19ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGOD VINSKI ^ASOPIS • 56 • 200  • 1–2 (1 5) • 5–40ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (1 7) • 19–21
RAZPRAVE
Vasilij Melik
Vpra{anje regij v na{i preteklosti*
Kaj je regija, kaj je regionalizem? Vsak ~as ima druga~no mnenje. Dokaj dolgo je bil
regionalizem nekaj slabega, pre‘ivelega, konservativnega v primerjavi s centrom, centraliz-
mom in z vzorno urejeno enotno dr‘avo. Pozneje je postal centralizem nekaj slabega, decen-
tralizacija je postala sodobno glasilo in vodilo. Regije in regionalizmi so postali vi{ek moder-
ne ureditve Evrope in sveta. Podobno se spreminjajo tudi pojmi regionalna ali pokrajinska
literatura, literarni regionalizem in podobni izrazi.
Posebna zna~ilnost regij je razli~na velikost. Francija ima danes 22 regij, Italija 20. V
obeh dr‘avah ima torej regija povpre~no ve~ kot 2 milijona in pol prebivalcev. Dostikrat se
govori tudi o regijah, ki zajemajo podro~je ve~ dr‘av ali delov razli~nih dr‘av (Benelux,
Alpe-Jadran).
Pri primerjavah s tujino moramo imeti pred o~mi, da je Slovenija prostor majhnih naselij
in tudi majhnih regij. V tridesetih letih 20. stoletja so na kmetih popolnoma prevladovala
majhna naselja. Najve~je vasi so bile v Prekmurju. V ~asu po napoleonskih vojnah je {telo
povpre~no mesto pri nas 600–1700 ljudi. Samo {est mest je presegalo znamenito mednarod-
no lo~nico 2000 prebivalcev: Ljubljana, Idrija, Maribor, Koper, Izola in Piran.
Regije ‘ivijo v na{i zgodovini od najstarej{ih ~asov do danes, nosijo pa zelo razli~na imena,
so zelo razli~ne velikosti in imajo zelo razli~no tradicijo. Besede »regija, de‘ela, pokrajina«
pomenijo dostikrat popolnoma isto, dostikrat pa ista beseda pomeni nekaj drugega.
De‘ele so najpomembnej{e enote, ki jih je prinesel na{ zgodovinski razvoj. Zrasle niso iz
na{ega notranjega razvoja, ampak iz razvoja {ir{ega prostora, recimo iz habsbur{kega alpske-
ga sveta in njegove morske bli‘ine. Po stoletjih razvoja in sprememb smo dobili {est de‘el, ki
‘ivijo v na{em spominu kot avstrijske zgodovinske de‘ele s slovenskim prebivalstvom. Teh
{est de‘el je {telo leta 1910 skupaj nekaj nad 3 milijone ljudi. Po ob~evalnem jeziku doma~ega
prebivalstva je bilo od tega 40% Slovencev, torej milijon in ~etrt. Po velikosti so bile te
de‘ele mo~no razli~ne. Samo ena, [tajerska je bila velika – {tela je poldrugi milijon ljudi in
imela dvotretjinsko nem{ko ve~ino. Kranjska je predstavljala po prebivalstvu sama tretjino
[tajerske, bila je pa edina povsem slovenska de‘ela. Ostale 4 de‘ele (Koro{ka, Gori{ka, Trst
in Istra) so bile manj{e, med njimi je bil Trst tudi ustavna posebnost: bil je mestna ob~ina in
de‘ela obenem.
Slovenska matica je izdajala v letih 1892–1926 »Slovensko zemljo«, vrsto »opisov slo-
venskih pokrajin v prirodoznanskem, statisti{kem, kulturnem in zgodovinskem obziru«. Po-
* Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor,
10. – 12. oktobra 2002.
20 V. MELIK: VPRA[ANJE REGIJ V NA[I PRETEKLOSTI
krajina je tu pomenila de‘elo; vendar je bil 5. zvezek nekaj izjemnega, saj je zajel Kamni{ke
ali Savinjske Alpe. Kot posebna pokrajina je bila opisana Bene{ka Slovenija, zadnji, 7. zve-
zek, ki je iz{el ‘e po prvi svetovni vojni, pa je dal za Slovensko [tajersko in Prekmurje samo
zgodovinski opis.
Svojevrstno podobo vseslovenske povezave, nekak{no neuresni~eno Zedinjeno Slove-
nijo je sestavljalo skupno ozemlje 24 slovenskih dr‘avnozborskih volilnih okrajev po parla-
mentarni reformi leta 1907. Vsi ti okraji so vanj volili slovenske poslance in so segali na
ozemlje vseh na{ih 6 de‘el, dasi je bilo sklenjeno ozemlje pretrgano po nem{kih enklavah.
Vseh 24 okrajev je {telo milijon stotiso~ prebivalcev.
V Trstu je zajemal slovenski okraj ve~ino tr‘a{kih predmestij in vso tr‘a{ko okolico, v
Istri sodni okraj Podgrad in dele koprskega okraja, na Koro{kem 4 sodne okraje (Borovlje,
Dobrla vas, @elezna Kapla in Pliberk), 3 slovenski volilni okraji so bili na Gori{kem, 7 jih je
bilo na [tajerskem, 11 pa na Kranjskem.
Po prvi svetovni vojni in razpadu monarhije ter ob novih dr‘avnih mejah ni bilo nobene
podobne enote ve~.
De‘elna avtonomija je neredko ve~ala de‘elne razlike. Slovenska narodna zavest, knji‘ni
jezik in ideja Zedinjene Slovenije so na~rtno zmanj{evale navezanost na de‘ele in de‘elno
zavest. Vendar je oboje, de‘elno in narodno, ‘ivelo eno poleg drugega. Ko je Hohenwartova
vlada dala 1871 Kranjski prvi~ slovenskega de‘elnega glavarja, Radoslava Razlaga, so bili
kranjski Slovenci dokaj u‘aljeni, ker je bil ta glavar [tajerc. Slovenske stranke so bile orga-
nizirane po de‘elah in {ele 17. oktobra 1909 je bila ustanovljena Vseslovenska ljudska stranka
kot celota de‘elnih katoli{kih strank. Po prvi svetovni vojni so mnogi pozdravili ustanovitev
dveh oblasti, ljubljanske in mariborske kot najbolj{o razdelitev Slovenije in kot obrambo
pred ljubljanskim centralizmom. Ljubljana s svojimi poskusi dominiranja nad pokrajinami je
zbujala dokaj utemeljena nezadovoljstva.
[tajersko je razdelila meja po prvi svetovni vojni. De‘elno ime se je ohranilo v obeh
dr‘avah. V Avstriji je [tajerska ostala prava zvezna de‘ela, v Sloveniji pa de‘el uradno ni bilo
ve~ in ni bilo malo tistih, ki so hoteli, naj bi se namesto o slovenski [tajerski govorilo in
pisalo o »severovzhodni Sloveniji«. Danes marsikdo v Sloveniji misli, da je Maribor glavno
mesto [tajerske, za Gradec pa ne vedo ve~. Podobno marsikateri Avstrijec ne {teje Maribora
k [tajerski.
V avstrijskem ~asu je bil Slovenj Gradec sredi{~e {tajerskega politi~nega okraja, v kate-
rega sta spadala tudi sodna okraja Marenberg in [o{tanj. V na{em ~asu pa so za~eli Slovenj
Gradec pri{tevati na Koro{ko, kar ima oporo v nare~jih in prvi srednjeve{ki de‘elni pripad-
nosti.
V Enciklopediji Slovenije, ki je iz{la leta 1991, imamo pod geslom Koro{ka dve pokraji-
ni: ena obsega zgodovinsko de‘elo v republiki Avstriji, druga pa pokrajino v severni Slove-
niji ob Dravi, Me‘i in Mislinji. Sode~ po telefonskem imeniku je zdaj Slovenj Gradec na
Koro{kem. Prebivalci so se nekaj ~asa lo~ili na [tajerce in Koro{ce, zdaj pa je menda Koro{cev
ve~.
Poleg de‘el je {e vrsta ozemeljskih enot, ki so v raznih ~asih opravljali funkcijo regij
razli~nih velikosti.
Meje nare~ij in prafarne meje so najbr‘ igrale veliko vlogo. Dekanije, {kofije, okro‘ja,
politi~ni in sodni okraji prav tako razli~no v ~asu in razmerah, v povezavi s tradicijo iz dav-
nine in z naravnimi mejami. Marsikatere meje so izredno stare, ponekod pa se zelo spre-
minjajo. Bela Krajina je gotovo samosvoja pokrajinska enota.
Dokaj so se zapisala v spomin okro‘ja, ki pa so tudi do‘ivela veliko sprememb. Od treh
kranjskih okro‘ij sta najbolj ‘iva Dolenjska in Gorenjska, medtem ko je Notranjska, ki jo je
21ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
imel Fran~i{ek Lampe za prehod med germanskim in romanskim svetom, po prvi vojni povsem
spremenila podobo, ni pa umrla. [tajerski okro‘ji, celjsko in mariborsko, sta po svoje ‘ivi {e
danes. Koro{ki okro‘ji, Zgornja in Spodnja Koro{ka, sta ‘ivi med ve~inskim prebivalstvom, pa
neprimerni in mrtvi za Slovence. V primorskih de‘elah okro‘ja niso igrala vloge.
Meje so se spreminjale – z vojnami, naseljevanji, kdaj pa kdaj z osvojitvami, {irjenjem
ozemlja dr‘av ali fevdalcev, kdaj pa tudi na miren na~in. Ne smemo pozabiti na dolo~be ali
sporazume, ki so postavljale meje na gorske grebene ali reke in potoke zaradi enostavnosti
tako potegnjene ~rte.
Star primer za to je Drava kot meja med salzbur{ko in oglejsko cerkvijo. Kaj je s Savo kot
mejo med [tajersko in Kranjsko, Sotlo kot mejo med [tajersko/Slovenijo in Hrva{ko, Idrijo
kot mejo med Bene~ijo ali Italijo in Gori{ko in Slovenijo.
Medtem ko so se stari opisi Slovenije naslanjali ve~inoma na zgodovinske de‘ele, kakor
‘e prej omenjena dela Slovenske matice pred prvo vojno, pa so geografi v zadnjih desetletjih
sestavljali in objavljali geografske regije. Konceptov in razmejitvenih sistemov je precej in
se med seboj dokaj razlikujejo; zgodovinskih momentov se le redki poslu‘ujejo, ve~inoma
jih niti dosti ne omenjajo.
Pri zgodovinskih regijah mora biti na{a pozornost obrnjena na dve stvari: raziskovati
moramo potek mejá in njihove spremembe – ni~ manj pomembno pa ni zasledovati, kak{en
je bil odnos prebivalcev do teh mejá, koliko so ‘ivele med ljudmi, ko jih uradno ni bilo ve~,
koliko pa so nanje pozabili, recimo na gotovih podro~jih nekdanje kranjsko gori{ke meje.
Ne smemo pozabiti tudi na to, da so nekatera pokrajinska imena med ljudmi priljubljena,
nekatera pa ne, da nekatera raj{i uporabljajo sosedje kot doma~ini, druga pa raj{i doma~ini.
Regije na{e preteklosti v marsi~em poznamo, v marsi~em pa {e nikakor ne. Dela je pred
nami {e veliko – zato je lepo, da smo temu vpra{anju namenili celo zborovanje.