2 G 4 5 71 F šitev* 52..,Leto III. VEPjhgll TEDNU/. Nedelja* 26. decembra 1948. V/ V ZBc ' 494S Zvezde hladno zro s tuj ega neba... čez ledene s.tene, j skozi mraz veter v snežno grivo, dela gaz. Cez gdre prihaja z njim pozdrav?... ... prav o polnoči; "Nad domovi v dalji sveta no c bedi"... Plač Nocoj je sveti večer doma, v ponvi žerjavida tli, nocoj so vsa srcA sklenjena, na g erjavki kadilo dehti* Nocoj pokropili smo hišo in hlev, še žalost smo vso pokropili., ; za mrtve, za Šive, za vse,ki jih ■" - r J . ' ni, smo rcš.enkranc v hiši zmolili. =- '.Nocoj? je sveti večer doma. Nocoj st.a Mari ja in Jožef prišla! UREDNIŠTVO IN UPRAVA BOGOLJUBA želita vsem svojim bralcem vesele in božjega blagoslova polne BO a I Č NE PRAZNIKE ! K. Mauser. 1 Ne vem, ali je katera slika ob ja= slicah manj umljiva, kakor Krvavo pričevanje nedolžnih dečkov iz Betlehema in okolice. Zakaj je Jezus zahteval tasb ta krvavi dar nedolžnih otrok? Kdo bi mi mogel to razio= žiti'? Dovoli, dragi prijatelj,^da ti sta¬ vim jaz eno Vprašanje, in ko mi boš odgovo= ril, ti hoČbm tudi jaz odgovoriti na ta tvoj božični dvom radi darovanega Življenja ne - dolžnih otrok. Kdo je bil nedolžnejši ob da= ritvi življenja; Jezus na križu ali nedolžni iz Betlehema? Duše teh dečkov so bile omade¬ ževane z izvirnim grehom; niso bile pripravne za nebesa. Ko so pa darovale te duše svoje krvavo pričevanje Jezusu v jaslice - takrat so šele postale resnično neuolžne in bogate v Bogu, Jezus, ki'je bil vedno nedolžen, ki ni imel greha na sebi'"- je bil-darovan, je dal Zate krvavi dar, da moreš postati bb njem nedolžen^ dober in svet.Jezus po tej'"daritvi'"ni portal sam v sebi bogatejši; obogatil 'Se le nas s svojim krvavim darom, Nedolžni otroci.^pa so po svoji mladi daritvi življenja postali neizmerno bogati, stokrat‘"bogatoj = ši, kakor če bi ostali pri telesnem življenju in se v njem trudili dolgih 80 ali 100 let, . “ Da je bil Jezus zate darovan in s tem tebe in nas vse o- bogatil', ti je še kar dosti umljivo* da so pa nedolžni otroci iz Betlehema bili izbrana žrtev za Jezusa in po tej 'daritvi postali stokrat nedolžnejši in neizmerno bogati - tu pa zmajuješ z glavo in go čutim iz tebe rahel očitek na račun božje Dobrote in božje previdnosti',' Prijatelj, bodi vendar dosleden! Pa ne samo dosleden, ampak tudi moder, Kaj ni naš Bog vsega vreden, vsake žrtve vreden? Jezus je za ustvarjene duše daroval svoje božje življenje. Ali se ti zdi žrtev 20 - 30 dečkov iz Betlehema res še tako odveč in tako nepotrebna,? Bog je vsega vreden! Bog pa se žrtvah ne da prekositi. Človek mu malo da, saj velikega itak nima, Bog pa za to "malo ;? - z neskončnim povrne. Ne bodimo malenkostni - ko je Bog tako velik. Vprašam' te; ali bi bil Bog Krivičen, če bi človeka ustva¬ ril in mu par dni po rojstvu poslal smrt, po'"tej žrtvi* pa ga za večno obogatil? In če bi tako storil z vsakim Človekom? Ali vidiš v tem izgubo ali dobiček? Saj nas je Bog zase, k sebi ustvaril, Zato je to počeščenje Jezusa po preliti krvi nedolžnih otrok vzvi= šeni poklon vsega človeštva Detetu v jaslicah, ki bo za nas vse po¬ stalo krvava žrtev. Ne vem, Če boš še enkrat stavil gornje vprašanje ali pa se boš ponižno sklonil pred božjo Modrostjo in jo molil, kakor so jo molili nedolžni otroci po krvavi daritvi' svojega Življenja: - Blagor ljudstvu, ki sme tudi po mučeniških žrtvah casti= ti svojega Boga in tako obogatiti sebe in svojo zgodovino. Dan Nedolžnih otro je Misijonska otroška zveza (DSD) do= ločila za svoj glavni praznik. Pq vsem svetu se katoliški otroci na ta dan zbirajo v cerkvah Xn se ob božjem Detetu navdušujejo za delo v prid poganskim otrokom. To je izredno primerna adoracija v primernem času! g Štev, 52.,Leto III. 3 26 .december 1948 KAKOR SONCE SKOZI GLAŽ GRE, GLAŽ TA SE NE RAZBIJE, GLEJ, TAKO JE ROJEN BIL JEZUS IZ HARIJE! Med najdrag je, kar ima kak narod, spada njegova ljudska ali narodna pesem'.' Kar se tiče naše slovenske ljudske pesmi,- lahke trdimo, da spada med najlepše na"'*svetu, Žal' , da jo celo mi sami premalo poznamo in zato tudi premalo cenimo, “* Nekateri vidijo v naši ljudski pesmi preveč samo eroti= ko (zaljubljenost) in jo zato odklanjajo in celo obsojajo. Ne za= ni kam , da ni 'V njej mnogo tega.' Toda naša slovenska ljudska pesem, vsebuje tudi mnogo drugih nič manj m 0 čnih, tako rekoč elementarnih sestavin. In med te spada tudi verska ali religiozna prvina. In za= to še enkrat žal,""da doslej prav s te strani še ni nihče obravnal našo ljudskg pesem, Ce berete dela, ki znanstveno, t,j. strokovno razprav= ljajo o naši ljudski pesmi, boste videli, da jo zlasti glasbeniki folkloristi dele na tri značilne izrazne vrste, in sicer na panon= T3ki, na alpski in na dolenjsko-obmorski tip.Ta razdelitev temelji na vpoštevaHju vplivov zemel jske'"povr šine na napev ali melodijo ljudske pesmi. To razdelitev bi mogli imenovati tudi pokrajinsko ali regionalno. Prav tako pa bi lahko z vso upravičenostjo vzeli tudi kako drugo razvrstitveno mero, recimo tako, po kateri bi razdeli= li vse naše ljudsko pesništvo a) na čisto posvetno iH U) na izra-~ zito nabožno ali religiozno. Ne da bi se hotel na tem mestu kaj globlje 'spustiti v potankosti te razdelitve,' ki bi bila vsaj' toli= ko zanimiva kakor"šolska ali "uradna", moremo trditi, da nam^bi naša ljudska pesem prikazala vso globino in lepoto verskega čusvto= Vanja našega ljudstva, že iz zgleda, ki sem ga'"podal zgdraj kot motto, sleherni lahko to jasno spozna. Ali si morete zamisliti bolj izrazito simboliko katoliške verske resnice, kakor nam jo izpriču= je tako lepo zgornji zgled? Težko! Pri razvrstitvi naše ljudske poezije na posvetno in na¬ božno, to je po izrazito vsebinskem merilu, bi božične ljudske po= srni sestavljale v religiozni zvrsti gotovo najlepše poglavje.Okrog nobenega časa v cerkvenem letu se ni strnilo^toliko pristne nase ljudske lirike kakor ravno okrog božičnega. Skoda, da v našem be¬ gunskem "Bogoljubu" ni dovolj prostora, da bi mogli o tem obširne¬ je pisati. V""zvezi s tem. naj navedem samo par izrazitih božičnih ljudskih pesmi, in sicer na prvem mestu ono iz Lašč "Jezu s ro jen 1 ’ (SNP I, št. 424), ki po svoji obliki izpričuje' prav višblco starost, V njej je svetopisemski dogodek nekoliko spremenjen in dvignjen v simboliko. Tako-le se glasi; Sveta Ana se je napravljala na božjo pot na Sveto goro, Marija tako djala je, da pojde tudi ona z njo. "Ostan','ostani,Marija, doma, ' saj sama veš, kaj nad sabo imaš. Pa vendar če drugač ne bo, pa vzemi plenice in povoj sabo. &tev, 52.,leto III. - 4 - 26. december 1948. Ko prišla je prva ura noči, Marija prav ■niIn vajeni. Ko prišla je druga ura noči, Marija hladne vodice želi. Ko prišla je tretja ura noči, Marija nam Jezusa porodi. Pa angelci iz nebes gredo, Mariji zlat stolček neso; "Marija, tu prebivala bo % vsem grešnikom milost dajala boš." -:r da, Marija je venec spletala' dekleta« ga obetala. Marija vsem tisti"" venec katere so čistega srca. Iz Višarske Marijine božjepotne ljudske pesmi,'“ki 'jo je zapisdl J.Caf 1. 1844* (Vraz.zap.XII.38) , pa naj navede*" samo njen konec,'V njej Marija sprašuje svoj© ljubo božje Dete, ki je odšlo med romarje. Pese-" izpričuje duhovno zdravje našega človeka, saj nam posredno pove, kako strašen je v njegovih očeh greh, storjen nad še nerojenim Življenjem. Ali si jim'kaj odpustil grehov?" "Prsijuba moj a"mati, vsem drugim s'6'm sicer odpustil, tri jim pa ne morem, ker so sinke zapravile, zelene krancelne so nosile.,-" se, žit= "0, le Jezus, dete mojo," ali so te kaj srečali romarji?" "Preljuba"moja mati,'- dosti so me srečevali,” "0 le Jezus, dete mejo, V zvezi s to pesmijo naj v boljš§ razumevanje povem kaj je zapisal dr. Josip Pajek v svojih "Črticah iz duševneg, ka Štajerskih Slovencev" (L'j .1884., str .165) o Višarjah; "Najimenitnejša božja pot štajerskih Slovencev so pa sve= te Višarje na Koroškem. Sloveča cerkev Matere božje stoji na 5446 črevljej visokej Višarskej gori, blizo meje med Koroško, Kranjsko pa Laško"deželo. Božja pot na to^goro se'je pričela leta 1360. Sklicujem se na -orooilo dekana žabniškega, g. L. Frčnika, v kate= rega''župniji sv. Višarje stojijo. Fr čili kov natančni opis se bere v "Imeniku biskupije''Krške"‘ (1. 1875.). Na Višarje se zaobljub= ljajo matere v težkem porodu... Umirajočemu dado svečo, iz sv,Vi= šarij prineseno v roke." Za zaključek naj navedem še eno izmed naših ljudskih "božičnih zazibalk "Jezus' ziban" iz Grahovega (SNP I,' št. 433). Za te vrste božičnih pesmi prof. Kuret misli, da so m 0 gle pri nas nastati po 1. 1300. Tako-le se glasi; Tam stoji en hrib strman, na "vrhu je lepa ravan: Tam stoji vsahnjen drev,., n že sedem let ni zelenel .■' Marija prišla' pod ta drev, ta drev je hitro zelenel. Tam stoji hladna senčica, Marija ziblje Jezusa, zibca je srebrna,locanj jc Žl" je Marija str. 40. Ijotri se ziblje Jezus sam. Ce je lih mihen, saj je pa svet! Jezus je"us^iljenga srca, kar prosmo, vse nam da, * 1) Po ljudskem verovanju "v gaber nikdar ne trešči, pod njim počivala." (očavnica) Prim.Dr.J.Pajek,1.c. Za dodatek še ena pripomba, ljudska pesem s'C j e-'širila odnosno ohranjala v prvi vrsti po svojem napevu ali melodiji, "c t tem, ko je pri posvetni pesmi nasplošno njen napev v veliki meri ohranjen, tako da vemo dokaj točno, kako jo je ljudstvo pelo v gtev.52.,Leto III. - 5 - 26. december 1948, pradavnini, pa je pri religiozni ljudski pesmi to kaj**redek primer, 'Gotovo pa je mnogo razlogov, po katerih bi bilo ne samo zanimivo marveč tudi vredno in potrebno preiskati tudi to zanemarjeno pod¬ ročje naše religiozne ljudske pesmi. DGiiGC/M V /VDljGNG p^| 5V.C)4 tU Gospod narodni delegat papeške misije za jugoslovanske begunce v Avstriji in Nemčiji, mons.*‘*Dr. Jože Jagodic, je bil dne 10. decembra 1948. sprejet pri svetem očetu papežu Piju XII. v spo= cijalni a^dijenci.• Sprejem je bil nad vse prisrčen. Sveti Oče se je Živo zanimal z_a- šivljenje : beguncev, posebej ž'a otroke, za bolnike, za*'*duhovhike. Obljubil je tudi zanapirej vso moralno in materijolno pomoč. G. delegat je prosil za poseben blagoslov vsem begunčem, ka= terega je sveti ooe z vso ljubeznijo podelil. v (Nadal j e.van j e). Od ..čaša do časa je* m 0 ralo vse zdravniško osebje na pre= gled. Večinbma. . so bili to samo rentgenski pregledi, pa tudi razna cepljenja, ki so pokazala pozitivno - že okuženo, ali pa negativ= no stanje.. Obolenju so bile podvržene posebno usmiljenke, zlasti. “1a j š e. ; *no g o krat je ta ali oha prišla popolnoma zdrava na Golnik, pa je-kmalu, obolela in tudi umrla. Sestre so namreč živele stalno v- dotiku z bolniki. _ . - • •; -''V; . Usmiljenke, ki so umrle na Golniku, so pokopavali na križkempokopališču. Imele so svoj prostor, kjer je bilo že lepo šte= vilo grobov. V KrižahTso počivale žrtve poklica. '.Pri zadnjem pregledu je bila tudi sestra Valentina med tistimi, 'ki so ji bacili načeli sicer zelo trdno zdravje. Rentgen je pokazal močno odprto'kaverno na gornji strani desnih pljuč. * -Primarij je bil zelo razburjen. Odredil je takoj vse. po= trebno, da se napiedovanje bolezni zajezi. Prvi ukrep je bil ta, da je ^orala takoj zapustiti službo. Po‘slali so jo v posebno sobo, kjer je bila pod stalno zdravniško kontrolo. Sestra Valentina je bila na zavpdu med najbolj cenjenimi in spoštovanimi sestrami. Bila je vestna in točna pri izvrševanju težke službe. Pokazala je pa tudi največ razumevanja za uboge bol^ nike. Koučno je bila znana kot odlična pevka. Primarij 'Se je zavzel zanjo kot za’nobenega drugega bolnika ..Neprestano je premišljeval, kaj bi moglo koristiti njenemu zdravju,'Moderna medicina je imela že ■mnogo sredstev za zdravljenje te bolezni. Primarij je poskusil vse. Bolnico je sam osebno pregledoval in skrbno dejal navodila za zdravljenje. V e čkrat na dan jo je obiskal, jo spraševal, jo .bodril • in ji pomagal kolikor je vedel in znal. • ' \ Nečemu pa se je čudil.. Vsak'"bcinik"- tudi usmiljenko ~ z neko grozo, s strahom in razburjenjem sprejme vest o bolezni. Ne¬ kako tako,kot obsojenec, k'0 ^u preberejo smrtno obsodbo. Nato pa u= pre svoje plačne oči v primarija, kakor"*bi hotel* vprašati: "Ali sem res zapisan smrti? Ali res ni nobene pomoči? Pomagajte!'" Na Golniku je bila navada, da je p rim ari j*'*sam osebno sporočal bolnikom njih bolezensko stance. On je* bil mojster v teh stvareh. Nikoli ni rekel*k'*"Ugotovili smo, da imate kaverno", ali "težko ste' bolni, nič nimamo upanja", temveč je bolnika povabil,naj £tev,52,,Leto III - 6 - 26. december 1948. k njemu in 'rali. bomo mo lažje delali mU novega In če je "Vaš rentgenski izvid se je pokvaril j Kaj ko bi' nekaj dni ostali pri nas? Bo= opazil, da je bolnik že preplašeno -pegic doval okoli sebe, ga je potolažila "Ne bojte se,., prijatelj! Nici ni hudega. PoglSjte, koliko bolnikov prihaja vsak dan v naše zdraviT±= sče, pa mora* reči, da večina odhaja zdrava. Veste, koliko jih umr= je pri nas? Ko*aj eden od tisoč. Da bi bili pa vi tisti tisoči,je prav tako malo verjetno, kot če bi kupili'" sr e 6 ko državne loterije in zadeli glavni dobitek, ki ga zadene komaj vsak tisoči. Ali ni tako ?" In tako je vlival poguma mnogim, tudi sestra-* usmiljenkam. Slično je govoril tudi sestri Valentini. Pri te™ pa ona ni pokazala nobene spremembe. Zdelo se je primariju, kot bi ji go="“ voril'o nekem tretjem bolniku in ji dajal navodila, kako naj z njim ravna, Vedno jo je Spraševal, kako se počuti, ali morda Česa že= li,'"ali jo kaj boli itd. Pa * u nič določnega ni odgovorila. Nekoč pa mu je dejala; 7 "Gospod primarij! Ne trudite se! Jaz ne bom nikoli zdra= va! " "Ne bodite malodušni, sestra! Prijateljsko vam povem, da smo imeli že mnogo hujše slučaje na zavodu, ro*t je vaš. Z gotovostjo vam lahko rečem, sestra Valentina, da boste kmalu okrevali." "Motite se, gospod primarij!" "Mi ne zaupate? Morda mi niste nikoli zaupali?" "Ne smete me napačno razumeti, gospod primarij. Vem. do = brb za ves vaš- trud, poznam vaše sposobnosti in vas zelo visoko ce= nim, Nihče drugi bi ne mogel biti sposobnejši od vas, vi ste pravi božji blagoslov ne samo za Vse bolnike, temveč za vso Slovenijo." "Zakaj potem dvomite, sestra Valentina, nad svojim last= ni* ozdravljenjem?" . - . "Zaupala vam"*bom, kar še nikomur nisem in tudi nikomur n'£ bom« ozdravela.'ne bom, ker to ni božja volja, ker Bog hoče, da u^rjem/' "Bog Koče, da umrjete?" se je"začudil'primarij. \ "Ako me ne boste napačno razumeli, vam povem še to ; ne smete misliti, da bolni 'ozdravljajo samo zaradi vašega skrbnega zdravljenja. Treba je še nečesa." "Kaj?" "Gospod primarij, včasi je treba, da zdravi dajo življe= nje, da bolni ozdravljajo." ' Globoko zamišljen je odšel primarij iz sobe. Te besede so 'bile. zanj neko novo doživetje. Ni' jih m C gel pozabiti. Prihajale so mu v spomin celo med najvažne j Šimi zdravniški*!' opravili. s Vsi zavodovi zdravniki so bili v svoje* poslu "Strokovhj a-, ki',* A delo so vršili po večini' iz človeških nagibov in z'“material= nimi sredstvi. Vere so imeli malo. Kot Janko Ahačič, so menili, da izobražencu vera ni potrebna. Tedaj se je primarij spomnil Harambegovičevega nenadne= ga''*o zdravi jen ja. Premislil je in prišel do zaključka; ne zdravimo samo mi, zdravi tudi Bog po priprošnjah in žrtvah Njegovih izvaljenih In pri tej ugotovitvi se je v nje* prižgala, lučka, ki ji pravimo vera. 10 . Sestra Valentina j e.ležala sama v sobi. Vedela je, da jo Bog sp.oejel njeno'"žrtev, ki jo hoče doprinesti v isti namen, kot Njegov Sin, da namreč reši človekovo dušo. itev. 52.,Leto III. - 7 - 26. december 1948. Točno je poznala sedaj božjo voljo. Vedela je, zakaj j 0 je Bog poslal na to pot) želi, da se žrtvuje za druge. Premišljevala je pota, po katerih Bog vodi človeka. pred= stavijala si je, da smo ljudje dolžniki pred Bogom. Kot bratje smo dolžni plačevati dc.lgove drug za drugega, Kdor je bogatej-ši, mora plačati več, tudi za tiste, ki še dolg d'6'iajo, Kakor je upniku vse = eno, kdo plača dolg, tako tudi Bog sprejme Žrtve, ki jih človek hoče doprinašati za soč.loveka, Btfg plačuje" žrtve z dušnim mirom., s tolažbo in notranjim zadovoljstvom, To 'je mir - ,* ki ga svet ne ^ore- dati,- Popolnim dušam pa B 0 g odvzema včasih tudi £o tolažbo, ta notranji mir, da bi mogli tako čim ve č zaslužiti, Človek čuti . tedaj praznoto, *e'"več, napadajo ga skušnjave, da ga Bog ne mara,da ga Bog s trpljenjem kaznuje,. TO* je najhujše trpljenje, ki ga Bog po= silja svojim najdražjim, svojim naj zvestej Šim, V takem trpljenju je sestra Valentina ponavljala: "0 Jezus, zaradi Tvojega : trpljenja in zaradi bolečin. Tvoje Matere mi^daj potrpežljivosti in ljubezen do Tvojega križa--z njim si me odrešil, z njim hočem posvetiti svoje bolečine. • 11 , S solznimi očmi. je stal Janko Ahačič pred primarijem, ki ga je povabil k sebi in mu povedal, da je toliko ozdravel, da bo mo¬ gel oditi iz žavoda, "Smo tik pred novo gledališko sezono in vam bo zopet da= na prilika, da boste lahko nastopili v operi," "Da, po vaši zaslugi, gospod primarij!" • "Da, po m 0 ji zaslugi...,,.,, in po zaslugi sestre Valena tine," "Sestre Valentine?" je začudeno ponovil JankoV "Gospod Ahačič!" je dejal primarij, "Ne bi nam hoteli napraviti veselje in bolnikom kaj lepega zhpeti, predno odidete?" "Seveda, zelo rad!Kdaj pa?" "Morda,v soboto zvečer?" "Pristanem! i' je dejal Janko, Nato sta se poslovila, .Pred odhodom je hotel Janko še enkrat obiskati kraje, koder je "hodil skoraj dve leti, kar se je zdravil na.Golniku, Z avtobusom se" je odpeljal v Križe, Pot "ga je zanesla tudi na poko= pališče, kamor so pravkar pripeljali mrliča, ki je umrl 'na Golniku, Bil' je neki Hrvat, ki so ga domači hoteli odpeljati, da bi ga imeli doma vsaj mrtvega v grobu, pa.ni.bila boŽ-ja volja, da bi se vrnil zdrav.‘Prevoz bolnika z nalezljivo boleznijo pa ni tako enostavna zadeva, a. ' . . • ’’ "Posebna komis‘ija okrajnega glavarstva in domačega župni= ka, ki bi m 0 - r al sicer udrlega pokopati, je bila navzoča, ko so mr= tvega, ki je ležal v navadni krsti, položili z leseno- krsto vred v pocinjeno. To krsto je vpričo komisije klepar zacinil. Domači so mogli poko jnega'videti samo skozi steklo, ki je bilo v velikosti obraza vdelano v ..pokrovu kr st,o, Janko je s posebnimi občutki opazoval vse: jokajoče do= mače, mrliča, ki je mirno ležal v krsti, in spretnost kleparja, ki je tako ročno opravil svoje delo, "Tako bi tudi jaz lahko že zdavnaj ležal kot tale Hrvat, pa sem ozdravel! Zakaj?" . Na.to vprašanje pa.ni vedel nobenega pravega odgovora. 8 26. december 1948. Štev. 52.,Leto III. Ko so naložili svetlo krsto na autofurgon in' so se vsi razšli, jc Janko stopil še naprej po pokopališču. Opazil je jamo, Grobar je pravkar končal- z delo"! in po= spravljal orodje. "Koga boste pa pokopali?" je vprašal grobarja Matevža. "Neko sestro z Golnika!" Janko je na velikem kamenitem križu prebral napis? "ZADNJI DOM-.SESTER Z GOLNIKA", Matevž je zavihtel lopato in kra ! np na ramo ter dejal. "Pojdite ž- meno j! " ■ Janko ga ni hotel žaliti in je stopil za njim. Ko sta ■ •prišla do mrtvašnice, je Matevž postavil orodje-v.kot in pomignil Janku. Stopil je za Matevž en, • "Glejte, tu leži," je dejal Mdtevž in pokazal na krsto, ki je bil-a skoraj vsa pokrita s cvet jen. Janko je stopil bliže in pogledal na osmrtnico, ki je bi la položena pred krsto; bil je radoveden, katera sestra je unrla. Morda jo je celo poznal."* Z velikini Črkami je bilo napisano; "Sestra Valentina Cvelbar." Glas m U je zastal v grlu, pri srcu ga je zapeklo in nogo so se mu šibile* Naslonil se je na podboj pri vratih. Grobar ga je začudeno pogledal in dejal« ■ . "Kaj vam je, gčspod?" . ■ ■ Janko je pa komaj slišno ponovil : "Sestra Valentina Cvelbar-t. n , . Počasi je'stopil k vzglavju. Mislil je, da,ima tudi ta krsta vdelano : steklo in da-bo-lahko 1 r le enkrat videl obraz sestre Valentine* Krsta pa je bila zaprta in brez stekla, • Poskusil je dvigniti pokrov. Ni šlo, - Ko je Matevž to opazil*;* je, stbpil k njena in m U dejal. "Gospod-, na Golniku nam ne zaupajo in nam vsakegca mrtve= ca že zabitega pošljejo^" .”‘M : "Poslušajte, grobar! Pomagajte'mi odpreti krsto, Dobro vam bon plačal*" "Ne, to pa ne!" se je takoj uprl grobar, "če so na Golni ku‘"nczaupljivi do -mene, sem tudi jaz tolilco, da nobenega ne pogle dam." "Toda jaz bi jo' rad Še enkrat videl! Prosim vas, pomagaj te "1 odpreti krsto!" ’ “Gez dobro uro bo pogre-b, Kaj, Če kdo pride, Lahko sem ob službo.," - '* : -. • u ; "NiČ ne marajte in brž'' pomagajte-" Grobar- je zaprl vrata in nanje od znotraj prislonil no= sila, hato' r sta hitro prestavila cvetje in svečnike* Grobar jo se= g*el po krampu in ga spretno zabil za pokrov. Votlo je zaječalo po mrtvašnici, nato' še drugič in tretjič,. Pokrov je bil odstranjen. Janku se je zazdelo, da leži pred njim v krsti Sne¬ guljčica, tako lepa je bila sestra Valentina, Kakor bi spala.Lah¬ na rdečica ji je bila razlita Čez obraz, oči so pa zapirale dol¬ ge, n+ehke , Črne trepalnice. Janko jo je nekaj časa nepremično gledal. Njegov duh pa je kmalu odplaval'v Veliko vas, v opero, n Golnik in povsod iskal Cvelbarjevo Cilko. Končno se .je vrnil z Golnika v križko mrtvašnice, .• ■ "Po zaslugi sestre Valentine" - Tako m U je pred durmi de jal primarij, Takrat ni razumel teh besedi, danes jih razume. Mor da je ponudila ona svoje življenje za mojega! Ko je sestra Valentina odšla z njegovega oddelka, je si= ^tev. 52.,Leto III, - 9 - 26^ december 1948. cer postal pozoren,""veniar .se zaradi tega ni razburjal. Vedel je, da se sestre vedno ^ en ja vaj o. Mislil je, da jc bo lahko'"še kljub tenu tu ali tam srečal v zdravilišču. Ker jo pa ni, je ^rsTil, da jo morda sploh ni več na zavodu. Danes je pa tu pred njim mrtva. Približal se je grobar : "Gospod, čas je, da greva!" Janko se je zdrznil in okrenil: "Ne, sedaj še ne. Počakajte!" Sklonil se je čisto k njej in jo klical šepetaj©: "Cilka; Cilka! Cilka!" Naslonil se je na krsto, pokril obraz z rokami in ihtel. Zadonel je veliki zvon farne cerkve v Križah-ter nazna= njal pogreb. Grobar je urno pokril krsto in z nekaj udarci pritrdil ' pokrov. 'Janko se 'j“e opotekel k oknu, grobar pa je počasi odprl vra= ta in smuknil iz mrtvašnice. Ko so sestre z Golnika nes'le krsto na prosto, se je tudi Janko opotekel za njimi in ne^o strmel v pogrebce. Med njimi je o= pa-zil tudi starega Cvelbarja in župnika Janeza Smrekarja. Zelo ju je potrlh ; Cilkina smrt, Janku, še ni bilo nikoli v življenju tako hudo kot danes, Selel si je tolaž'be, a ne tolažbe ljudi, Saj ni bilo nikogar na svetu, ki bi ga m 0 gel potolažiti. Po pogrebu: je odtaval proti, cerkvi in sam ni 'vedel, kdaj se je znašel pred tabernakljem. Klečal je pred oltarnimi stopnicami in ihtel. Tedaj je padlo zagrinjalo, ‘ki mu je doslej oviralo po= gled v duhovni sv'©t, Spoznal je .bogastvo, ki ga je razgrinjal gospod kurat Hara-nbegoviču,'" '"Ko je vstal, je imel eno samo željo, da bi se nekomu ra= zodel in mu potožil svoje veliko gorje, svojo žalost in trplje= nje. Zahrepenel je po milosti, ki jo je doslej tako dosledne za= vračal. Bog m U je ni odtegnil. Ko je stopal po. cerkvi, so se od= prla vrata in v cerkev je.stopil, duhovnik, Janko se je za trend= tek ustavil. Duhovnik pa je pokleknil in nato šel v spovednico', Bila je sobota. Neka nevidna moč je Janka peljala za duhovnikom v spovednico. Tedaj je Bog ha široko odprl svoje dobrotne roke in razlil vse bogastvo svojih milosti nad to ubogo dušo, ki je bila odkupljena s krvjo Kristusovo in s prostovoljno žrtvijo sestre Valentine. , 0, kako bi bila sestra .Valentina vesela tega trenutka, katerega ji Bog ni dal dočakati - in to: je bila njena največja žrtevi Odšla je v grob, ne da bi videla učinek svoje velike žrtve. Uro kasneje pa j e. nekdo stal- sredi križke cerkve, rnz= ‘prost.rl roke in vzdihnil: '"0 globočina bogastva in m 0 d ros ti-in vednosti božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Za= kaj...kdo je. spoznal misel Gospodovo? - Ali kdo je""bil njegov -ve= tovalec?" - Ali kdo mu je prej kaj'"dal, da bi se mu povrnilo ; - Kajti od njega in po njem in .v njem je vse "NJEMU SLAVA NA VEKE. AMEN!" /Rim 11,33-36/. KONEC - 10 - štev/ 52.,Leto III. 26. december 194-8, NCVOAk^NI^ Dne 8. decembra, na praznik Brezmadežne, je v bocenški frančiškanski cerkvi (Južne Tirole) prvikrat pristopil k Gospodo= vemu oltarju p. ATANAZIJ LOVRENČIČ OFM, Novomašnik oku= sa^z nami vsemi že triletno begunstvo in je bil leta 194-5* v pe= geškem taborišču. Stanoval je v 8, baraki med svojimi štajerskimi rojaki. Nato^je odšel v Schv/az (Severne Tirole) v frančiškansko študijsko hišo, zdaj pa v bocenškem redovnem bogoslovju nadaljuje svoje študije. Naš novomašnik je doma od sv. Trojice v Slovenskih gori= cah, kjer je bil rojen dne 3» oktobra 1922, V 1judskošolskih le« tih^j- pridno ministriral v tamkajšnji frančiškanski cerkvi, zato ni čudno, da je dobil veselje do redovnega poklica. Po četrti gimnaziji je v Kamniku nastopil leto poskušnje (niviciat.) ter še natančneje spoznal samostansko življenje, ki ga svojim sinovom predpisuje sv. Frančišek. Vzljubil je pot križa in žrtve, kateri pa ne manjka sončnega veselja božjih otrok. Po noviciatu v sep= tombru 194-0., je napravil neslovesne obljube. Maturiral je v Ljubljani na škofijski gimnaziji. Vojna vihra je sicer nekoliko podaljšala njegovo pot do oltarja, saj je z vojaščino izgubil eno loto, vendar je mogel fr. Atanazij tudi v tujini nadaljevati svoj študij, V Schwazu se je dne 12, avgusta 194:6. s 'slovesnimi redov« riimi obljubami za vedno posvetil Bogu, dne 5, decembra letošnje« ga leta pa je v Tridentu položil nanj svoje roke prevzvišeni g, škof Oreste Rauzi. Daleč od domovine je zapel naš novomašnik prvo Glorijo; brez domačih ob strani, katere je nadomestila družba njegovih so¬ bratov in tamkajšnjih Slovencev. Zato pa so bile tesnejš: srčne vezi,' ki so zlasti na ta dan vezale novomašnika z vsemi dragimi v domovini. Obenem pa se je toplo spominjal tudi vseh svojih rojakov beguncev, ki so mu prav gotovo s svojimi molitvami za duhovnike pomagali do oltarja. Vsem pošilja svoj novomašni blagoslov* 4 - 4 * 4 • - • V nedeljo dne 12, decembra 1.94-8. pa je bil v Cordobi v Argentini posvečen za mašnika naš rojak .KAVČIČ LEOPOLD SD, Ttidi on je doma iz Štajerske, prav iz njenega severnega kota. Ro« jen je bil v Gornji Radgoni, Bogoslovje je študiral že v Ljubljani pa ga je moral zaradi vojne prekiniti, 'Razmere so ga pognale na begunsko pot in je občutil vso njeno bridkost. Kot član Salezi« janske družbe pa je mogel v Argentini takoj nadaljevati z učenjem in stopa letos v vinograd Gospodov. Poklic, ki si ga je izbral,je za današnje čase zelo važen. Kot vzgojitelj mladine bo imel vedno in povsod dovolj dela. - Pri novi maši je bil za pridigarja g* An* ton Orehar, redni dušni pastir Slovencev v Argentini, Mi pa želimo novima novoma : nikoma veliko uspeha v skrbi za duše. Veselimo se njune sreče in^j^%;ponosni, da tudi v tujini slovenski narod daje sv. Cerkvi''hovift'',delavcev. Bog daj, da bi mogla kmalu obdelovati Gospodov vinograd v domovini. Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.