(iter i.
SLOVENSKEjNOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razšir-
jen
v severozapadu Z.
0. Uspešen za oglaševanje.
SLOVENSKE NOVICE
SLOVENIAN NEWS!
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE.
Letnik III.
CALUMET, MICHIGAN, Oct. 4 1918.
[gncozi so zasedli St.Quentin.
,tentni zavezniki z Amerikanci red potiskajo Nemce na celi 250 milj dolgi fronti vedno bolj nazaj.
tjlŠKA SUBMARINSKA OPO-OB BELGIJSKI OBALI SO V NEVARNOSTI.
j[Ue translation filed with the postat Calumet V ichigan on 41918, as required by the act of . 61917
London, Okt. i. —Kakor poro-Fitjldmaršal Haig se vršijo lui-:jo]i v celem Cambiai ■ St.Qu-«lin tektorjn. Brez ozira na moč-ojačenja, ki so jih vrgli Nemci i^j, da ustavijo napredovanje ijA-žev, so le-ti zasedli važno Ä,iiljt> na celi bojni crti.
\'mesecu septembru so Angle-jujeli na zapadni fronti66,30Ü yrtnikov in 700 topov. V avgiis-iii septembru Jznaša število (Angležev zajetih ujetnikov 13,1119 itm 1400 topov.
Angleška armada v Flandriji,1 sl— Belgijska ka valerija je «fila v akcijo v bližini Roulers nuji ]c posrečilo očistiti ozeiu-nov raž m k a. Bitka ob celi i?t 'pratili. (Jambrai fronti se je Mdaljevala danes j utro z takšno (akot ,je ni zaznomavati v celi Ujni,Nemci so poslali močna o »kuja v boj in se z obupno od-wnostjo zoperstavljajo. Kanadci nrrnood Oambrai se borijo prot] divizi-
Štev 29
ttjmaiij osmim nemškim K skoro 100.000 mož Wout je bil zavzet rano v j u-in velik del zokopov ob Nau-sj.Avstralci vedno bolj napredu-!i° ob sàkopih Hindenburg ove r smeri proti Gouy m so za-w'iEstvees m neki važen hrib ob Nenbtirgovi črti severovzhodno Wllincourt, l Flau d ri i i so bila osvojena •«ta Ledgheiin Roleghem Oha-Kile,
wgleško armado na Francos.
L pkt. popoldne. — Da-^aji dan je bil zopet dan zmag Wgleskt, armade. Tudi Belgijci P°vsod nadaljevali s svojim na
kovanjem."
Avstralci so si pridobili velike ■'Pdie med Oambrai in St. Qtien-11 '° so prekoračili kanal povsod, ^olge vrste sovražnikovih tran-y°rtov bežijo proti vzhodu v tej tildi drugih pokrajinah.
^ Ellington, 1. okt. —General Ashing poroča danes,da so Air.e-<ar>ske patrulje že na drugi
mož. Neka druga kompanija Je zgubila 30 odstotkov svoje moči
V	torek je sovražnik pošiljal, v prednje črte močno ojacenja, kar someni, da je njegov namen držam sedanjo črto, vsaj začasno.
Pariz, 1. okt. — Napadi prve armado, ki v zvezi z Angleži operi-ra v pokrajini St. Quentin, so bili zelo vspešni. I’ rancoske čete so prodrie v St. Quentin do kanala.
Na fronti reke Aisne so Francozi zasedli Meurival, Venielay, Bouvencourt in St, Thiery, docim so na severu od Bouciuville se polastili gozda Autry in Vaust les— Mauron. J
Francoski glavni stan, 1. okt. popopoldne. — Francoske čete so danes popoldne zasedle St. Quentin. Močne fazstrebe ss se dogaja-le v mestu danes od 0. ure naprej Ćete generala Debeney, ki z Agleži operirajo severno od mesta.so ste prekoraöiliQuentm — Oambrai cesto.
V	belgijski Flandriji potiskajo belgij3ke, francoske in angleške čete zagozdo ob Dixmude vedno bolj proti vzhodu in le še nekoliko milj j im je potreba, da bodo zasedli pozicije, vsled katerih bo costalo stališče mesta Ostend, ki služi kot nemško morsko oporišče, nevzdržljivo,da cela obal ob sevei. nem morju, ki je sedaj v nemških rokah bo v veliki nevarnosti. An-gleške’vojne ladije sedaj močiio obstreljujejo obrežje in Nemci spravljajo svoje težke topove proti vzhodu, ker se bojijo, da bi bili zajeti.
Mnogotiodatmh mest so anten-tni zavezniki zasedli v tej pokrajini in zajeli so mnogo ujetnikov. Važno železniško križišče Koulers je v njihovih rokah, južno odRou-Jrs pa so Angleži razdrli progo na dveh mestih in sedaj obkoljujejo Menni.
Bolgarija prosi za mir
Ententni zavezniki sklenejo premirje z Bolgarijo. Zasedli bodo vse bolgarsko ozemlje in nadzorovali vsa prevozna sredstva.
da so se odločili za premirje.Znano je namreč, da je že nekaj časa setu minister bil spoznal, da je ^ njegova dežela napravila veliko napako, ko se je pridružila kot bojevi ica centralnim vlastem .
Maniera Fiedmaršala Macken-sena organizirati Bulgare in s po-
ZDRUŽENE DRŽAVE SE NE MEŠAJO V POGAJANJA.
True translation filed with the postmaster at Calumet, Michgian, on Oct 4 ’18, as required by the act of Oct. 6 ’17
Nemci se zopet umikajo v sek-torju in sicer na,dolgi fronti severno in južno od kanala La Bassee.
Na celi vojni fronti od Belgije pa do Verduna ententne čete na daljujejos svojim zmagovitim napredovanjem, akoravno so Nemci vsepovsod razim severoza hodno od Rheimsa povišali svoj odpor s tem da pošiljalo neprenehoma močna ojačen ja, ki naj bi zadržala sovražnika od nadaljnega pohoda v njihovo ozemlje.
Francozi so sedaj v popolni posesti mesta St- Quentin in se pomikajo proti vzhodu. Geli Hm debnrgov zakopni sistem med St Quentin in Le Catelet so Anglež katerim so prideljeni tadi Ameri kanci, razdrli.
8,11 Cieges in vzdržujejo dotiko ,(JVražnikotn Od 26. septembra S So Amerikanci uničili več °" 100 sovražnikovih zračnih le-<l'“.21 balonov, poroča Rer-
«•
v
p •
okt. — Nemški protina |^v bližini Apprement, na bojni °“1’ severozahodno od Verduna, Amerikanci vspešno odbili. Si-^ PH ni bilo bojev večje važnosti 1 “"inrikanski fronti.
ji
°rušene ceste m razdejan ‘°at°vi so vsepovsod popravljajo^ se mogli z večjo točnostjo , y predno bojno črto lira-/ 1,1 druge vojne potrebščine. Do , “re danes popoldne ni bilo no. ‘lB'spremembe v vojni črti.
: ^viažnik zadobiva velikanske Wbe vsled amerikanskega arti /'Jakega in iufanterijakega og-jj1* od amerikanskih tankov. ^°Wne nemške kompanije v za-''P'b s« je znižala od 60 na 18
Ohranite si zdravje - kupite liberty honde!
Bolezen pomeni zgubo zaslužka in nove stroške. Ako se je ogiba te zmožni bodete kupiti več Liber to Bondov.Ognete se je lahko ako hranite čisto drobovje, katero daje polno uioč delujoči krvi. Tnner-jevo Grenko Vino je zdravilo v ta namen. Posebno sedaj ko se pre-minja sezona, sedaj izčistite želodec in poživite »zgoščeno kri v polno delovanje. Trinerjevo zdra vilo je uajzaneslivejše in najokusnejše. Vsa* lekar ga ima v zalogi in če ga nima Vam ga lahko hitro dobi. Gena 1.10. Ako trpite
z revmatizmom,nevralgico putiko, spahkom oteklinam itd vprašajte za Trinerjev Liniment, najbolje zdravilo za omenjene bolečine. Po lokarnah 35 in 65c po pošti 45 in
i75-
London, 30. sept. — lJremirje sklenjeno med Bolgarijo in en-tentnimi zavezniki, je popolnoma vojaškega značaja in ne vsebuje nobenih političnih spovrazutn-Jjenj.
Bolgarija se zaveže, da bo izpraznila vse ozemlje, katero je pod njeno oblastjo v fcšeruiji in na Grškem, da bo takoj razorožila svoje armade in da bo odstopila ententnim zaveznikom vsa prometna in prevozna sredstva.
Bolgarija bo nadalje odotpila vse svoje ladije in čolne, kakor tudi kontrolo nad plovbo na reki Donavi, zaveznikom dovoli tudi prasto pot skozi Bolgarijo, v koil-■ror je ta potrebna za razvo j vojaških operacij.
Vse bolgarsko orožje in alimi-ničija bo spravljena pod nadzorstvom ententnih zaveznikov, kateri imajo tudi pravico da zasedelo vse strategično važne točke.
Zaseden je bolgarske zemlje ha poverjeno angleškim, francoskim n italjanskim četam, izpraznjeni deli Grške in Serbije pa grškim oziroma serbskirn četam.
Premirje pomeni popolno vo-aško podajo in Bolgarija se ne smatra več kot bojevnik.
Vsa vprašanja, ki se tiče|0 pokrajinske preosnove na Balkana so^se pri pogajanjih namenomo opustila.
Zavezniki niso ničesar ukrenili glede kralja Ferdinanda, ker smatrajo to za notranjo zadevo, ktero morajo Bolgari sami odločiti.
Premirje bo ostalo v veljavi, dokler ne bo sklenjen končni splošni mir.
Washington, 30 sept. — Akoravno je premirje, sklenjeno med Bolgarijo in zavezniki vzbudilo med tukajšnirni diplomati splošno zadovoljstvo,so se ameriški urad-II j Ki popolnoma vzdizali vsakega vplivanja v tem velevažnem dogodku. Ker Zdr, Države niso napovedale vojne Bolganj, je bilo mnenje zvezine vlade, da nima pravice da daje kaka navodila svojim so zaveznikom, ker je zadeva popolnoma vojaškega^ značaja. Verjetno pa je, ko pride do
končnega aporazumljenja glede političnih zahtev, ki bodo naložene Bolgariji pri skepanju svetovnega miru, da bodo tudi Zdr. Države povabljene, da oddajo svoje mnenje v tej točki.
Zatrdilo se je danes uradno, da noben aiplomatični zastopnik na Balkanu ni dobil od Zdr. Držav navodil, da bi posredoval med Bolgarijo in zavezniki. S tem pa, da le bolgarski minister Stefan Panaretof oh zeatjl Zdr. Države, da njegova vlada prosi’za premirje,je nedvomno pokazal^ da bi Bolgaii-ja hvaležno vsprejela ameriško posredovanje.
Tu prevladuje tudi mnenje, da mister Panaretof vporabU ves
močjo Avstrijcev zoperstaviti se zaveznikom pri Nišu, se smatra kot čisto vojaški problem in armadni častniki so mnenja, da tak vojaški odpor ne bo dolgo tra-jal.
Po mnenju vseli morajo zavezniške čete zasesti Niš pod vsakim pogojem . Posest tega mesta je neoblioduo potrebna za izpeljavo strategiČnih načrtov, ki so bili iz-delani z namenom, da se pretrga komunikacijska zveza med centralnimi vlastmi in Turčijo, in da se na ta način uniči nepretrgana vez med Nemčijo in Azijo, o k te ri so Vseneinci toliko sanjali. Mesto Niš leži ob železniški progi Berlin—Constantinople. Ako to zavzamejo, zadobijo zavezniki kontra, lo nad edino praktično zvezo med Nemčijo, Avstrijo in Turčijo.
Preustroj nemškega ministrskega kabineta.
True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on Oct 4 1918, as required by the act of oct, 1917.
Amsterdam, 2. okt. — Berlinski časniki so prinesli poročilo,da se je podkancelar Von Payer izrazil, dase razpravlja o načrtu,ka ko bi se preustrojila nemško-dr-žavni in pruski ministrski kabinet po načinu .parlamentarnega sistema. Podkancelar se je o tem pogovarjal že z vsemi vod ji raznih parlamentarnih strank.
London, 2. okt. Angleški zunanji minister Balfour se je v nekem govoru izrazil,da morajo biti krivice, ki so jih podrejeni narodi trpeli, popravljene in da morajo vse pokrajine, ktere je Nemčija zasedla od početka vojne, za dobiti popolno prostost, predno je mogoča liga vseh narodov in predno se more zadobiti svetovni mir. Razložil je govor, i<i ga je imel predsednik Wilson pred kratkim v New 1 or k n in se izrazil, da se on popolnoma strinja z predsednikovimi misli in idejami.Ge hoče svet biti gotov, da bo vžival mir, mora ta mir biti tako sklenjen,da bo liga narodov imela pravico in moč, da se bo rušilce svobode in pravic narodov lalixo kaznovalo. Ti veliki ideali pa se morajo vpeljati tedaj, ko bodo zmagovite
vlade narekovale mirovne pogoje.
Angleži zasedejo meste Damask.
Turčija,osamljena radi bolgarskega premirja, bo prosila za mir. Poražena je skoro na vseh bojnih poljih-.
AVSTRIJA BO SKORO GOTOVO SLEDILA TURŠKEMU VZGLEDU.
True translation filed with the post master at Calumet Michigan on Oct, 4 1918 as required by the act Of Oct6 1917
London, 1. okt. —Rotom uradnih poročil so čete generala Allenò}' zaäedle Damask,glavno mesto Sirije, v torek jutro.
l’adec Damaska pomeni skoro gotovo konec turškega odpora v Palestini in Siriji. S tem daje Allen by zasedel to mesto, je pokazal, da so njegove čete od 20. septembra napredovale zalodmilj. V tem času so Angleži zajeli nad 50,000 ujetnikov in uničili najmanj tri turške armade.
iNa macedonskem vojnem po-zorišcu so Avstrijci izpraznili pokrajini zahodno od J9zera Ocliri-da v Albaniji.To znači, dase Avstrijci sedaj,ko je Bolgari ja sklenila premirje, nahajajo v jako nevarnem položaju, Ker so daleč od doma in nimajo nobenih zaveznikov, ki bi jim pomagali.
Turčija je že dala znamanje, da bi rada sklenila mir in da bi po vzgledu Bolgarije storila konec vo j.n i.
Tudi Avstro — Ogrska je baje na tem, da bi storila korak, ki bi imel važen vpliv na njene stališče kot bojevnico. Iz brzojavk iz Buda — i’ešte je spoznati, da bo ta država v kratkem predložila nove mirovne pogoje.
Amsterdam, 2. okt -- Rotom o-grskili časopisov si želi Avstro .— Ogrska miru v sporazum ljenju z Nemčijo brezozira nato, da se je vsled umaknjen ja Bolgarije iz vojne,vse potrebno ukrenilo va ob-ramnjenih mej na zapadu in jugu. Kotom teh po ročil, se je vršil soboto kronski svet, prikterem se je vse potrebno določilo, da se Avstrija vspešno borni proti mogočim upadom od strani zaveznikov. Vendar pa vlada dela na to da se čim preje klene mir, ki bo zagotovil nedotaknjeno celoto avstro—ogrske monarhije.
_ Vsi zdraviliški,častnim in niške btrežniee so neprestano v službi, kakor se poroča iz urada generalnega vojnega zdravnika in kjencoli je le mogoče se potegne v službo tudi civilno zdravniško osobje, ki jiomaga armadnim zdravnikom.
I‘orača se tudi, da je vkljub ne.,, varnemu razširjanju influence na-, raščaj pljučtrce še vedno majhen ker pride na 18 slučajev influence le en slučaj pljučnice.
Nobeno poročilo ni bilo izdano glede influence v mornariških taboriščih, vendar je pa znano, da kjj* je ta bolezen prikazala tudi v teli.
je m
voj vpliv med svojimi prijatelji
Naročniki: Pozor!
Nova državna postava ukazuje, da se ne sme od sedaj naprej pošiljati nikomur nobenega lista ako ni naprej plačan. To zadeva namreč izključno vse časnike in druge liste v Zjed- Državah.
Prosimo cenjene naročnike,naj vsaki ki nam dolguje na listu vzame stvai v ozir in blagovoli poravnati, naročnino ZADNJI ČAS DO L OKTOBRA- Kdor tega ne stori mu bode list ustavljen in plačati bode moral višjo ceno kasneje, kajti Kakor stvari izgle-dajo bode zopet v kratkem cena na papirju še višja.
Nadalje omeDja postava, da se ne sme ustanoviti nobeden nov list v Zjed. Državah za časa vojne in ako list prepade, ga ne bode mogoče nadomestiti. Omenjeno je uredila država z namenom,da se tem potom prištedi papir, ki ga dnevno več 'priman-kuje,
Upravništvo “Slov. Novic”

Španska influenca v vojaških taborih se razširja.
True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on Oct 4 '1918, as required by the act of Oct, 6 17
Washington, 1. okt. —Spauska influenca se širi po vseh vojask taboriščih. Več kakor 14 000 novih slučajev je bilo naznanjenih v zadnjih 24 tih tirali, to je 3.600 slučajev več kakor včeraj. Tudi slučaji pljučnice so se pomnožili za 1.003 in smrtni slučaji za 300.
Popolno število bolnikov na influenci v vseh taboriščih je 88.000 na pljučnici pa 6,769. Odkar je ta bolezen začela razsajati, je mrlo 1877 vojakov.
V’ Camp Custer, kjer se do pred kratkim ta bolezen še ni pri kazaia, je sedaj 1764 insfuenčnih slučajev. Največji narastek v številu bolnikov ,e bil v CampMeade Md., od koder se poroča o 1327. slučajih nasproti 396, kteri so bili naznanjeni včenajl
Slovenci, Hrvati in Srhi!
Opisovanje četrtega posojila Svobode pada v dobo,ko naši indolii zavezniki gredo iz zniHge do zmago na zapadni fronti, rušeč j nemški militarizem, na drugi strani pa tudbnaši bratje na Bal-kanu s pomočjo plemenitega francoskega naroda in ostalih zvestih zaveznikov slave ponovne zmage«
Z ozirom na celokupni bojni po-, loža), v katerem igrajo znatno ulogo vspehi naših nratov nk „ww ski fronti se je pričela ide|a o-**, svobojenja in zedinjenja prevajati v delo. V tem velikem zgo», dovinskem činu sodelujejo tudi bratje,katere ste vi poslali svojim bratom na pomoč.
Vam, ki ste ostali tu, se I-a e seda] prilika, da se tudi sami [■>-sredno udeležite uresničevanja narodnega osvobojenja iu zjedinjen-ja.Vaše sodelovanje pri osnoiatiju nove svobodne domovine našega troimenega naroda bo toliko kolikor bodete jiokazali ljubezni in udanosti napiam tej deželi, v kateri ste našli svojo drugo, a svobodno domovino.	.Ple-
meniti in vzvišeni cilj zaradi kate- ' rili je stopila ta dežela v svetovno vojno, vam niso nepoznani. Njen prvi državljan in naj več ji zaščitnik vsase svobode, predsednik Wilson, jih je jasno razložil, iz vsega, kar je la dežela dosedaj storila in vedno več dopi i naša, se morete tudi sami prepričati, da je stopila v svetovno borbo zato, da uniči enkrat za vselej vsako brutalno silo, da zaščiti sla hotne in nemočne, da osvobodi naše stoletja zasužnjene brate, za katerih svobodo je Srbija sama1 sobe žrtvovala.
Z vašo udeležitvijo pri podpi-aovauju četrtega posojila svobode dajete najboljši dokaz, kolika ja vaša ljnbezen in udanost do ume domovine in močne zaščitnico našega narodnega življenja. Vsak od vas je dolžen storiti vse kar more. Kolikor hode vsakdo po svo|ih zmožnostih naložil v honde četrtega posojila svobode, toliko bo dal dokaza svoje ljubezni do te dežele, toliko bo njegovo sodelovanje v osvobodilni vojni.
Denar, naložen v posojilo svobode, ne služi samo osvobodilnim ciljem podjarmljenih ■ narodov,, temveč daje tudi uložnikom si-nnrno materijalno korist in vso mogočo garancijo. Neizčrpno bogastvo te dežele je popolno jamstvo, za točno izplačitev bendov. V tem oziru ni nihče drugi v stanu, nuditi tako sigurno jamstvo. Poleg osvobodilnih ciljev j<. treba imeti pred očmi tudi vse sigurne korist1 od naloženega denarja v četrto posojilo svobode.
J. tSimie,
upraviteli poslov srbskega posl ■ ništva v Washingtons

r»	WWI^HWilHIIlìWWWWriWII1 ' WWIWBI WiHIIHlllinBI WM
ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. 1
i
liKKa
Zgodovinski/oman.
Spisal J. Spillman D. J
iniiiÉ
‘•Rhdi naših grehov”, je pristavila Tamara s solzami v očeh in je Vprašala Lucija: “Ali še ne venues1
s.”*
MnHMi kjer so zastonj v zadnji uri o opomin jale izredne ,prikazuj k pokori in spreobrnitvi.
•‘Resnično, človeška roka bi težko kaj takega naslikala,” je odgovoril stotnik glokoko ganjen .
Tedaj pa je vzpodbujal Evzebij k slovesu, in ločili so se s težkimi srci.
Benjamin je še zaklical svoji Sestri: MKajne, Tamara, če bi mogla hoditi, bi tudi raje šla z nami, kakor pa bi ostala v tem Uiestu, kateremu $e bo zgodilo kakor Sodomi in Gomori. Sicer pa bodi le pogumna, Bog te bo čuval po svojih angelih.”
Evzebij jih je peljal nato na peno hišo v bližiniijužno - zapad-iiega obzidja. Hiša je bila last krist janov, ki'so svojo občino be. žali v Pelo, in Evzebij je imel jtljuč. Dva pomočnika, ki sta se gta ga tu pričakovala.
“Pot na obzidju popolnoma zapuščena, gospod, čuvaji sede vsi pri čuvajnici gortlih vrat, kjer pri polnem vrču slave novega Mesijo. roparskega poglavarja. Popolnoma varni smo,” je pripovedoval eden izmed njiju.
Sli ste nato skozi hišo in po dvo rišču k zidu, kjer so pristavili lestvico.
Prvi je splezal ua obzidje Pav-lin.Lucij je hotel Benjamina nesi-ti v naročju. Pa deček je hotel sam splezati na obzidje. Oba pomočnika otovorjena z vrvmi in velikimi košarami sta sklenila vrsto.	,
“Zdelo, se mi. " je naj prev id -nejse, da zapustiš mesto, kakor tvoj veliki rojak Damaskus, ko ga je hotel kral j Aretas prijeti”, je rekel Evzebij Pavlinu.
“Do terobinstske doline boš lahko našel pot kljub temni noči; tam te pričakuje eden naših bratov s jeznimi živinčeti. Naj bo to. rej angel Tobijev vaš spremljevalec! Kaj pa je tol Milostljivi Bog!”
Od Morije sem je naenkrat zažarel rdeč plamen preko mesta. Tempelj gori!” so vskhknili vsi n soBvignihi vsi prestrašeni svo-e roke proti nebu.
.“Ne, to m naraven ogan”,je re-.el èden izmed obeh pomočnikov.
“To je eno izmed predznamenj ki Oznanjajo strašno kazen božjo, ki pride nad to mesto”, je ^pristavil drugi. “Ob prazniku šotorov je nevidna roka odprla vrata korintskega vhoda, katera more 20 mož komaj premakniti, ter jih dvignila, Glas, ki je b.il,. silnejšl kot človeški, se je začul: Zapustimo oskrunjeno mesto! In potem je bil slušati velik šum v zraku — odhod duhov-cuvajev. [Duhovniki so hoteli vse to prikriti. Pa jaz vem 'popolnoma gotovo. In glejte tu gori strašno repatico!”
Oblaki so se razdelili in med njihovimi rdečimi robovi je za-1 žarel uad zavrženim mestom og-. njeni meč. Po ulicah se je razlegal divji krik, vmes pa sp se čuli glasovi cimba1.; tolpa je plesala ih pila iti kričala; “Naj živi naš Mesija, Simon ben Giora, in njegov ^ vojskovodja, hrkbri Elea-zar!”
‘“Hitro, hitro, bojim g|, da .pridejo, sem!” je silil Evzebij. “O vi srečni, ki vas pusti usj miljeni Bog oditi iz toga meš-
Najprvo so spustili Pavlina v kbsari ob visokem obzidju navzdol; njemu je sledil deček in zadnji je lil stotnik. Potem so odšli možje ter gledali polni strahu zdaj na tempelj zdaj na nebo,
Prvo poglavje.
Pri poslaniku v Cesareji-
Vsi trije beguni so srečno dospeli do mestnih vrat ob morju ležeče Cezareje; Novo, prekrasno mesto s svojim izvrstnim pristan, iščem in svojimi stottsoči prebival-ciPalestine.dasiravno so jo sezidali Herodiani šele pred nekaj stoletji. Mesto so krasila svetišča Grkov, Rimljanov, Egipčanov in starih Feničanov, ponašalo se |e vrinit e-ga z velikanskim glediščem, topii-cami palačami.
Ko pride Lucij Flav s Pavlinom in malim Benjaminom srečno do mestnih vrat cezarejskih, so ondi Rimljani razkačeni, zaradi judovske vstaje v Jeruzalemu, ravnokar oropali prestrašena Jude njihove sinagoge ter jih na tisoče pomorili. Stari pisatelj Jožef Flavi! nam poroča, da je takrat v Ce. zareji v eni uri izgubilo dvajset tisoč Judov svoje življenje. Tudi stotnika Lucija in njegova dva spremljevalca pozdravi straža ob mestnih vratih z divjim hrupom in |e segajo vojaki v svoji razka-čenosti, ker je bila četa rimskih vojakov v Jeruzalemu na podel način izdana in pri Bstoronu poražena, po svojem orožju, da pobijejo trepetajoče potnike zaradi njihove judovske obleke, ko jim zakliče Luci j v latinskem jeziku : “Odprite vendar svoje oči, tovariši, predilo planete na nas; ali nič več ne poznate stotnika Luci ja Flava'!”
“Pri Ilerkulu in vseli bogovih?’ krikne desetnik Marci j, ti torej tukaj? Tistikrat bi bil prisegel, da si že zdavnaj na d Ingerii s vetu. Hvala v(am,dobrotljivi bogovijDa-rovati hočem boginji usode —kako že neki nazivljemo ono staro devico? — črno kokoš, ker ti še ni prestrigla niti življenja. Nocoj nam moraš v gostilni neapoličana Pu teol a, ki stoji ravno nasproti Herokovim toplicam,popisati svoje čudne zgodbe. Da, pri Ilerkulu zanimive morajo biti.”
“Prav rad, moj dragi Marci j, če bom le utegni!. Toda najprej se ‘moram zglasiti pri poslaniku. Kje j>a ga najdem?”
“V palači Agnpovi, kjer se lahko snideš tudi s svojo pokroviteljico, kraljico Bereniko. Tu i maš moža za spremljevalca! Ros. Lunka ne boš , našel • pri najboljši volji. Dal je namreč zapreti celo lesi ja h Jo ra in ga pošlje najbrž v Rim pred sodišče. Ravno prav mi pride na misel, ti ga lahko pire j tir jas,da nam izplača dvajset tisoč sestefe, ker smo ujeli bon Gloro, ki je in se nato tako besramno poigral z nami v beto-ronskin soteskah.”
“Videl bom, kaj se da opravili; la čas pa skrbi za moja spremijo, valva!”
Marci j prinese Svojemu stotniku, najpoprej rimsko opravo z orož jem: Luciju se namreč ni zdelo prijetno, dasi ? spremstvu z rimskem vojakom, hoditi v judovski obleki po mestnih ulicah. Roteili se poda v svoji novi opravi,spremljan od nekega višjega častnika, v palačo, kjer je umrl Agripa I. tako žalostne smrti, malo potem ko se je dal od ljudstva po božje častiti. V preddvoru pozdravi Lucija Aeč znanih vojaških dostojanstvenikov, kot vstalega od mrtvih; peljejo ga v notranji dej palače. Pri vhodu v prostorno vežo stoji marmorna soha boga Jupitra, pred njim zlata ponev z žrjavieo Sužnik ponudi mimo i
V
ssssag ^^asi^s^aifesiiBsiissiigssEasìBffiia^i
j	“STORITE TO Z ELEKTRIKO.”
f	PREJ AU KASNEJE
ki	si bodete hoteli nakupiti
S	Električni likalnik.
NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?
Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.
HoughtonCounty ESectricLright Ca
asa®iSEsgjcs^assaKsšssais
id obi Iških obročev. vS p loš ab najbolji,
AKRON, OHIO.
RAO£ MAi
docun gostom, kristal no posodo kadilom in vsak častnik vrže jie-rišče dišečega kadila na razbeljeno žrjavieo. Tudi Lucij seže po kadilu, a ga takoj zopet izpusti iz roke,ne da bi ga daroval Jupitru. Dasi še ni bil kristjan, vendar ni maral darovati bitju, katerega nis pripoznaval za Boga.
Ko opazi to Pomponij JPapilij, pripomni pikro:
“Oho^Lueij. si se mar dal tudi ti obrezati, kakor ta -Metilij tukaj? Tiči H morda v tem ono čudo ki ie je rešilo prereče smrti?”
“Nikakor ne, Rapili], rajši bi bil šel v smrt, kakor s tako strallo petnostjo rešil svoje živijenjo.Nise m Jud !”
‘.‘No prav! Ra zakaj vendar ne daruješ Jupitra kadila? Sicer me ne smeš prištevati najpoboinej-šim. toda perisce kadila je po moji sodbi najmanjši dar, ki smo gai dolžni žrtvovati takò velikemu bo-gu”.
Lucij hoče.odgovoriti, toda že pozdravlja goste dvornik Kvpolem s svojimi globokimi . pokloni in zatrjuje stotniku na vso moč,kako zelo se bo razveselila njegovo gospa rešitve svojega ljubljenca, ki ga je že objokovala kot mrtvega.. Stotnik pa mil odvrne, da se rad pokloni skrbni kraljici, takoj ko se zglasi pri poslaniku.
Rred poslanikovo sobano je čakalo vsprejeuia poslanstvo najimenitnejših in naj bogatejših Judov,ki ao zaradi zadnjih dogodkov morali bežati iz Jeruzalema. Nekdo izmed njih takoj vzbudi Luei-jevo pozornost. Ali ni to rabi Ša-dok, Tamarin oče? Stotniku sa dozdeva zelo upadel in potrt: siva brada pada oslabelemu starcu na prsi. Zdajci upre Sadok svoje m ra ono oko v Lucija in prebledi . Da, starček ga je brez dvoma spoznal, a njegov pogled ni bil prijazen; iz njegovih o$i Je švigal srd na Rimljana, Odkod to? se je vpraševal Lucij. Stopiti hoče k rabiju ter mu povedati radostno novico, da biva^njegov sinček v Gezareji. Tli pa odgrne poslanik Cestij Gal osebno zaveso med vrati svoje so. baiie in pade ginjen Luciju v na-ročjo z besedami:
“Torej te bogovi zopetunilostno dovajajo k meni! Stopiva v moje stanovanje, sin mojega prijatelja, da mi poveš, kako te je srečna usoda rešila smrti!”
Roslanik ponudi mlademu čast-riiku blazinasti sedež, rekoč:
“Tako, dragi mo j ; sedaj pa pripoveduj'.’’Služabnik pa postavi na nizko slonokosteno mizico vrč slad kega cipriškega vina S svi tli mi ku paini. Toda komaj prične Lucij govoriti, že naznani Evpelem, da prihaja Kraljica. Ne meneč se za dvorne običaje, stopi Berenika v sobo svojega rimskega gosta . “Oprosti, dragi Gal, da se tako vsiljujem!” pozdravi kraljica, “Niti trum tka več ne morem krotiti svoje radovednosti tako mi je na srcu usoda dragega prijatelja. Dokler .	s totnik	pri pove.
duje svoje doživljaje, mi ’gotovo dovoliš poslušati; ko bodeta jela obravnavati uradne stvari, se na prvi .migljaj pokorno odstranim.”
'Roslanik ponudi ljubeznivo kraljici éedez in Lucij prične svo-jo£poves,t. Roslušalca sledita z napetostjo dogodkom med obleganjem in izražata hudo ogorčenje.ko čnjelao hezvestili izdajalcih in krvavih mori jafi.
(Dalje prihodnjič).
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES
government
Varčujte in posodite svoje prihranke
—STRICU SAMU'—
S PETINDVAJSETIMI CENTI
i
Če kupite U-S- varčevalno znamko- Vaš poštar, yaša banka, yaš
st in mnoga druga trgovška zas
f /
'topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE-TEH!
TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV;
Ta jih potrebuje sedaj:
Vi jih boste potrebovali po vojn
KUPUTJE
vojne varčevalne znamke, ki, so obveznice vlade, Zdr- držav
nki prinašaj» štiriodstotne 'ob-esti!
Lahko začnete
Denar
vložite na obresti
-----v----
PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU.
t	•	1--
Prihranite vedno vsaji nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO« LA RJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
i -	; v	• f
po Tri od sto.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva
Dobro sredstvo za vtreti
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na «jeleni svetu.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra,
35c. in65c, v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHJER & CO.
74-80 Washington Street, New York, N. Y,
KAKOR STEKLO ali RRETRTRANO JEKLO.
PI JTESOBRI ET Y
Najbližja neopojna pijača starega piva.
DOBRA, OKUSNA IN REDIVNA.
N.S, BUNCH!
I
Lokalni razpačevalec.
Rudarsko delo je najusodnejše, kar ga prestoji katero obuvalo.Ko rinete Vaše škornje po grap avi vršini je ravno kakor da bi jili drgnil po steklu ali pretrtrauern železu.
Navadno obuvalo tega vsploh prestpìi in se mora vedno popravljati.1 Pa tega stroška z vednim popravljanjem se lahko iznebite ako nosite HI-PKESS Škornje in Čižine.
Njih čudovitiBeliPodplati prekosijo celo jek lo pri trpežnosti! Ne puščajo vode ker so vlite v enem kosu gumija. Vprašajte Vašega prodajalca za škornje z rud s čim krogom pri vrhu.
------Goodrich Rubber Co.
•jRta. v;:	» „i . .  uuY si. - .. • .
L ’
r-«» /£,.» ^ . V, «ttsjfifa
\
s
a! Na proemi pri 40,000,trgovcih,
THE BF.GDDDRICH RUBBER CBHPiNY
Izdelovalci občeznanih Goodrich 1 Avtomobilnih Obročev.
‘ 'Mesto GoodHch Akron, Ohio.
/^GOODRICH BOOT that
“STORITE TO Z ELEKTRIKO."
PREJ ALI KASINBJE
si bodete hoteli nakupiti
Električni likalnik.
NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?
Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.
H oughtonCounty ElectricUight
SLOVEINShEN071CE OCT Pits.
L
1
Jl'MKIWWHIilllWIWIl WIIIIWIWIIM I— Ml Hill
ADNJI DNEVJ JERUZALEMA. I
n
g	Zgodovinski/Oman.	1
Spisal J. Spillman D. J.	S
:g l'j »rum.rr;« i/Ik« 'Bra!.«	:fL „p
festij Gal potrdi, da je videl v )lS„iku, ki ga je prejel od os-, jBg kraljice Eerenike, tudi |eLucija Flava.
4’o se je zgodilo brez moje ved ga zavrne tribunale vpra-i.raljico Bereniko' V' svoji Ijosrčaosti je hotela ohraniti jjima otrokoma njuno imetje, jkaterem sta segala lakomni ,rj„ grabežljivi ben Iiajia.
■ „oskrbnik je najbrž sam po3-gjlinoje ime v oni zapisnik. Ve ,e namreč, da bode poslanik v . ,jočetovski varili, na ta način Kjjugodil tej zadevi. Nisem Kinel po tvojem bogastvu m ,ijTainHiu, še ni postala moja za
t^uka,’(! I j , .	.■■ I
Je beseele libogeai sLafcit niso «rieiti v glavo: toda polagoma $3£':jšis dozkevaB;iltt'je mor-. v zmoti. V svoji raz b u rjenos L i ■yjovoati .pade pred tribuna mn reče 's svečanim glasom: •Akogovoriš resnico, si najple-:aite]ši uiOž rimskega cesarstva .zasluhš postati sin Abrahamov. ;»najdeiii sGSjoTjiibijeno hčer-- draco Tamaro, da mi razjasni
Pi;;"	.-.nrjj : • : V' ■,
idrici'uganko? '
V Jeruzalemu, kjer je' varno ititt EleazarjUjki poiskuša tigrast njo in tvoje imetje. Povem ti ri katerem
rii ime, onega moža. pri kal
V 1 \
ti
}p
»or idopoizveš pri svojem sinku .ajamiuy,,:kv ..je .dospel.
I.i r:traj z menoj v Oezarejo
ou'ok. moj aecek, a rag,
deček, d ra
ijamin—tukaj? Zlati sinko, äoga odpeljali roparji,.da je v bueji* In ti si ga pripeljal snfnM «ad "katerim àèió riesreč-iirekei v svoji dirsi' najliUjše Blrtstvp? Kaj naj storim, da’ v odpustiš to strašno dejan je ? O »H, izpremeni mojo kletev v »wren blagoslov in stori, da bo foni ta Rimljamareče. ki si jo •'« ljubil Abrahamu Tu njegovem u
’danik in. tribun sta imela popraviti, preden sta pomi-•mlija, kj je lipidi v svojem tnem razburjenju izliti vse .ove ua Luci ja. K vr.so. J^nsči-popohroima pošle, govori fcttjöga., v imenu. odposlan-!|*tari Den Giura, kateremu se hinugem prizadevanju posreči, 'bti vsoto vseli denanuh , pria-"'tov na petindvajset talentov 0Zapusti odposlanstvo Casti-f palačo.
»p
■mA' Lu(ii.i se'poslovi, od posla-yTli' kate rega so d d d j e sp ra v i li v. ljbolJšo voljo. Tribun prejme "kfja tudi zagotovilo da “ Flor
B v	<~>	■ , ,
Wea» preden pojde v Tli hi pred /*i desetniku Marciju in. nje-111 tovarièèm onih dvajset ti-. Katere jiu» je bÀJiè'
4*f«k F v pojem pelje srečne-
H "
uragoceue opremljene'sobri-‘0(Ij občuduje odtn prekrasr-^ ^edna prostrano morje, ki (y Nteffujeno pred njegovimi kAAsi svoìr carmini Tep«iìT." J	razveseli, kö Zägle-
[ I"® bij’ravm'j'dcT^Tdtì'^j'Ò''je’ .y)i ,^'ar obljubila kraljica
m
Dvornik pusti tribunu na razpolago sužnja m odide s pripombo kako zelo bi razveselilo kraljico, ako bi videla dečka, o katerem ja tribun pripovedoval s tolikim za. nimanjern. Lucij pošlje nemudo. po svoja dva spremljevalca, kate-rs je zjutraj izročil v oskrbo destimeli Marciju.
Vesel, da mora biti nekaj trenutkov sam,, stopi tribun vnovič k oknu. Njegove misli bite čez daljno morje v veliko mesto ob žolti liberi, v lnšo njegove ljub-ijubl jene mamice in sestre. Kakci bi se vzradostile,ko bi stopil prednji kot tribun v svoji sijajni opra vi! S kolikim spoštovanjem bi zrli Vanji njejgovi nekdanj i tovariši ! Bred seboj uzre ladJÖ, ki ga cèz nekaj	dni	popelje
v domovino. Krasita jo podobi bogov Kastorja in Poluksa, ki ga obvarujeta,na nevarnem potu vsake nezgode. Toda glej, v duši 'Imej je vi vstaja druga podoba — križanega Jezusa j trnjeva krona mu yeuča okrvavljeno čelo. Da, td je slika, pred katero je molil préd včera|šnjim, s Tamaro. Le za hip se,vda tem mislim in že stopajo vndvič predenj slike poganskih bo gov.y njegovi duši se vname boj; dolgo omahuje mladi tribun, ali naj se odloči za Križanega ali za rajzjnolika množico bogov, ki jih je častil ves čas od svojih mladih $jh nog... Zdajci se. spp.nnn usode ki sta mu jo napovedala poslanik in kraljica, ako postane pristaš Nazarenca. “Ne, te nespameti ne storim ! Sicer pa se bom skrijno ogibal vsake prilike. k|er bi moral očitim pokazati svojo vero”1.’'	"
Te enajce misli so vznemirjale I^ucijja„ ko stopita .-Benjamin j in Bavlin v njegovo sobo, Deček začne takoj z veseljem pripovedki, kaj je Je danes videl v Cezare-
,1>-	" "	i
Deku ri j mo je peljal tudi k mtorjul Bes, prav tako ga mi je -nekoč popisal dragi oče”, vzkliljne živahni dečko.
Tvoj oče — ali bi ga celo tu kaj rad imel poleg sebe?’' vpraša Lucij.
“Oh,inoj dee, moj ußdgi oče! Od kdaj že mirno počiva v naročju Abrahamovem !”
‘Večkrat se je že pripetilo, j da so imeli koga za mrtvega, ki jfe še ž-ivel. Danes sem srečal moža,ld je bil zelo podoben tvojemu o|etu
,-,.n
“Misliš,s*da je bil moj oeep— O, koÉV to vedela Tamara! Da^dai e priznaj, on je bil! To ti čijtaih na obrazu. Bovej. kje si ga ( videl ?”	I,
BoČakaj nekoliko, ob solnčpeih zahodu pride semkaj—glej, vtjger-no sol n se že potaplja v mqrje !
;č*sa Kv drugo |obb ki prlha-
Med
l|l!1 predmeti zbudi njegovo
■Oton« :. v , m «ni {.«.Bi
^ °4t in začudenje zlasti Ura .n !|‘eč s slonokoščenim , ' v«u okovan z .zluto.ui ; tn sre-,
bin orožjem se ne upam po-
Sv°jiin tovarišem,'sicei' žbb
,!‘i’h preveč zavisti”, pri'.
1 samozavestno dvorniku
; r Sam bi se ga ne sramoval ,!»•>.. . ; n
‘1) U Y *ml
°^r° znamenje tvoje slavne

f, odvrne prekanjen oja milostna kraljica se t kjj ^l^pšeinu junaku najlepši
___
Sffipt'fij n è k: iu pazi
na Tjiidi
jajo v palačo! Morda ga zaglpdaš in nam sporočiš», da je j tu-
cai ■ ' -----------_.....
Deček "skoči vriskajoč k oknu
pazljivo opaž
i j e f j n dr; ki prihajajo po cesti.
Medtem pripoveduje Bavlin tribunu, da je tudi, JSvzebij sinil, da se snide Benjamin v Oe-zareji s svojim očetom, če je slednji srečno pobegnil iz .Jeruzalema. pDa bi to veselo svidenje le ne škodovalo dušni blaginji nedolžnega otroka;” pripomni s strahom Bavlin- “Toda deček ni tno-uei ostati v Jeruzalemu skrit. No, sioer pa mislim, da seme božje tudi v badokoyem srcu še ni popolnoma zamrlo. Morda vzklije ravno zdaj, ko bo odstranjena ona 'hezanpnost. ki gn je gnala takrat iz hiše dijakonov. Boleg tega se Evzebijgnoja mati inTamsra ved-
no spominjajo dečka v svojih is-; krenilimolitvah”.
Tu pridrvi v suh... Benjatmii.rekoč: “Bridite in poglejte! Brav gotovo je oče. dasi nosi sivo brado m je videti mnogo starejši.”
“Brav si videl”, mu odgovori tribun. “Huda bolezen in neprestano skrb za tebe in tvojo sestro sta mu prezgodaj hapravile sive lase. Bočakaj tukaj, da pozdraviš očeljat Midva s Bavlinom pa ^topiva ta čas v stransko sobo, da 'se ieliko sama nemoteno pogovorita”.
Toda deček ne more strpeti v ’sobi', ampak hiti po kainenitihvsto pnicah v vežo, kjer pade v naročje presenečenega očeta. Družila, ki jb slučajno imela priliko, od blizu gledati prvo svidenje, je pozneje kaj rada pripovedovala, kako se je slabotni starček, ginjen od veselja in iznenađenja, moral opreti na marmorno soho da se ue zgru--dl na tla in da v svoji zbeganosti ui našel drugih bèsedi kot: “iVIoj otrok, moj sin, moj Benja-min !” .
Oče iti sin stopita v iribunovo 3obo, kjer začne mali Benjamin po burnih trenutkih prvega veselja pripovedovati svoje ddživljaje. Tu sliši Sadok, da sta bila ben Kaifa in beh Diora res d ogovorjena zoper njega; “Torej sta sleparja res izkušala pograbiti nioje imet]je!Da,vse,kar iniam življenje in imetje, mi je ohranil mladi, plemeniti Kimljan,” vzklikne Vabi. Benjamin tudi tega ne zdmol-či, kako je blazni ben Kajfa pričal o nedolžnosti 'in resničnem vstajenju Kristusa. Tu mu stavi oče mnogo vprašanj in mòra končno priznati zoper svojo yoijò,' da je bil Nazarenec najbrž ürerok ali ali pa celo prehod ink Mesijev.
“Bovem ti, sinko, ta mož je,bil svet in pravičen in zatò ga ne smemo nič več preklinjati in zasmehovati,’’pripomni rabi z resnobnim obrazom Benjaminu, “Mesija pa vendar ui bil, kajti naš narod še danes, toliko let po smrti Nazarenca, vzdihuje pod krutim rimskim gospodstvom, namesto da bi hči Šijonska kraljevala vsem narodom sveta.”
“Oče ta pravičnik je bil Mesija, saj je to sann trdilI Takp, .aveti možjeine lažejo,” myi odvrne deček.
“Te priproste besede zelo osupnejo rabi ja. Toda takoj reče s svojo navadno trdov'ratnöst'jo. “Otrok inój”; tega ti še ne moreš. uniBAi — pripoveduj dalje!”
Benjamin zasuče pogovor na lepega stotthka iin popisu je, kako je Tatuava rjsšila tega mladega junaka. “Ona ga ljubi, ui dvoma,ona ga strastno ljubi,” mrmra 'starček sam pri sebi; “naj postane njen mož, če prestopi k naši veri. fc»aj so že mnogi imenitni Riml jani postali deležni blagovoslova, ki ga je Bog obljubil svojemu judovskemu ljudstvu.”
Deček omeni trilli nesrečo, ki je doletéhv1 Tamarro * lin ljubeznivost, k' J o je sest ra uži vala v; ,liiši dobre Bavline. “Fares, tega ■ N i ka np r j a n F.vžbbiju mol-M.n prositi odpug. čeii.ja ! Kack«/ ;kr.i vičfjn Sfinì sod j 1 ta dva pravična možaj( Da bi le ne uganjalii.gi'dtga. malikovan ja si podobami! Brav lepo je, moj Benjamin, da se nisidal od njih za-
peljatv y zmoto .1	...
‘/Tamara veruje,, tla je bil Jejjus iz Nazareta1 Sin Božji in . Odrese-„ik --in tuli jaz ! verujem”, od-
I )	;
ero v'eri
n
W.S.S.
mR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Varčujte in posodite svoje prihranke
—«STRICU SAMU'—
S PETINDVAJSETIMI CENTI
Če kupite U-S- varčevalno znara-ko. Vaš poštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE'TEH!
TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO RESILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV:
Ta jih potrebuje sedaj:
;\	.	, .	.	I
yi .jih boste potrebovali po vojn
KUPUTJE
vojjne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav
nki prinašajo štiriodstotne esti!
Lahko začnete
ob-
Oobro sredstvo za vtreti
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Df. Richterjev
PAIN-EXPELLER
imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem svetu.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra.
35e. in 65c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO.
7-1-80 Washington Street, New York, N.
D
enar
vložite na obresti
--------v—*-----
PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU.
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= LARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva narodna banka v Galumetu.
Be.|>;h!in ...
“Gorje lili ! Toda cètuti se jezit nad vrtina? saj ao. eelo .itiane starcaj izkušali ujet’ v Svoje» zanjke,” vz-dibue rabi. “Dobroj ti s>zdaj zo pet pöd jnojujKilastjo’ J«z že iz bijem te budalost» iz tvoje vihra--ve'glavo’. Dal Bog.'Tla bi bila tudi m odra h Ta ui arm kmalu pri me-nj ! ^.KJ ipe stane ...polovico vsega imetja, rešiti jò rilòtanrò iz Jeru-zaJem'a!Toda kje.je zdaj oni lin«
1 jan, kateremu dolgujem • toliko
livaiež»y)s|i?’r;:	I -B
. t i '4 (lial jd priinodu jič).
Obuvalu-
je navadno znak priporočit-ve “High,Press.” Po ustnem »poročilu je
bilo prodano več omenjene obuče kakor po, vsi drogi reklami, ker rudarji priznavajo čudovito trpežnost te obuče. Drugi le trd jo - toda-“HIGH PRESS” se izkaže.Ono obstoji dapes povT sodi kot najtrpežneje in najbolje obuvalo .na predaj. Tukaj je konec vsacega krpanja m popravka, kčr “HRtII PRESS’ je trpežneji od jekla! Na
G
Vesti iz Domovine.
iag\ Čas. Urad. Washington, D.C
ItalijansM manifer.ti.
(Epi umu su. vi.) Nemški 1 is—
Razu* težnje '.v Avstro-Ogrski-
Danzerà Arms*« Zeitung, 20 in. 2A.. VE- “Jugoslovansko vprašan je stoji na dnevnem redu: ne šele od včeraj, ne šele od atentata .v šaraj**' . temveč vsa] že 70 let od leta 1848. Toda to vprašanje srečuje Avstrijo Tè Sir 1918, ravno tako nepripravljeno, napočeno in popolnoma brez f-ilja, kakor tedaj ko je izbruhnila vojna, kakor v lordali za po ra v n avo leta’' 1867, kakor pn vstajah V revolncijonar-»e«i.le.Uw Mi. Sino skrajno nezadovoljni z našimi Slovenci, odkar imeli s Cehi. Mi smo
so se sporazui začudeni, ko čujemo iz Dalmacije izključno glasove nezadovoljstva. Do Zagreba ališarajeva ali celo do IBelgrada naši pogledi sploh ne se
lis naenkrat čujemo o Jugoslovan• akenr programu: Zjedinjenje, vseli Jugoslovanov od Drave, in na to poziuuiudsamo eno besedo: Vel dajs. 'Vsekakor je bila doba, ko so idle slične ideje propagirane na sélo, zelo visokih mestih na Du. laju. Zatem čujemo iz Ogrske ’«ahtevo: odstopitev Bosne in cele Dalmacije kroni sv. Štefana, pri tem pa'vendar čutimo, da bi bila zadovoljitev te zahtèvé priličilo isto, kakor zadušitev A vstrije. * Ih sedaj se poroča o velikb-lirvat-skem program’ Bosno, Hercegovina in Dalmacijo zj edini ti z današnjo Hrvatsko iu Slavouijo in isto-časno “zastgurati s sredstvi, ki od. go var ja jo cilju, v teji deželah av-
strijske, interese, mogoče z osno-
vanjem delegacij, tako da hi ime-ii v n jih mesto in besedo tudi zastopniki bodoče Velike Hrvatske.
in kaj pravijo na vse to zastopniki Avstri je? Oni se izčrpljajo s češkim vprašanjem in se zadbvol jnjejo glede jugoslovanskega vprašanja s samo defenzivo, pri tem pa narašča dan za dnem nevarnost, da izgubi Avstrija-. Dalmacijo, kar bi pomenilo nenadomestljivo izgu bo.V Vidi se, da JNemci imajo velik astrah pred jugoslovanskim vpraša-a jeni, tliSO pa toliko poštčni,- da
PROSTO! PROSTO! PROSTO!
. ti poročajo, da so italijanski avi-atiki spuščali na Ljubljano in j okolico jugoslovanske manifeste, pisane v hrvaščini in podpisane od dr. Trnmbiča.
-Zaplenitev imenja. .Slovenski Nared poroča 2 i. juni-
ja, da je bila uradno odredjena zaplenitev imenja rezervnega kadeta .17. pešpoika (Kranjski) Ernesta Turka, ker je osumljen zločina proti vojni državni siii.
Jugoslovani tirajo Nemce v glad
(Slovenski Narod, 10. Vi.) “\ dopisu iz Berlina listu Neue Zeitung” čitamo, da v Avstriji già-dujejo pravzapfav samo Nemci, posebno oni na Kranjskem in Štajerskem. “Naši rojaki tako se glasi v članku - ne morejo iskati pomoči od Cehov ih Slovencev, ker vodijo ti, kakor zavezniki, e-konomski boj proti nam, samo da ne morejo postopat; tako brutalno proti nam, kakor oni. Čehi in Slo. venci, ki so si s posebno spretnostjo varovali svoje življenje na bojiščih, vodijo ta ekonomski boj hrabro, z zanosom in z neumorno v s trajnostjo. Ze leto dni napovedujejo javno in brez ženiranja zmage zaveznikov in smatrajo za svojo dolžnost,da tirajo Nemce sistematično v ghad.
Cena vina.
Slovenec, 5.Vi. Na Ilrvatskem prodajajo kmetje vino pio 7 kron liter..Té dni je bil prodan na otoku Vista t*n hektoliter vina zalOOO k ron.	1
Slo vena Vi Narod 3. VI. Na Štajerskem .se prodaja že danes hektoliter vin,a po 800 do 900 kron
Posebna premijska ponudba za Calumetske gospodinje samo v URADU CALUMET NEWS, CALUMET, MICH.
ZA OCLf) ZAVITKOV OD
tomi Ut m
Na Vašo izbero iz najboljega Wm. A. Rogers srebra
$
rVj
SREBRNI NOZI
ali
SREBRNE VILICE
ali
3
6
SREBRNE ŽLICE
ali
SREBRNIH MALIH ŽLIĆIC
Vse
■v i
istega uzorca in iste kakovosti, Wm. A. Rogers Greno= srebrnine samo za zavoje American Family Soap.
Poštna naročila ne sprejemajo.
tipi
Cena srebrnine je v zadnjem času tako poskočila, da nam bi ne bilo nikakor mogoče dati teh premij ko bi ne pogodili in nakupili v prejšnem času. Zato nadalje zahtevamo malo več zavitkov od American Family mila.
TA POSEBNA PONUDBA SAMO SLEDEČE DNI
18 Oktobra-19 Oktobra
PETEK	soboto
Poštna naročila no sprejemajo.
Kako zamorete dobiti te premije in kje - PROSTO
Prinesite seboj zavoje American Family S a? v urad Calumet News v spodaj naznačenih dneh. Zastopniki Kirk & Co„
jih bodo sprejeli v zameno.
h
SAM) 2 DNI-
PETEK, 18. Oktobra SOBOTO, i9-Oktobra
NE POZABITE DNI,
HRANITE ZAVOJE IN VAŠO OBLEKO.
Zavoji se zamenjajo samo na označene dneve v
Calumet News Urad, Calumet, Mich.
if
Poštna naročila se pozitivno ne sprejemajo.
Ceneje je kupiti dobro milo kot novo obleko in American Family Soap je najbolje kot jo more denar kupiti.
James S. Kirk: & CO
bi 'priznali’' upravičenost naših zah tev dasi vedo, kako dolgo se borimo že za naše cilje. Nasprotno hočejo, da Avstrija tudi sedaj zaduši vse,poskuse, da bi se rešilo to vprašanje v zadovoljstvo Jugoslovanov; hočejo, da ne bodo ošk< -dovani avstrijski nemški interesi na jugu monarhije, boje se pa t ud i , -da bi,Madžari okoristili a-na»
'id-Tu strah je prazen,ali proprie! ni so pa lako.ka se tudi njih nade ne bodo nikoli izpolnile.
Slovensko govoriti je zagriže-nost. — Edinost poaoča: Dne II. maja ob 6. zjutraj je prišla Mari., ja. Bkadar Iz iiopnja štev, Ž v trgovino Greiuitz, da kopi zabojček žebljev. V oddelku na ul. sv. Lazarja posluje en mlajši in eden
'že prileten pomočnik. Mladi n> hotel govorjti slovenski in .je še bolj pritiskal na imenovano, naj govori italijanski. Kar se kupoval-ka ni vdala ji j« očital,da leda), ko prodaja mleko.gotovo zna tudi laški. Na ponovno vprašanje, naj ji pove čeno, jo je osorno poslal : la
vadi fora....... Obrnila se je na
starei šena. Tu di ta je ni odgovoril
na vprašanje, pač pa je zavpil: V Trstu se sme govoriti le laški in nemški, in ako kdo, ki zna ta dva jezika, sili naprej slovenski .— je pretiran zagrizence. Lisec teh vrstic je pohvalil zavedno žensko za njen nastop vreden posne manja, starema‘Slovenu”ki kakor trdi, zna uudi srbski, je pa povedal da je neumen. Kar posluje v Trstu
tvrd ka G rei ni tz, se mi ni -petilo kaj sličnega. Žaliti if'1”1'
bomo jfali-najmanj pa .t*m
or nosimo svote žulie.
- J J .m
Bric®
čaicof
mo, da tvrdka vkrene pofe“
zadevi in da zadoščen le žalj0,1.e"i
- * J
slovenskemu narodu nastopjmo d rugo pot
dl'"r
Upf*
tvrdke vedi’da si mi upamof nem slučaju oskrbeti svojo vino. v kateri nas irè bo,d° 1 h.
!.mu



I
■ V.;'dit"
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
predsednik: John SpreiUer, 218 Oalc St.
Ted p red s.: John Gazvoda, 50!) Tam. St..
Tajnik: Math F. Kobe, 420 Jth St......
ii. taj.: Jos ß. Sedlar, -Lindi» LakeAveSt. Lau ri nm Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St. .. .Calumet, Duhovni vodja: ßev. L. Klopčič,..........Calumet.
Calumet, Mich. Lauri u m, Calumet, ”
NADZORA' 1 KI :
. . Calumet. Mich. >> >>
John D. Puhek, 2140 IrngSt.......
John Gosenca, 4055 Elm St........
Matt Sustarich, Osceola St.........Laurium	3
POROTNI ODBOR.
John Sustarsich, 420 Osceola St.	Laurium, Mich.
Matt Straus, 2409 JB St.	Calumet	’
Jos. Vardjan	Dollar Ray, Michigan.
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.	^
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila so dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Drnžoino glasilo so (,Slov Novice.’'
loge. Vzgled za to imamo v iz_ raelskem in grškem narodu. Fi. žično močni in silni narodi ki so z mečem osvajali dežele in ustvarjali svetove monarhije, so izginili brez sledu pustivši za seboj le spomin na svoje osvojitve in barbarske čine (Huni, O bri, Goti Tatari, Kartažani in deloma tud' stari Rimljani.).
Male, prezirane narode jemlje Bog pod svojo zaščito. Besede svetega pisma, po katerih strni o— glavičBog silne s prestola in odpušča bogatine prazne, medtem ko povzdiguje ponižne in napolnjuje gladne z dobrotami (Luka 1. 52.) j te besede se uresničujejo ne samo nad posamezniki, temveč tudi nad celimi narodi.
Zakaj se ne vzamejo z mirno, vedro zavestjo v pretrde pravice in postavne aspiracije narodov?Za-kaj se doprohotuo ne izmenjajo nazori o tem, na kak način bi se moglo zadostiti, v Kolikor ie mo-goče, tem pravičnim aspiracijam? Pomislite, da narodi nemrjejo: ponižani m tlačeni narodi sicer nosijo jarem robstva, ali oni tudi iščejo, kako bi ga otresli čim prej svojega vratu, zapuščojoč od roda do roda žalostno naslado k mržnja in maščevanja. Ze sedaj moremo ugotoviti, da je tlačanje in zatiranje malih narodov prekoračilo naj višjo mero.
DRUŠTVENI OGLASI.
Slovensko - katoliško podporno društvo
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino. Slov. Kat. Pod. društyč na Laurium.
lina svoje radne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob S uri popoldne v dvorani Gosp. Joho Sustaricha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1918
Jakob Vei ti n, Josip Režek Jos R. Sedlar John Šuštarič,
predsednik.
podpredsednik
tajnik
blagajnik
Katoličani in Jugoslavija.
Jug. Cas. Urad. Washington,D.C
Okoli zagrebških “Novin”, ki imajo zveze z vsemi redoljubnimi katoličkimi cerkvenimi dostojanstveniki v (dom,ovini, se zbirajo mlado katoliški duhovni in ves njihov pokret. Stoječ na pricipu osvobojenja in samoodlčevan ja našega troimenega naroda so se že euodušno izjavili za jugoslovansko dela racijo in za kocen traci jov seli narodnih sil. Niso pa ostali samo pri tem, temveč se zvezi z grčko. vzhodnimi svečeniki dogovorili več sestankov, katerih cilj je rimske in vzhodne--' cer-
kve.
To gibanj e je našlo v krškem ško-h dr. Mahničumocnega ga in od-lnčuegajzagovornika in zaščitnika. 'naslednjem priobčujena dva nje-Siva članka velike političe važnosti katera je priobčil v Novinah
dne 24.
1*1 clam
in
25
5 . maja t. 1. Pr-,! članek dne 24. maja se gla.
Ideali in imperializem.
nikoli se niso stavile za nar-°Lo inteligenco večje zahteve ka-‘ordanes. Živimo v dobi epohalnih dvi
dogodkov, v dobi, v kateri se gnjo kalice nove bodočnosti.
kakor bo izgledala ta bodočnost? ^n° je brez vsakega dvoma, da se lj° kce zemlje temeljito izpreme-^0: ld videzjsodi narodom, gov-tl; Glej, delam vse novo....
('Mkr. 21.)
velika je ta doba, kakoršne še ni doživel. Velika doba za-*'l«va velike ljudi, k? obvladjajo Be,reŽe časovnih katastrof in za-Pjeke fizičnih sil, navajajoč jih k Vlsjhn ciljem. To nadmoć nad el-^ttUarnitui silami Jčrpajo veliki "j0*!« iz idej. Ideje odpirajo dušu V|d'k k vi-sokini trajnim ciljem, z 1 eJaTni se krepi k v olja za sheroj-S|(s žrtve, kateri zahteva dobra «var.
ideje se
v zgodvini pre-Uvažuje. ‘ Življenje je boj’-, ned tem ko stc-
Sliži»)0 pogosto
to. govoreč o borbi življenja, odprti strani življenja, ne da
prodrli do nevidnih sil, ki se v življenjskem organ l-'Q' si.e ki so pri in edini movens ^dičnih in socijalnih prevratov. a Movens so ideje. Protivne
(elö pridejo do medsebojnega ^pada na pozorišču svatovne bovine. V svojem manifesta ^ jul ja obljubnje Don Karavanskemu narodu, da se bo dii, postaviti javno izobrazbo te<nelj zdravih načel, ker uči
izkušnja: aa so imeli veliki prev rati v Evropi svoj pričetek na katedrih in knjigah, nato pa so šele prešli v parlamente in izbruhnili na barikadah. Udarec, ki se zada z mečem, je v resničnejšem smi-slu čin, ld se vodi z duhom, a ne z rokami....
Samo oni bo pravilno razumel zgodovinske dogodke, «kedor jih razmotri va z sedejnega staližča, ohranil trezno in razborito sodbo v metežu nenadnih prevratov ih vprašanj ki mu vatajajo, od vseh strani,ter bo ssvestnim samo zau panjem snoval načrte in delal pravila delovanja za bedoč-uost.
IMevratni dogodki, ki pretresajo danes svet, nam dvigajo duh v idejne višave. Cim bol) nam ti dogodki opdiraio pogled v globočine razburkanega svetovega morja, čim bolj se pod njihovim vplivom izraža ljudsko srce v vseh krepostih in napakah, tem bolj se nam nviguje duh vkraljestvo večnih idej, kjer tvodi božja modrost krepko in neomahljivo, a objed-nem blago in mirno usode narodov do določenih namenov. At-tingit a fine ad finem fortiter et disponit omnina siaviter. (Sap. 8. 1.)
Ta Bog je. storil da stanuje ves človeški rod od enoga človeka po vse) zemlji in postavil eoločen čas in meje njihovega bivanja. (Ddj. ap. 17. )
Bog je tora j radelil zemlje med-Adamove sinove ter jim določi[ čas in meje, to je, določil jim je naloge, katere imajo izpolnovati. Kakor posameznik, tako ima tudi vsaki narod svoj poklic, kaj bi sicer pomenile besede: Vsi narodi
mi bodo sledili........vsi narodi
me bodo poveličevali....... (LJs.
71.)
4’rincip določenega poklica naroda je temeljni zakon, kjer se gre za ureditev mednarodnih odnošajev. V smislu tega principa vživa vsak narod po Bogu podeljeno pravico neoviranega svobodnega razvoja svojih sil in individualuih lastuostnr- La pravica je vsakemu narodu neodvzeinljiva, neoporeklj-va, pravica, katere morajo tud drugi narodi ^spoštovati in čuvat neprikračeno, pa naj bi bil sicer drugi narod še tako majhen in sla boten. Neoporekl jivo3t te pravice ma svoj razlog v naredbi Gospodovi, nikakor pa ne v množini.in fizični jakosti. Zgodevina ceh utrjuje da je božja previdnet poverila ravno fizično in številično slabčjšim narodom idealu e je ne.
Drugi članek*v Novinah od 26, maja nosi naslov.
Politika Hrvatskih Katoličanov.
Za svoj politični program sprejemam majsko deklaracijo. Bri tem me ne vodijo samo politični razlogi, temveč tildi drugi višji :ti razlogi so naravni in nadnaravni.
Balkan in Vzhod sta slovenska, in zaradi tega se more voditi tu samo slovanska politika. VTsaka druga politika je imperializem, ki žigosa sam sebe za nasilje in težko krši naravni zakon po katerem je vsak narod na svoji zemlji gospodar. S *tako politiko se zasajajo kalice novili mednarodnih borb in bojev brez konca in kraja.
Ali mislijo morda pangerman-ski kričači v resnici, da se bodalo par sto milijonov slovenskih nar-
ODBORNIKI ZA 3 LETI:
Martin Straus Josip Jakša, Anton U-d.avič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA ENO LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, Paul M ajerle, J os. Žaleo
Maršal: atija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bol niski obiskovalci: Jobu Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown m okolico, M artin Straus za Red Jacket In okolico Anton Udovič
Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo fi mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Cela smrtnica je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. (I
Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali smrti. Za nadalua pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich.
K obilnemu pristopu vani
Odbor*
Društvo sv. Jožefa
št. 1- S. K. P. Družbe
na CALUMETU.
Uradniki za leto 1918.
redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, John Sterk.
Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda 4036 (jak St Y. J. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
John Gosenca Math F. Kobe, John Pechatler, in ath Pipan.	__>
Odborniki za eno leto.
John ^Gazvoda Jos.Scheringer.Jos. D. Grahek, Nick Mrak,
Maršal: Frank Gregorich. cslanec: Math F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za. Red Jacket, in Newtown Math F. Kobe; Yellow Jacket, John Gosenca Bluejacket, Albion Joe R. Strutzel;
Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial; Mike Filip; Za Laurium: lohn Gazvoda; Za Raymbaultown; Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Ignac, Lovretič.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, kef bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Slovensko
neodvisno
društvo
podpora«
Sv. Mihaela
na Calumet, Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912,
Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvor«.*,
URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda,. Podpredsednik, Alojs Šimec Tajnik, Jos. Ovniček,
Podtajnik, Jos. Gazvoda Blagajnik, Joh n Gosenca ODBORNIKI:
Alojs Lavrič, John Kolbuchir Ante Muhič,Alojs Jemc, Jes. lvlobuchar,’ John Murn. Frank Šuštaršič.
Vratar n maršal, Jos,Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, L Gazvoda, Oak St., Yelliw Jack it.
Laurium, Raymbaultown in Osceola in okolico; Alois Laurich
To društvo je samostojno, ter placa v Slučaju bolezni 20.00 na mesec boi-n'ške podpore. Vsmrtnme plača vsak čjan 1.00 za pokojnikom, toraj c' ved članov tem bolje.
Društvo je sedaj za nedoločen I znižalo pristopnino na $3.00 Posluž1 se te prilike ter pristop te k društvu K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
zj edin j enje katoliških in pravoslavnih src. Za ta namen je pripravljen doprinesti vsako žrtev. To prizadevanje od strani nemških psotestantov je zadelo dosedaj vedno na največjo zapreko v ruskem carju - papežu. Sedaj pa [e tudi v Rusiji proglašena svoboda veroizpovedi. Ako se nam je toraj kakor smo rekli, s to svoboda veroizpovedi odpirajo vrata novih bratskih zvez s pravoslavnim vzhodom, ne sinemo misliti, da se ne bo se tem tudi nemški protestantizem s tem okoaistil. Ae sedaj se na vse načine trudi, kako pi zadel, il aesen vpliv v slovanskem pravoslavnem svetu. Naj je še tak razmak med katolicizmom in pravoslavjem, vendar tse bodo našli
,	, ,	, ,,	,	..-or	,• i ljudje, ki bodo iz opozicije proti
odov tako lahko podjarmiti Ho ali,» ^Jicizu podpirali tako zve-
ako bi se to tudi, začasno posrečilo bodo • li ti narodi mirno in udano prenašali usiljeni jim jarem! Ali se niso imperialisti popolnoma ničesar naučili od sedan je svetovne vojne?
Naš slovanski računi bo dovedel samo tedaj do pozitivnega rezultata, ako se v očigled dejstva te ekupanzivne politike prenehamo cepiti in se vei združimo brez razlike kajti naj smo še tako različni v svojih nazorih, vendar nam
je domovina skupna. Naši nas-premiki dobro vedo, kako pospeši. j« njih delovanje izvajanje znanega gesla: Divide et impera! Z neslogo in cepljenjem jim prihajamo naproti, podpirajoč jih v njihovih aspiracijah ; Na ta način izvršujemo posel grobarjev lastne domovine in narodne bodočnosti.
K majski deklaraciji pa nasy vodijo tudi nadnaravni razlogi. Z nemško kulturo in politiko se ne. razdružljivo veže tudi njihova vera. AH moremo pričakovati da bo nemški protestantizem na slovanskem vzhodu opustil svojo versko-politično taktiko? Nikarmose varati! Tudi v preteklih časih so delali pemški protestanti poskuse ne bi li se mogio pravoslavje približati protestantizmu, ölo jim je za tem, da bi za vedno preprečili
zo.'
Bratje katoličani, Vam govorim. Ali ne bomo vse poskusili, kar je v naši moči da odvrnemo ok slovanskega pravošiaja, od naših bratov to pogibelj, ki bij Slovane medtseboj še bolj oddalji a? Ali bodemo prekrižanih rok trpeli, da nam naš sovražnik'poseje našoslovansko njivo s svojim kokoljem ? To vprašanje je najdal ekosešnejše važnosti za slovanstvo za njihov kulturni jn verski raz. voj.
Razmotri va joč majsko deklaracijo s tega staličča zadobiva veliko ideainejši verski in kulturni pomen. Toprav vitalni interesi katolicizma zahtevajo, da se z vsemi silami upremo ekspanzivni nemški politiki Vzhočui» Balkan u.
Zaradi tega se mora, po našem mnenju važni ‘nastop katoliškega hrvatskega sčniorata za majsko deklaracijo najodločnejše odobriti, Ker se.popolnoma strinja z duhom naše katoliške organizacije. S politiko majske deklaracije ne ščitimo in branimo samo hrvatsko, srbsko, in slovenko narod -politični misel za osvobojenje, temveč v eminentnem smislu tudi versko—kulturne ideale.
Toliko 3ine iraet studio. 4e besede mi je narekovalo v pero glo boko prepriconje in ljubezen do vsega, kar je slovanskega.
(Dalje prihodnjič.)
DRUŠTVO SV. PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. J.ožefa.
Uradniki za leto 1918.
Predsednik, ihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. .sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
_ John Musič, Frank Plautz in Mihaej i Žunič.
ODBORNIRI ZA 2. LETI.
John R. Sterbenz, ml., John Turk
GeorgeKotze.
Porotni odbor ichael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium:	ike Perušič. Za Raymbaul-
town Osceola Swedetown ::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack; Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Društvo sv. Cirila in Metoda
št- 9. v Calumet. Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedelja v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske eerkve sv. , Jožefa.
Uradniki društva za leto 1918 se
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jos. Plautz ml.
Prvi taj, in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Joseph Koss.	,<
Blagajnik, Joseph S. Stoke). aSIA,'
ODBORNIKI 8A ENO LETU -
John Ile nidi, John Gosenca, John Stare,
Odborniki za DVE leti
Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kauči eh.
Maršal in Poslanec: Jacob ßanoyec4
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $, ža izgubo enega očesa $200, za izgubo obči, rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icam.) prvega razreda $1500, drugega razreda S1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni člani pa zamorejo sv< jO bolezen pismeno naznaniti isti dai ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
VWWWV «WWW1
mrs. a. e. hooper
bo odprla
Glasbeni Studio
(poduk na piano) dne 7* septembra t.l. na 1301 School Str.
SPREJEMA ZAČETNIKE, KAKOR TUDI TAKE,
Ki SO ŽE IMELI PRVOTNI PODUK- iS PHONE 8I7-M.
ISTAIOVIJEAA LETA
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAJfl nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET IZKUŠNJE v BANČNEM POSLOVANJU.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag j namestnik.
INaše geslo.
Je bilo in ostane da; dobro,meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine.
Fridi te in prepričaite se v
Peninsula Meat Market
VOGAL 6. IN ELM CESTE.
Rojaki, pristopajte v
IS. K. P. Družbo.
y

‘SLOVENSKE NOVICE”’
List za SioveRce * severozapadu Zj«citnienih
Držsv.
Izhaja vsaki petek.
(2daj.a
SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO
na Caiumetu, Mich.
HAKOCN1NA ZA AMEKIKO:
$ 2.00 S 1.00
celo leto ....................
4» pol leta............... •*" **"
ZAEVllorO IN DRUGO INOZEMSTVO:
Ett celo leto ............... * 8.0(5 *“ IB ^
«a pol let i .................. $ L5° ali 8 Kl
Posamezni iztiei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračaio.
OOPfSI brez podpisa'se ne sprejmejo.
^ slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj nai „e uam, i,l»«ovoli naznaniti alar ' blvaliä
Dnpial, denar in natoćilalnaj se dopoäiljajo pod naslovom:	,
Slovenian Publishing Co.,J 211“7th Street.
Calumet, Mich.
‘SLOVENIAN NEWS.”
Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., ill Tth St ulnmet, Mich.
The only Slovenic paper in the, Northwestern part of the J. S. of America.
SUBSCEIi "'ON $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan lnnesota and other Western States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Poet Office at Calumet, Mich
a second class matter.
' eleforv 6J.


’ fMHMEBMHiSMp
CALUMET IN OKULICA. S
4HHHI iilHii. ::ii Jill' i Ull!' 'm lSlisaiBmillllllillllll!
—	Krščen je bil v nedeljo v
slovenski cerkvi Edward Frančišek, sik Franica in Ane Stanfel i® Yellow Jacketa. Častitamo na krepkem sinčku!
—	Mrs. Ana Klobučar in hčer. ka ste odpotovali v nedeljo v Milwaukee. Wis., kjer se mislite «a staino naseliti.
Mrs. Franca Sunich in družina i« šeste ceste so se preselili v Detroit, M ich. kjer so soprog John in odrasli otroci dobili stalno delo.
—	Mr. Anton Gazvoda iz Yellow Jacketa je odpotoval v Chicago, 111., z namenom, da prostovoljno vstopi v avijatični oddelek vojne službe.
—	Mr. Mike Sunich ml. in Boproga vrnila sta se iz dvateden-skib počitnic v New Yorku.Obiskala sta tam mater soproge Mrs. Sunich.
—	Motorcycle cop. Jos. Corsile šepa na eni nogi. Imel je nesrečo, da je trčil skupaj z Ford karo ki jo je gonil neki Andrew Keski iz Osceole. Krivda nesreče zadene baje voznika avtomobila in zato si bo Joe poiskal sodtiijskim potom Teka za svoje bolečine.
—	Na Lake Lindenu je umrl 69 letni Charles Beauehene, oče Rev- Jos. Beauehene, župnika v francoski župniji v Iron Mountain, Mich. Pogreb je bil v pon. deljek iz francoske cerkve sv.Jožefa na Lake Linden u. K. L P.
—	V sanitarium na Honghtonu je umrla Mrs. Fred Pichiotino iz severnejšeste ceste. Zapušča soproga in dva mladoletna otroka.
—	Mi. inMrs.Charles Rbeault iz Hough tona sta bila uradno obveščena, da je bil njihov sin Joe nevarno ranjen v bitki na Fran. coskem. Bil je član kompanije C iz Hough to n a.
—	Mr. in Mrs. John George iz Centennial sta bila obveščena od vojuega departmenta, da je njihov -sin Thomas padel naj bojnem polju na Francoskem.Mladenič je bil star 20 let. V Camp Custer je odšel novembra meseca, v janu-variju je kot član kompanije brzostrelnih pušk odrini! proti Francoski. Prideljen je bil tako-avani mavrični (rainbow) diviziji, ki se je v zadnjih par mesecih u-deležila mnogih krvavih bitk.
—	Službo pomožnega lovskega nadzornika na mesto pred kratkim »milega,, Ping “Fosterja je do-
mi nas rojak g. Jos. Wershay.
N iecfov delokrog se razteza j)0 štirih countijih nainrečHoughtoii Keweenaw, Ontonagon in Baraga, G. Wershay je znan kot velik 1 j ud bi tel j narave, lovski šport mu je bil vedno najljubša zabava, lovske postave zna do pičice in ker je jili vedno sam vestno izpol-noval,bo gotovo gledal tudi na tOj da se bodo tudi drugi ravnali po n i j h in da bo vse kršilce zakona brez ozira na osebo,ovadil,da dobijo zasluženo kazen. Le na ta nočin je upati da se bo divjačina v teh okrajih, ki se je v zadnjih letih zelo zatrla, zopet zaredila in da se bo zopet enkrat izplačalo hoditi “jagat ui. fišat. ” uislaneniti rojaku častitamo na tem, da je doti! priznanje za svoje dosedanje delo za povzdigo lovskega športa, naravnost od d>’ žave in upamo; da se bo zaupanj a k te reg a stavijo v njega gozdne oblasti tudi v nadklie vrednega izkazal. Novo službo je nastopil g. Wershay z 1. oktobrom.
—	Lovska sezona na zajce je bila odprta z prvim oktobrom in na-ši n im rodi sedaj kar preplavljajo gozdove v nadi.vda napolnijo svo je bisage z brzonogim) strahopetci. Letos to lov zelo zanimiv, ker je povsod dosti divjačine. Le škoda,'da je lov na jerebice to let prepovedan, tudi teh ptic je letos mnogo, vendar pa je treba biti previden,da človek ne jiride v navskrižje z postavo, ki strogo kaznuje vsak lovski prestopek. Opozarjamo rojake, da morajo imeti lovsko dovoljenje, ake hočejo “ja-gati”. Za državljane stane licenca gl.00, za nedržavljaue pa §10.ÒU. Dohi se pri Calumet township klerku na peti cesti.
—	Ali ste že kupili kako obvez, liico Četrtega Posojila ; Svobode! Ali ste storili vse. kolikor je v vaši moči, da Vi, ki ste doma, podpirate one, ki. so pripravljeni žrtvovati vse. tudi svoje življenje, za Vas, za Zdr. Države, za celi svet. Ne mislite, da seda j, ko so zavezniki zmagoviti skoro na vseh frontah, da Vam m potreba nič več storiti, češ, saj bo te vojne kmalu konec. Ne varajte se, Nemec. še ni pobit in naši vojaki še vedno potrebujejo dobre hrane, streliva in Vaše moralne podpore. To vse jim kaste, ako kupite honde Četrtega vojnega Posojila Svobod e. Ne čakajte do zadnjega dneva. Ne odlašajte na jutri, kar laiiao in morate že danes storiti!
-— Če kdo misli, da je Houghton County že popolnoma “suh”se jako moti.Ako ne verujete nam, vprašajte šerifa Trudell in on vam bo smehljaje povedal, da 5ma
PROSTO! Posekoapremiisp„dTnieutrarvCaluraetske gos' PROSTO!
URADU CALUMET NEWS, CALUMET, MICH, za 2SO zavitkov od
HrbtoboL
Ako imate bolečine v hrbtu, aj; t.
711 rnHf.fi ria vas vsr Tini? ri Kri.
žu čutite, da vas vse boli, gQ| "h-, postajajo neprenosne; ledice (nk - I vas bolijo in voda od vas gre 5S‘) J ter čutite pri tem bolečine. V r;?sh 1 ........... ■ ’	• - «sei ‘
American Family Soap
ä Obisti) 1
r- -' *
l
pa ga morda ne morete dobit;? t
j •> —:—- -y’	US j
slučaju rabite kako dobro 2cjr_ !
iščite drugih pripomočkov, A -poskusite samo enkrat ^
^-<1
Severa’s
Na vašo izbero iž najboljega Wm. A. Rogers srebra
Kidney &
Remedy
(Severova ^Zdravila za obistiin • Ir
rat. To jehzborno zdravilo 7lnje;-
hur, kadar imate bolečine
k Čanju Vode. tako tudi pri otro^Pf-f tročijo postelje. To zdravilo nt ^
2a Hlt.1
SP'4-|
3
3
3
6
SREBRN! NOŽI SREBRNE VILICE SREBRNE ŽLICE SREBRNIH JVLALIH ŽLIČIC
avito
viia zlatenico in vso zopi
.manjŠuje oteklino nog inTajča' cboi. Poskusite ga. Prod?;,

. Proda;? v lekarnah. Gena ?5c in J.**
fin'
$1.25
Vse isteo-a uzorca m iste kakovosti. Win. A. Rogers Grenoble srebrnine samo za zavoic A M E R IC AN I j>.M I ! A Soap.
Cena srebrnine je v zadn jem času tako jios točila, da nam bi ne bilo nikakor mogoče dati teh premij ko bi ne pogodili in nakupili v prejšneui času. Zato nadalje zahtevamo malo več zavitkov od American Family mila.
Ta posebna ponudba samo sledeče dni
Petek-IB. OCT. — Soboto IB. 00T.
POŠTNA NAROČILA SE NE SPREJEMAJO.
Kako žamorete dobiti te premije in kje == PROSTO
Prinesite seboj zavoje American Family Soap v urad Calumet News*v spodaj naznačenih dneh, Zastopniki Kirk & Co. jih bodo
sprejeli v zameno
Sams 2 dni-
PETEK, Oct. 18 S0R0T0, Oct. 19
Ne pozabite dne. Ne zabite hraniti zavojev in Vašo obleko
Calumet News Urad, Calumet, Mieti.
v okrajni ječi v zalogi raznih opojnih pijač v vrednosti 13.000, Zadnji teden je namreč zaplenil na Chassellu pive in wins,kija v vrednosti 12.000,ki je bila last Teofila Carbonneau, bivšega ondotnega salonerja. Pijačo je izvohal državni inšpektor J. B. Eddy, ki je potem obvestil šerifa in zaukazal zaplenitev pijače. Carbonneau je bil aretovan in se bo moral pred okrajnim sodnikom zagovarjati, ker je proti postavi imel v pose -ti toliko množino opojnih pijas-Šerif pa ne zna, kaj bi počel z toč. liko, “mokroto”. Baje bo vlada prekupila vse alkoholne pijače,ker rabi alkohol pri izdelavi municije.Mi pa mislimo, da bi bilo boljše, če bi malo “potrital” rudarje tega okraja, ki mu bi bili zato bolj 'hvaležni, kot bo pa vlada.
Opomba-- American Family opira obleko z lahkoto v vroči ali mrzli vodi, ne da bi škodila obleki ali rokam. Vprašajte za pri mium list
James S. Kirk: & Co.
Richterjev Pain Expeller
z sidrom-
Prihodnost!
Prihodnost!
-»- -B--«,-V--»--»—;
Ste li začeli katerikrat štediti.
Knjiga ki kaže kako lahko beremo syoj horoskop, in ; bodočnost potom astronomije, tako da lahko beremo življenje od groba, zibelje do Pošljemo gori omenjeno knjiga in 70 slik znamenitih o-seb prosto. Pošljite j
9c za poštnino za horoksop in'katalog.
Delni imenik slovenskih žen in deklet, ki pletejo in šivajo za slov. oddelek Rdečega Križa in koliko so dosedaj naredile1
Mrs. Kat. Kastelec, .lpar nogovic
”	Mary Kobe-----2”	”
”	A. Ovniček .... 1	”
” Matt Likovich. 12 ”
” Mike K lobu čar..1 ”
” Marcus Sterk. .20 ”	»
”	T. Lovrenčič... 2	”	’>
”	Majerle........1	'5	n
”	Kat. Kobe......1	”
”	John Puhek.... 1	”
”	Madronič......1	”	”
» Kat.Grahek.... 11”	»
Miss Clara Wertin.. 1 ”	”
Mrs. A. Klobučar. . .3 ”	”
Mrs. J.Majerle......1”	”
Mrs. Ros.Kump_____.1 ”	’*
Mrs. A. Klobučar .... 2 Miss Catti.Adam .... I ”
Mrs. Agnes Wertin . . 1 ”	”
Mrs. Mary Jerman . .1 ”
(Dalie prihodnjič).
Universal Sale House 205 E I4th St. New York.N-Y.
Naročite se na
“Slovenske Novice’
Ako ste to storili položili ste le temelj finančni stavbi- Še niste pričeli zidati.
Skušnja driizih naj Vam bode ugled sistematične štedi Inost?. Redna uloga v rednem času bode izgojila stalno in trdno finančno stavbo.
Mi smo tu Vam vTpomoč. Oglasite vsaki čas.
ijemžž
CALUMET STATE BANK.
Cslumet^ Mich.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE
ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912.
Of “Slovenske Novice” published Weekly at Calumet, Michigan for Oct. 1st 1918 State of Michigan )
County of Hoiighton \
Before me, a Notary Public in and for the county aforesaid, personally appeared L, F Klopčič, who having been duly sworn according to law, deposes and says that lie is the Editor of the Slovenske Novice Slovenian News) and that the following is. to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management (and if a daily paper, the circulation), etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above action, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 453. Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to witt:
1	That the names and addresses of the publisher,editor, managing editor,and business manager are: Publisher: The Slovenian News Publishing Co. Calumet.
Editor: L F Klopčič.	”
Managing Editor: Jos.Plautz,tJr.	”
Business Manager: Toseph Plautz Jr.	”
2	That the owners are:
L F Klopčič.	Calumet, Mich
Joseph Plautz Jr.	”	”	*
3	That the known bondholders mortgagees, and other security holders owning 1 per cent or more
of total amount of bonds, mortgages, or other securities are:	None
C	L. F. Klopčič. FI lito r
Sworn to and subscribed before me the twentyninth day of Sept. 191Sf
Jos. PlautzSr., Notary Public
SEAL	(My commission expires Jan 10____1920)
GALBRAITH & McCORju
Rtik
Iru'-
OcJvetnika
iztirjujeta dolgove, ura,
ii)°
nata zapuščine ter
Pie
gledujeta lastninske |j stine
Zastopata v vseh sodisi
! ‘A.1
ULSETH BLOCK Calumet,*
Tel. 160
I ja z
Kje
h*t).
Pogrebni zavo
JOHN R. RYAN.
I skri ! biti I tudi
je največji na Caiumetu.. bro znan med Slovenci- PrijJ| iah' se v slučaju potrebe, isto krste in ženitnine-
20F-6-cesta	Teil *1111
Calumet Mich-
AKO HOĆEŠ KAlili
k ti SO
f Orza.
dobre smođke kupi si slssnik Inez ii
“WOLVERINE’
ki je izdelana iz pristni vanskfoga tobaka od
TITOS. E N TEI 400 -
aro ki
tisoče deleže ni-J obiju
I zarod
Na Caiumetu 24 fe I tiuiog
j rila u iflArados;
W.E. Steckt
Izdelovalec
UMETNIH SU
Cor- 5 in Oak^ Psone 678-J.	Calum«
NAGROBNI SPONU
»1101
iz marmorja in granita zmernih cenah uri

E.. P. Muri
Calumet Granite &
Works
Tel- 678 W-
900 W. P'ne,
Cul“'
‘European CoU«e
St va po in ‘niža pavki
ìs’ato
Javo j Tu »ika. “ajljo «d ti>j
itplač
iodiŠČ
Svilii i5Qč tei
^«Uan Dv( & trii. tri
Uft r Un
-Evropska k*va '• a boj
r^uol;
. dr.
Priporoča svoji»1 A j
■°rij
uri ' t
črno kavo,raznovrsi" j
če in izvrsten H'1111“' | [,
gospode in gosp«1 obiščejo.
Calumet.
Richerjev P*'0