Priloga ,,Našemu Listu" št. 48. V Kamniku, 15. septembra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lieta" v kamni.škem okraju brezplaeen. Kamničan Oglasi se računajo tristojma petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kanmiška Bistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Ce so že pri plavbi lesa za drva take zapreke oziroma se plavba tako slabo sponaša in rentira, kaj naj bo potem s plavbo za dolgi les, ki bi se rabil ali pri stavbah ali pa M se za drugo rabo naprej spečaval; saj je znano, da se lep les, katerega bi lahko bilo v naši Bistrici več kot dovolj na raz-polago, lahko in drago prodaja. Za plavbo takega lesa je pa naša Bistrica na-ravnost izključena. Prepričani smo, da je na njej nemogoče daljše hlode kakor tri, štiri kvečjemu pet metrov dolge spraviti naprej. Kdor opazuje tek, padec in zavijanje struge, nam bo gotovo priznal, da imamo prav v tej naši trditvi. Dalje pa opazujmo hlode, kakšni se izroče Bi-strici za transportiranje in pa hlode dospevše na plavbni prostor v Stahovici. Mili bože, niti spoznati jih ni več. Iz zdravih lepih debel spremene se tekom plavbe v malorabne hlode. Na svoji dolgi poti raorajo ti reveži dokaj prestati. Obriba jih pesek, izžme jih voda, obdrgnejo jih skale in ker na marsikakem kraju zaradi plitve vode ne morejo naprej, pride drvar, zasadi neusmiljeno svoj ,,kramp" v hlod ter ga s silo vleče zopet v globokejšo vodo. Po celi strugi nadzorujejo drvarji s svojimi krampi plavbo in ker se hlodi zaletavajo sedaj v ta sedaj zopet oni breg, jih drvarji neusmiljeno mrcvarijo s krampi. To se ponavlja sto in stokrat in tak hlod, ki je ves v ranah, dospe konečno na plavbni prostor. Razume se samo ob sebi, da se s takim po-stopanjem godi velika škoda. Menda ni človeka, ki bi trdil, da se taki ranjeni, obdrgnjeni in izžeti hlodi ne prodajajo niti za polovico iste eene, kakor bi jo imela ona zdrava in lepa debla, ki se izroče Bistrici v transportiranje. Ce se blago kvari samo s tem, da se je na ta nacin rani, kolika škoda se pa godi tudi zaradi tega, ker se mogočna debla razžagajo na tako kratke konce. Ako bi se vse to upoštevalo, priti bi morala konečno korporacija do prepričanja, da bi se pripravna vozna cesta kmalu in dobro izplačala, go-tovo pa je, da bi prinašala več obresti kakor jih pla-čuje katerikoli zavod na glavnico, ki jo ima korpo-raeija na hranilnih knjižicah naloženo. Transport po taki eesti bi pa bil tudi lahko ves drug. Debla bi se izpeljavala v svoji prvotni dolžini, in kar je tudi velike vrednosti, bila bi ta debla zdrava in neizžeta. Dokaj lepega lesa spravijo lesni trgovei naprej, mnogokrat imamo priliko opazovati lepa, zdrava in mogoena debla, ki jih peljojo skozi nase mesto, a vse to $8 iz tuhinjskih gozdov, iz Bi-strice pa dobivamo le ranjen les, to je zasluga pri-vilegirane plavbe. Pa če tudi vseh teh pregreh ne vpoštevamo, pričakovati bi morali, da je plavba kar raogoče ce-nena. To pa pri naši Bistrici ni, kar smo že prej omenili, sedaj hočemo tudi to utemeljevati. Delavske sile pri nas niso tako cenene. Noeemo trditi, da so delavci za svojo osebo predobro placani, a znano je, da manjka pri nas delavskih moči skoro na vseh poljih. Že to dejstvo podražuje delavski ma-terijal, kajti če se mora gotova stvar vršiti, mora se delavce plačati, kakor to zahtevajo, sicer jih ni do-biti. Kakor smo že omenili, nočemo s tem trditi, da bi delavci ne zaslužili svojih plač, saj tudi ni ma-lenkost spravljati težke hlode v nerodno stmgo, ali pa broditi celi dan po ledenomrzli Bistrici; s tem hočerno le pribiti dejstvo, da znašajo plače delavcem vee kakor bi bilo sieer potrebno. Radi bi se prepričali iz blagajniskih knjig naše korporacije, kakšne svote se plačuje leto za letom delavcem za spravljanje lesa, da bi nam bilo mo-goče na podlagi teh rnogočnih gtevilk primerjati stroške plavbe in pa primerjati tiste stroške, ki bi prišli v poštev pri modernem transportiranju, a bla-gajniške knjige nam žal niso pristopne. (Dalje prihodnjic). K začetkvi šolskega leta. Z današnjim dnem so šolske počitnice pri kraju. V pondeljek je ob 7. uri šolska maša, po maši pa se začne takoj z rednim šolskim poukom. Ostali smo seveda še vedno pri ponižni tri- oziroma štirirazred-nici. Ce bo kdaj v tem oziru bolje, dvomimo res-nieno. Vsako drugo mesto prizadeva si spopolniti se v šolskem ozim na kolikor mogoče visoko stopinjo, pri nas to ni potrebno, — je dovolj, da samostani prevzemajo nalogo učiti in pripravljati mladino po svoji metodi za višja izobraževališča. Že lansko leto smo v več člankih primerjali in razpravljali o šol-skem izobraževanju po samostanski metodi in pa po metodi modernega posvetnega pedagoga. Al ni sramota za naše mesto, da imamo na dekliški šoli le tri razrede? V tem oziru so mnogo na boljšem vasi in trgi po ostali kranjski deželi. Poglejmo v Postojno, kjer se otvori letos meščanska šola, vzemimo si jo v vzgled in posnemanje. Na mestu bi bilo pri takih zadevah zastopati napredne ideje, le tako bo mogoče naše ljudst voizobraziti, pripraviti je do samostojnega nastopanja. Z mladino moramo v prvi vrsti računiti. Dolžni smo pa tudi naši mladini izobraziti jo na kolikor pač mogoče visoko stopinjo. Ne le, da se mora dan-danes za vsakega dečka skrbeti, da si v poznejših letih zagotovi eksistenco, dandanes je tudi pri de-kletih ista. Danes smo na mnogo slabši stopinji kakor so bili naši predniki pred 500 leti, seveda v primeri za tisti čas. Kakor nam zgodovina svedoči, je imel Kamnik že leta 1391 svoje šolsko poslopje; če bi toraj hotel biti danes Kamnik na isti stopinji, — moral bi imeti za današnji čas že univerzo, ne pa trirazredno ljudsko šolo. Okoli leta 1780 ustanovila se je v Kamniku trivijalna šola, s katero se pa Kamničani še niso zadovoljili in delovali so z vsemi silami na to, da se šolske zadeve še zboljšajo. In res se jim je to tudi posrečilo. Leta 1784 imel je Kamnik že giavno šolo, katero je vodil direktor Blaž Kurnerdej, kateri je znan kot slovenski pisatelj. Leta 1791. je bilo na tej glavni šoli že šest izvrstnih šolskih moči, torej pred ve<5 kot sto leti nič manj kot danes. Kakor se razvidi iz teh kratkih črtic, so bili naši predniki mnogo bolj naprednega mišljenja kakor pa danes njih potomci. Kdo je pa znal pred 5001eti pisati in brati? Marsikakemu kralju in cesarju je bila ta umetnost docela neznana, za tiste čase je ve-ljal doticni, ki je znal pisati in brati, že za silno iz-obraženega. Danes se pa tudi ne nauči mnogo več v treh razredih kot to, kar so znali predniki pred 5001eti. Kamniška podružnica ,,Slov. plan. društva." Od 13. avgusta 1.1. je obiskalo kamniško kočo na Sedlu 110 turistov, torej z istimi, ki so pri otvoritvi pri-sostovali (260) do sedaj že skupaj 370, kar do sedaj nobena koča ne more izkazati. — Iz tega se razvidi, kako potrebna je bila ta koča in kako prihodnjost ima še le, ko bode s prihodnjim letom zveza s Ko-krskim sedlom in z Ojstrico cez Planjavo in Škarje za vsacega turista varno urejena. — Orijentacijska tabla glede naših planin se je že nabila na hiši g. odbornika Karola Prelesnika v Stahovci, druga enaka tabla pa se postavi na kolodvom kamniške postaje, kakor hitro pride dovoljenje od ravnateljstva državnih železnic. — Občiii zbor Mestnega godbenega društva v Kamniku se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri Sokolu. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se isti dan ob 8. uri zvečer drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število ude-ležencev. | Iz Radomlja. V sredo dne 12. t. m. otvorilo je akademično društvo ,Prosveta" javno ljudskoknjižnico. Hvaležni smo ^Prosveti" za to pomembno napravo, saj je pri nas mnogo ljudi, ki sicer jako radi be-rejo dobre knjige, a do sedaj nismo imeli drugih kakor Mohorjeve družbe in molitvenike. Vse te smo pa znali že na izust. Kaj naj pa tudi človek počne ob dolgih zimskih večerih? Duh časa zahteva, da se izobrazujemo in ker drugih sredstev odrašeni ni-mamo na razpolago, posluževali se bodemo pridno knjig, ki nam jih je ,,Prosveta" prepustila. Upravo knjižnice je prevzel poslovodja mlekarne. Vegov spomenik v Moravčah. Kakor čujemo se odkrije spomenik barona Vege v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne. Nerazumljivo nam pa je, da se ta slavnost vrši tako na tihem, tako, da večina ljudi niti za njo ne ve. Ali bi ne bilo umestno malo reklame, saj je bil Vega vendar zaslužen mož ia naš rojak. Umrl je na Krtini v nedeljo dne 9. t. m. ob 12. uri dopoldne g. Anton Zaraik, posestnik, trgovec in občinski svetovalec. Ranjki je bil obče priljubljen in se je njegovega pogreba, ki se je vršil v sredo dne 22. t. m. udeležila velika množica občinstva. Blag mu spomin! Več ključev, med njimi tudi nekaj blagajniških, je bilo najdenih pred dobrim tednom v Kamniku. Oddani so bili v tukajšnji občinski pisarai, kjer jih dobi ob navadnih uradnih urah dotični, ki jih je iz-gubil. — Pri tej priliki opozarjamo občinstvo, naj odda vsako najdeno stvar takoj v občinski pisarni, sicer bi bil dotičnik lahko kaznovan zaradi prestopka prilastitve tujega imetja. Umestno bi pa tudi bilo, da bi se v občinski pisarni tudi zglasil vsakdo, kdor kaj izgubi. IVesreča. Janez Uršič, posestnik v Spodnjih Stranjah je iniel v torek dne 11. t, m. opraviti pri svoji zidani apnenici. Med deloni so se kroglje sesule in Uršiča zasule. Do pasu opečenega reveža izvlekla sta njegov brat in še nek drugi iz žganega apna. Uršič ima strašne opekline, vendar pa je upati, da okreva. Zahvala. Povodom moje štiridesetletnice došlo mi je od dragih mi prijateljev in znancev toliko čestitk, da mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato kličem tem potom vsem: Iskrena vam zahvala! Nadalje se zahvaljujem sl. domžalski godbi, ki me je počastila s podoknico ter sl. prost. gasilnima društvoma v Domžalah in Stobu, ki sta mi častitali po deputaciji. Istotako se najiskreneje zahvaljujem prečast. g. beneficijatu Berniku za darovanje slavnostne maše in p. n. gospicam pevkam in g. organistu za krasno petje. Hvala vam vsem! Kristij Engelman nadučitelj v Domžalah. Javna ljudska knjižnica. Naša Narodna Citalnica je spremenila svojo knjižnico v javno ljudsko. Ta knjižnica je odprta vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne in vsak četrtek od I. do 2. ure popoldne. Med temi urami izposojujejo se knjige vsa-kemu, kdor jih zahteva, vendar se pa mora dotični podvreči doloobam in z lastno-rocnim podpisom potrditi, da je prečital pravila, ki so tiskana na vsaki izkaznici. Širšemu občinstvu jih podajemo tukaj: Knjige se izposojujejo le na izkaznice, ki se dobe pri knjižničarju po 10 vin. Na eno izkaznico se posodi ena, na dve tri knjige natnkrat. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 4 vin. Nabrani denar se porabi za nakup in vezavo novih kniig. Čitalniški udje so pristojbin prosti. Zeleti pa je, da tudi oni prispevajo, da se more knjižnica Čim preje izpopolaiti. Kdor izkaznico izgubi, ne more na njo več zahtevati knjig. Knjige se izposojujejo za 14 diii. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec prej pri njem oglasi. Če sicer tekom tega časa ne vrne izposojenih si knjig, ga opomni knjižničar na dolžnost po do-pisnici, ali pa po odposlancu. Kdor teden na to še ni vrnil knjige, se lahko toži. Izposojevalec se za-veže plačati vse troške ter povrniti polno ceno novih knjig. Tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih knjig. Vsled tega naj skrbno ravna s knjigami, naj ne piše po njih, jih ne maže in tudi drugim ne izposojuje. Parobrodna družba ,,Zinot' razpošilja po svojem pooblaščencu A. Gergoletu v Chissi (Švica) prospekte, v katerih vspodbuja delavstvo, da bi se izselilo v San Pavlo v Braziliji. Posebno se vabijo rokodelci, kmetovalci in poljski delavci. Vsem tem slojem se tamošnje razmere popisujejo za zelo ugodne in se jim celo obljublja brezplačno parobrodno vožnjo in vožnjo po suhem do zaželjenega kraja. Vse to pa ni nič diuzega, kakor vaba, in naj bodo vsi oni, ki se hočejo izseliti v Brazilijo, pre-pricani, da so tam razmere za delavstvo silno ne-ugodne in da ta nepremišljeni korak že marsikateri obžaluje, ker si ne more tam prislužiti niti toliko, da bi se po človeško preživljal, ne pa da bi si še pri-hranil za povrnitev v svojo domovino. C. kr. okr. glavarstvo v Kamniku. Kupujem ^Cs,1^ žita v vsaki množini in plačujem po naj-višjih cenah. J©s. Jezernik Stob pri Domžalah. Odda se pra^ eeno s 1. oktobrom t. 1. p§*iiliLrao sfanovanje s tremi sobami, kuhiiijo, kletjo in vrtom. Even- tuelno se oddajo tudi mesečne sobe pod jako ugodnimi pogoji. ¦ Natančneje se izve v Kamniku na Grabnu št. 33. Velika zaloga vsakovrstne opeke (falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri Jran peeniku v Domžalah. Postrežba todna. Cene nizke. je najboljše domače sredstvo za ' pokončavanje muh. Cene: 1 pola 10 vin. Pri vecjem odjemu znaten popust. 12 —10 Glavna zaloga pri Karolu Kummer trgovina s špecerijskim blagom v Kamniku na Grabnu. »I« * Priporoča svojo špecerijsko blago, osobito pa moko in žlto po nizki ceni v izborni kakovosti. ^^^^— Izhorsio ^iežais® pfor® w sodčkih in st©SkieBiieah priporoča * tS " Vsa naročiia se točno izvršujejo. Marija Sn v buh Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. =c se prodaja v trgovini Josip Staenia v KairmikiL VsakoTrstne krsle, kakor lodi kovinasfe za v rakve priporoea fogrefani zmi \ umetei rdzar»Katanikn na Mm. Nadalje priporoča svojo zalogo pohištva. Izvršiijc tndi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev točna. Cene znierue. Trgovina s špecerij-skim blagom Kamnik, Qla\>ni trcj 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano Š3,šsiko? čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in vse vrsta minaralne wk. Stanje hran. vlog: nad Rezervni zaklad: nad sprejema hrauilne \loge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestnje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz gvojega, ne da bi ga zaracimila vlagateljem. Za varnost vlog jamči pole^ lastnega rezervne^a zaklada me$tna občina kamniška z v$em sVojim prcmožeajem m v$o davčno močjo. Bm j@ ^a^n®sf vmg p®p@Msb$ s^eilciei zSasti f@3 iia i?§ayaj® v t® ht^aniiaiic® fyc§i scidišča dsE'sar* reia!@ieftBiih ©fs*@k isi ^arouance^. Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih deiiarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c, kr. pcštne hranilnice. Poštne hranilBice račnn št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ----------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na Trednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax LaBtnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.