnici, Cir- ', kovcih, Cirkulanahj Leskovcu in šs drugod osnujejo kmetijske kroške, v katere naj poleg mladinc pritcg- nejo tudi starejse Ijudi; d) na podlagi dosedanjega dela ' vaških kulturno-prosvetnih skupin i sprejema konferenca sklep, da se \ sporazumno s Krajevnimi Ijudsko-\ prosvetnimi sveti ustanovijo kultur-' no-prosvetna društva v sledečih ak-| tivih: Gorišnica, Cirkovci, Središče, j Ormož, Podgorci, Vitomarci, Gorca-i Dežno, Bukovci, Markovci, Starše, j Biš, Hajdina in Cirkulane. Ta dru-1 štva morajo vključevati vse oblike kulturno-prosvetnega dela. e) Povsod tam, kjer so traktorske brigade, to je v aktivih Starše, Cir-kovci, Tnrnišče, Markovci, Dornava, Podgorci in Središče, je treba pristo-piti k ustanovitvi moto-krožkov; v ta namen se j$ treba povezati z bri-gadirji traktorskih brigad, da sta-vijo na razpolago potreben strokovni kader; i) Da se rczširi fizkulturni pokret tudi na našo vas, postavlja konfe-renca sledeče naloge: Preko zime — v najkrajšem času — je treba ustanoviti telovadna dru- štva v sledečih vaseh: Polenšak, Jur- I šinci, Desternik, Dornava, Gorišnica, j Podgorci, Velika nedelja, Zavrč, Cir- | kulane, Žetale, Girkovd, Starše, Haj- dina in Podlehnik-vas. Mladinski ak- i tivi iz navedenih centrov naj skupno I s sosednjimi aktivi takoj pristopijo j k ustanavljanju društev, pri tem jim bo pomagal Okrajni odbor Fizkulture in OO LMS. Vodstva aktivov so za- dol&ena, da bo v telovadno drustvo zajeta vsa mladina. VII. a) Ustanavljanje novih in Širjenje starih proizvodnih brigad, dokler ne i bo sleherni delavec vključen v bri- i gadni sistem dela. Da se izboljsa na- ; čin dela proizvodnih brigad, je treba i uvesti kratke proizvodne sestanke v ; odmoru ali pred delom; } b) Po vseh tovarnah je treba po- : jačati ideološko vzgojno delo; pred- | vsem v tekstilni tovarni v Majšper- j ku in pri Gradisu v Strni&ču. Tu naj se formirajo študijski krožki, ki naj krajevnim prilikam prknerno raz- vijejo svoje delo; i c) Skupno s sindikatom je ireba 1 organizirati kulturno-prosvetna dru-'. štva v tovarni Majšperk, tovarni | Strnišče in pri Gradisu Strnišče; 1 č) Konferenca zadolžuje grupo SKOJ-a in aktiv LMS pri Gradisu Strnišče, da s pravilno agitacijo zniža procent neopravičenih izostan-kov na minimum; ! d) Konferenca zadolžuje aktiv | LMS v tovarni perila v Ptuju, da do ; konca leta uvede brigadni sistem dela. Le s pravilnim delom pn vzgoji mladine, s poostreno borbo proti skodljivemu delovanju protiljudsktii elementov, s stalnim razkrinkova-njem protiljudskih duhovnikov, raz-nih špekulantov in saboterjev, ki skušajo motiti izgradnjo socializma, bomo častno opravičili zaupanje, ki nam ga izkaaujs naša slavna Komu-nistična partija in največji vodja jugoslovanskih narodov — naš Ijub-Ijeni maršal T it o.