2)%  *  2)%  %* Ambrozijevo stališèe o bogatih bi lahko opredelili kot protislovno ali kot zmerno, pre- mišljeno. Skušal je naglasiti prednosti njiho- vega polo`aja za delo v prid lastnega odre- šenja. Hkrati pa je tudi skrbel za to, da jih posvari — in to s kakšno vztrajnostjo — pred skušnjavami in nevarnostmi, ki so same po sebi povezane z njihovim polo`ajem. Opo- minjal jih je, naj bodo usmiljeni do ubogih in na ta naèin sejejo za `etev, katere sadove bodo nato `eli v nebesih.1 Pozival jih je, naj ne bodo stiskaški, kar se tièe uporabe denarja, saj denar dejansko ni niè, niti v hudièevih oèeh, v primerjavi z blagoslovom odrešenja.2 Ko uporabljajo svoje premo`enje z nebeško previdnostjo, lahko napravijo Boga za lastnega dol`nika zaradi radodarnosti do ubogih.3 Nji- hova pozornost do ubogih bi jih morala vo- diti k temu, da bi sledili Gospodovemu nas- vetu, naj k veèerji rajši kot bogataše povabi- jo uboge.4 Èeprav se je Ambrozij zavedal mo`nosti za dobra dela, ki jih imajo bogati zaradi posedo- vanja sredstev, in je neutrudno opozarjal, kako naj te mo`nosti uresnièijo, hkrati ni prenehal omenjati dejstva, da obèasna radodarnost ne more biti nadomestilo za dare`ljivo ljubezen do ubogih. Dva novèièa uboge vdove sta v njem prebudila sledeèe razmišljanje: velikodušnosti se ne sme meriti v smislu: koliko, temveè prej s stopnjo predanosti, ki spremlja dar. Nikogar bi ne smelo biti sram dati le en novèiè, èe je to vse, kar si lahko privošèi. Novèiè, ki ga daje ubog èlovek, je zaklad v primerjavi z imetjem bogatega èloveka. Nihèe ne more dati veè kot tisti, ki da vse.5 “O vi, bogataši, ste obte`eni z zlatom, vi vleèete vaša dragocena oblaèila za se- boj po tleh, vi ste skoraj manjše vrednosti kot vaše bogastvo; in vi prièakujete, da se vas bo èastilo, ker je velikost vašega daru zasenèila da- ritev ubogega èloveka?”6 Ambrozij se je trudil v bogatih prebuditi njihovo obèutljivost, ne da jih po nepotreb- nem, kaj šele nepravièno, osramotil. Skrb- no je razlikoval med dobrim in slabim bo- gatašem, kajti vedel je, da vsi bogati niso poh- lepne`i.7 Ni se neposredno ukvarjal z imetjem ali njegovim umanjkanjem, ampak je iskal doloèeno notranjo pripravljenost.8 Ker so bo- gati, imajo neprecenljivo prednost pri posne- manju Besede, ki je postala uboga, èeprav je bila bogata. Z dajanjem ubogim jo lahko po- snemajo. Nekateri, ki so poklicani k dolo- èenim stanjem popolnosti, kot je bil Elizej k preroški slu`bi, zapustijo vse, kar imajo, in dajo vse ubogim. Ampak takšne brezpo- gojne odpovedi lastnini se ne zahteva od krist- jana, ki hoèe posnemati Utelešeno Besedo v njenem uboštvu.9 Ambrozijev cilj je bil napraviti bogate uboge v duhu in prek udejanjenja tega no- tranjega uboštva uèinkovito prispevati k zmanjšanju bede ubogih. Ni mogel verje- ti, da bi se bogate moralo èastiti zaradi nji- hovega bogastva, ampak so ti spoštovanje zaslu`ili, ko so — hrepeneè po duhovnem bo- gastvu — v red spravili svoje u`ivanje svet- nih dobrin. Slavilo naj bi se jih, èe so sami sebe upodabljali po Abrahamovem idealu bogatega èloveka.10 V takih usmiljenih de- javnostih bogati prezirajo premo`enje in po- trjujejo niènost bogastva, ki ostaja nekaj praznega.11 Dajejo dokaz, da ne ljubijo bo- gastva in èasti bolj kot Boga12 ter da ne na- slajajo v srebru, zlatu, oblaèilih, posestvu 1%213  2)%  %*    # 2)%  in vinogradu, olivnih nasadih, `itu, umet- niških delih, slikah in marmorju.13 Ambrozij se je dobro zavedal, da je ideal nevezanosti na bogastvo, ki ga je oznanjal, zahteven. Opazil je, da je del bogatih, ki so bili v èasu miru sicer revni v duhu, odpadel v èasu preganjanja. Ti niso mogli prenesti iz- gube vseh svojih svetnih dobrin. Obet dejan- ske revšèine jih je prestrašil. Zato pa je krist- jan, ki je zmo`en preseèi svojo ljubezen do bogastva, pripravljen na muèeništvo.14 Ker v bogastvu pre`i nevarnost, je sv. Am- brozij marljiv pri opozarjanju o zlu bogas- tva. Hoèe, da bi njegovi verniki z njim de- lili preprièanje: bogastvo je dobro, toda ne- varno. Vélika nevarnost bogastva je v tem, da to obraèa bogatega proè od Boga. Pripo- roèa Salomonovo molitev: “Ne dajaj mi ne revšèine ne bogastva” (Prg 30,8), da bi tako obvaroval pred Scilo in Karibdo, katerih se je Salomon bal. Le redkokdaj se namreè na tem svetu najde Job.15 Ambrozij razkrinkava naèine, ki jih bo- gataši uporabljajo, da se s pomoèjo premo- `enja povzpnejo. Zviška gledajo na druge.16 Ponašajo se s svojim rodovnikom; sonèijo se v siju in avri svojega plemiškega porekla. Ta ponos jih tako napolnjuje, da jih celo Bog ne more zadovoljiti.17 Iz samih sebe napra- vijo su`nje stvari, tako da se ne morejo po- drediti Bogu.18 Njihov duh je tako prevzet od koristoljubja, spoštovanja in drugih ne- vrednih stvari, da ne morejo moliti.19 Z mi- nevanjem èasa jih njihovo ukvarjanje s samim seboj in svojimi interesi napravi neobèutljive za njihov dvomljivi polo`aj. Ne zavedajo se stvarnosti, tako `ivijo, kot da bi lahko vse svo- je bogastvo vzeli s seboj.20 Smrt jih bo pre- budila in iz oèi v oèi sooèila z raèuni, ki so jih nerazrešene pustili na tem svetu. V pri- hodnjem `ivljenju bodo prièe preobrata, kar se tièe bogastva. Iz Jobove knjige in prilike o Lazarju bi lahko predvideli, kaj bo za njih pomenil preobrat glede stvari v zakladnici.21 Posvetna opreznost bogatašev, ki se po- slu`ujejo uporabe kljuèavnic, zapahov in sred- stev, s katerimi šèitijo bogastvo, je v `alost- nem nasprotju z njihovo duhovno neumnost- jo. Svoja srca zasujejo z zlatom, ta srca pa ne bodo vstala v slavi.22 Njihovi zloèini zoper èloveštvo so toliko bolj neopravièljivi,23 ko- likor bolj jim je Bog dal njihovo bogastvo, da bi jim pomagal izogniti se tatvini v vseh njenih oblikah. Toda njihova ljubezen do zla- ta jih zaslepi. Omamljeni so.24 Visoko se povzpnejo zaradi nepraviènosti in tu nimajo nobenega miru. Tako postanejo svoja last- na kazen. Bogataši so v Ambrozijevem èasu imeli su`nje. Ambrozij institucije su`enjstva ni ra- zumel kot nekaj po naravi doloèenega, ampak kot posledico èlovekove norosti.25 To njegovo stališèe je povezano z njegovim uèenjem, da je zasebna lastnina sama posledica izvirne- ga greha. Gospodarjem narekuje,26 naj s su`- nji ravnajo dobrotljivo. Su`enjstvo sprejema tako, kot je sprejel zasebno lastnino: brez nav- dušenja. Èe ga presojamo v luèi duhovnih vrednot, ni su`enj èisto niè bolj podvr`en gre- hu kot svobodnjak. Lahko je ravno tako du- hovno svoboden27 kot rimski dr`avljan, tudi se lahko uri v kreposti.28 Kljub Ambrozijevemu trudu, da bi urav- note`il razmerje med “za” in “proti”, kar za- deva polo`aj bogatih ljudi, je splošen vtis, ki ga pri tem daje, precej skromen. Toda ko se obraèa k ubogim, iz njega zveni nov, navdu- šenja poln prizvok. Njegovo stališèe je tisto, ki bi ga rad prebudil v bogatih. Ni izkorišèal ubogih; njegovo uho je bilo odprto za njihove prošnje; najbolj odbijajoèe je pustil priti k sebi. Vadil je svoje oko, da bi izsledilo ubo`ce.29 $ +  2)%  %* Sv. Ambrozij je priznaval, da je prava upo- raba bogastva lahko popotnica za nebesa, da premo`ni ljudje lahko napredujejo v krepo- stih, ki presegajo mo`nosti, katere imajo ubo-    2)%  gi. Vseeno pa bi odobraval Horacijevo be- sedno kombinacijo superbus pecunia,30 kaj zavedal se je, da bogastvo prebuja ponos. Biti bogat in hkrati usmiljen je protislovje.31 Ko je kristjan enkrat usmerjen k nebesom, ne po- trebuje veè bogastva.32 Ambrozijeva naklo- njenost je v prvi vrsti pri ubogih. Njihova pot je prava pot, oni so Bo`ji ljubljenci. Revšèina pomeni dobièek in ubogi odkrivajo, kar ugo- tavljajo filozofi: nesreèa je koristna.33 Strinja se z diakonom Lavrencijem, da so ubogi za- klad Cerkve.34 Bogati jih morajo visoko ce- niti. Kristus sam je pokazal posebno naklo- njenost do ubogih in jih prisrèno sprejel v svoje kraljestvo, podarjajoè jim osvoboditev od strahu in bede.35 Ubogi se odlikujejo v po- polnosti, v Cerkvi imajo ugledno mesto.36 Ubogi so v polnem pomenu Kristusove noge. Ko se jim pomaga, se umiva Kristu- sove noge. Vsak dan Odrešenik vstaja iz gro- ba, da bi tako lahko vsi imeli mo`nost ma- ziljenja njegovih nog. Cerkev se nikoli ne na- velièa naloge umivati Kristusove noge. Odi- šavi jih in obriše s svojimi lasmi. Neguje Kri- stusove trpeèe ude in jih mazili s svojo mi- lostjo. Ne ukvarja se le z bogatimi in mogoè- nimi, ampak tudi z ubogimi, s katerimi ravna z enako skrbjo in pozornostjo.37 Ker ubogi u`ivajo prednostno mesto, bi se vsa dobra dela, vsa dela usmiljenja, morala prièeti pri ubogih. Celo sadovi narave pripadajo ubo- gim. Dele`ni so enake narave kot bogataši.38 Njihove solze so odrešilne, bogatejše od teh bogataša, pa naj bodo mladi ali stari. Njihov jok išèe pozabe od `alosti ob smrti in prinaša veèno veselje.39 Ubogi imajo prave prijatelje. Bogati so pogosto brez prijateljev. Te, ki jih imajo, so èesto prijatelji samo v dobrih èasih. Ubo- gi pa imajo prijateljev brez števila.40 Zaradi vsega tega so ubogi v svetu pogosto pred- met posmeha.41 Toda zasmehovalci ne `a- lijo toliko njih kot njihovega Stvarnika.42 Niè ni slabšega, nihil gravius,43 od tega, da se nanje gleda zviška; ni veèjega bogoskruns- tva, haec /…/ maximi plena sacrilegii.44 Kar se tièe ubogih, bi ti morali spoznati, kako sreèni so, in ne bi smeli hlepeti po bogas- tvu.45 Èetudi v njih lepota tega, kar imajo bogati, prebuja po`elenje, bi morali — kot Franèišek Asiški v neki drugi dobi — slavi- ti lepote narave.46 Resnièno ubogi posedu- jejo vse zaklade modrosti in védenja. Nji- hovo odrešenje odtehta vse bogastvo.47 Svetopisemske podobe govorijo Ambro- ziju v prid, ko ta skuša izraziti svoje spošto- vanje in ljubezen do ubogih. Najbolje se od- likuje, ko se poslu`uje bibliènih osebnosti, pa naj bodo zgodovinske kot Jakob, in pau- pertate dives,48 ali kot Mojzes, ki je zavrnil faraonovo bogastvo,49 ali pa zgolj literarne, kot v Lazarjevem primeru. Prilika o Lazarju je Ambroziju prav posebej ljuba. Samo v delu De Nabuthe jo uporabi trikrat, vsakiè pri tem poudarjajoè drug vidik. Kot prvo ka`e na to, kako se uboge `rtvuje za okra- sitev bogataševe mize.50 Vzporeja skopega bogataša, ki je vstopil v de`elo le z omeje- no kolièino kruha, da bi bil prisiljen zado- voljiti se s tem, kar je prinesel s seboj, ter bogataša iz prilike o Lazarju. Revni so dol`ni preliti svojo kri in biti umorjeni, da bi us- tregli njihovemu prefinjenemu okusu. Kot drugo Ambrozij uporablja Lazarjev primer, da bi spodbudil k pomoèi ubogim. Pomoè, ki je dana tem, kateri so jo potrebni, uni- èuje ogenj.51 In tretjiè, bogate opozarja, da bodo nekega dne ubogi dobili pravico in gospodovali bogatim.52 V skladu z eshatološkim namenom Gos- podove prilike, številni primeri, v katerih Ambrozij uporablja priliko o Lazarju — in teh je res veliko53 — poudarjajo enkrat vidik po- slednjih reèi, drugiè pa razliène fasete Lazar- jevega povelièanja in obsodbe bogataša. Lazar je Abrahamov zvesti dediè, ker je uresnièe- val Abrahamove kreposti,54 zlasti to vere.55 Abrahamovo naroèje, Lazarjevo poèivališèe,  # 2)%  simbolizira veèno bla`enost, plaèilo za `iv- ljenje po te`kem delu, zaslu`eni poèitek. La- zar je prispodoba za izvršitev bo`je praviè- nosti, popravilo zla, ki obstaja v sedanjem eonu.56 Lazar predstavlja investitorje v veè- ne vrednostne papirje; v nebesih ti dobijo svo- je investicije povrnjene z neprecenljivimi obrestmi.57 On je norma za kristjana, ki `i- vi v nasprotju s poganskim filozofskim stan- dardom, kateri sodi le po razumu.58 Kot drugi Lazar, je Teodozij pretrpel preganjanje, poleg tega je ob oèetovi smrti moral pobegniti, pre- `iveti leta v pregnanstvu, vrnil pa se je, da bi ubranil cesarstvo pred barbari in uzurpa- torji.59 Mladi Valentinijan se je pridru`il pol- bratu Gracijanu v pode`elskem miru naroèja patriarhov, v okrasju, ki spominja na kršèan- ska Elizejska polja.60 Posebna bo`ja previdnost na drugem sve- tu pogosto postavi na glavo usodo uspešnih in nesreènih, tako da trpljenje na tem sve- tu lahko vidimo kot neke vrste predestina- cijo. Ambrozij ugotavlja, da je bo`je usmi- ljenje rajši z ubogimi in izobèenimi kot z bla- goslovljenimi od tega sveta. Èe bi bil Bog us- miljen z bogatašem, bi imela prilika bistveno drugaèen preobrat,61 toda v taki kot je, La- zarji ali, bolje, drugi Kristusi, premagajo zlo in vladajo v Abrahamovem naroèju.62 Enaèenje Lazarja s Kristusom je pomem- bno, kajti Lazar je v Ambrozijevem duhu po- vezan z Nabótom; tudi Nabót je izenaèen s Kristusom.63 V obeh junakih Ambrozij naglaša njuno mistièno povezanost s Kristusom. Do- vršitev Lazarjeve zveze s Kristusom utemeljuje milost, ki je ta ne bi nikoli mogel predpostav- ljati, èe bi ga Kristus ne bil odrešil in pokli- cal. Prejel je njegovo odlièno podporo, ker je Kristus izbrisal chirographum, njegov dolg. Njegovo `ivljenje je bilo s Kristusom skrito v Bogu: zdaj ga je Kristus sprejel v svoje kra- ljestvo.64 Lazar dose`e milost, ker je sledil poti resnice. Toda skopi, na primer trgovci, se samo pretvarjajo, da sledijo poti resnice, in jih je tre- ba prištevati h krivovercem.65 Iz povelièeva- nja resnice in stvarnosti, iz ovrednotenja ubo- gega kot zares modrega, Ambrozij sklepa, da smrt ni nesreèa. Lazarjeva zgodba daje jasen in preprièljiv dokaz, da bodo samo bogati, tj. tisti, ki so iskali smrt, okušali smrt v prihod- njem `ivljenju.66 Ambrozij je imel Kristusovega duha. Kri- stus je cenil uboge. Kristusov pogled nanje je zato Ambroziju model. Kristus je postal ubog, eden od teh, ki jih bogati prezirajo. Iz tega razloga bi bogati ne smeli biti ne- popustljivi do ubogih, še manj bi jih smeli prezirati.67 Kot posebno znamenje spošto- vanja Kristus ni, ko je izbral prostor za po- stavitev evharistije, iskal gostoljubja neke bogate ali mogoène osebnosti, ampak se je potegoval za naklonjenost revnega èloveka. Omejena sredstva ubogih so mu bila bli`- ja od aristokratove palaèe. Apostole je poslal k doloèenemu èloveku, ki ni niti omenjen z imenom, da bi se nanj nikoli ne gledalo kot na plemenite`a.68 Ambrozij je v ubogih prepoznal poteze Kristusovega oblièja. Tisti, ki išèejo Kristu- sovo podobo, ne ljubijo bogastva niti ne mno`ijo svojega premo`enja. Uboge vabijo na svoj dom, z laènimi delijo svoj kruh, ob- laèijo gole. Na ta naèin si pridobivajo za- klad v nebesih in imajo poroštvo, da bodo to, kar imajo, vzeli s seboj v prihodnji svet. Izogibajo se skrbem. Ogibajo se pravnim sporom; ne vlaèijo ubogih na sodišèe.69 Nji- hovo plaèilo je mir. Ogibajo se vina, pojedin in sredstev, ki pripravljajo takšne stvari.70 Nazadnje Ambrozij zapoveduje meditiranje ob Svetem pismu kot sredstvo, da bi ime- li Kristusa v mislih ter da bi mislili o njem tako, kot je njega vredno. Ambrozij trdi, da je Adam izgubil svojo posest, ker se ni dr- `al Gospodovih besed.71 Z vzvišenim konceptom uboštva kot sred- stva za zvezo z Bogom, kot prakticiranja od- povedi temu svetu in samodiscipline, kot iz-    2)%  koreninjenja skoposti, kot dokaza za praviè- nost in bratstvo med ljudmi, je Ambrozij na- menil veliko pastoralno skrb temu, da bi ob vsakem èasu oznanjal dol`nost ljubezni, zaš- èite in naklonjenosti do ubogih. Ambrozij je ljubil uboge: kot prvo, vsi svetniki iz stare zaveze so bili ubogi: Job, Eli- ja, Elizej, na poseben naèin pa Abraham, ki je bil kljub bogastvu reven v duhu.72 Pred- vsem pa je ljubil beraèa Lazarja, premišlje- val o njegovem `ivljenju in plaèilu ter ga slavil v številnih odlomkih.73 V zameno so revni lju- bili Ambrozija.74 V velikodušnosti bogatih in mogoènih je cenil njihovo prijaznost in ljubezen do ubogih.75 Njegova ljubezen se ni ustavila pri sveto- pisemskih primerih, ampak se je prevajala v vdanost do ubogih. Njegova hvala Satirovih dobrih del do ubogih ni mogla zakriti njegove lastne dobrodelnosti do ubogih. Satir je pri- pisoval lastna dela Ambroziju, kot tudi Am- brozijeva hvalnica lastnemu bratu razkriva nje- govo `ivo zanimanje za uboge. Satir je dobro vedel, kaj je poèel, ko je Ambroziju zaupal svo- jo zapušèino v prid ubogim.76 Ambrozijeva na- vodila, ki jih je dal kleru v Milanu, kako naj vršijo telesna dela usmiljenja, razodevajo nje- gova lastna preprièanja in njegovo ravnanje.77 Ambrozij je šèitil uboge. Branil je vdove in sirote, tudi ko je bila vdova cesarica Ju- stina, zašèitnica arijancev, sirota pa njen sin, mladi cesar. Odlikoval se je po dobrohotnih posegih, ki jih je razumel kot dol`nost;78 niti ni izkljuèil na smrt obsojenih iz svojih po- sredovanj v njihovem imenu.79 Zapustil je do- kaz svoje ne`ne ljubezni do Kristusovih malih v osebi otrok.80 Teodozij, ki je v tem pogledu poznal njegovo srèno toplino, je zaupal Am- brozijevemu vplivu svojega mladega sina.81 Ambrozij ni izgubil nobenega trenutka, da ne bi izpolnil svoje dol`nosti. Celo v pogreb- nem govoru za Teodozija je skušal pridobiti naklonjenost ljudstva za mlade prince.82 Ne samo ubogi zaradi pomanjkanja de- narja, ampak ubogi vseh vrst, zatirani in ubo`ni so po njem terjali svojo pravico. Do- pušèal je, da je sodnik v dobri vesti lahko a- pliciral zakon in nalo`il smrtno kazen, toda trdil je, da je bolje uporabiti dobrotljivost. Kristus sam je dal tak primer, ko je odpu- stil prešuštnici.83 Njegova prizadevanja v prid ubogih niso bila vselej uspešna. V pretori- Prizor iz prilike o bogatinu in ubogem Lazarju. Kamen, ok. 1120/25, vhodna lopa ju`nega portala, opatijska c. sv. Petra, Moissac. # 2)%  jumu ga je zavrnil Macedonij; neustrašen je našel naèin, da mu je prepreèil priti do ce- sarja.84 Po Teodozijevi zmagi nad Evgenijem je prejel pomilostitev po prizivih v obliki pi- sem in osebnem posredovanju v Ogleju.85 Imel je soèutje z umirajoèimi in ob`aloval je, ker je vèasih zanemarjal to, da bi jih obi- skoval. Naj je bila ta nepazljivost resnièna — ali pa morda le samoovrednotenje svetnika — njegova malomarnost predpostavlja spo- štovanje te dol`nosti kot dela pastoralne skr- bi.86 Z eno besedo, on je pri nogah ubogih, kajti ti so poni`ni èlani Kristusovega telesa, in zaradi njih ne popušèa mogoènim sveta.87 Ambrozij je bil naklonjen ubogim; stal je ob njihovi strani, toda zanemarjal ni niti pre- mo`nejših èlanov milanske dru`be. Toda nje- govo ravnanje z Avguštinom — in veliko je bilo o tem reèenega — ka`e, da ni kakor koli prote`iral govornika, ki je prišel iz Rima, kot Simmahovo darila Milanèanom.88 Njegova vrata so bila vendarle odprta vsem; postajal je vse za vse, da bi vsi dosegli Kristusa.89 Èe- prav so neposredno upravljanje cerkvene do- brodelnosti vršili drugi, predvsem diakoni,90 je sam osebno nadzoroval razdelitev cerkve- nih darov. S kakšno skrbjo je èuval sredstva in hotel, da bi jih kleriki varovali!91 Razliè- ne cilje, ki jih je dosegel, bi lahko zvedli na odkupovanje ujetnikov, skrb za uboge, nego bolnih, obiskovanje zaprtih, plaèevanje dol- gov, preskrbo dote za revna dekleta.92 Nje- gova naklonjenost je sledila ubogim onstran vrat smrti; skrbel je, kot Tobija, da bi nje- govi kleriki priskrbeli reve`em dostojen po- greb.93 Spodbujal je molitve in daritve za rajn- ke.94 Njegovo naklonjeno srce ga je vleklo k tistim, ki so izgubili svoje premo`enje in bili pahnjeni v pomanjkanje in predvsem v sra- moto. Ti so bili preveè ponosni, da bi bera- èili. Kler bi jih moral poiskati.95 Kljub vsej tej skrbi in vplivu je zavrnil, da bi bil vple- ten v spore v zvezi z nasledstvom,96 tako kot je to storil njegov Gospodar.97 Za vdovo bi napravil izjemo, kot je storil, ko je moral po- sredovati v sporu med škofom Marcelom in njegovim bratom Laetom.98 Potemtakem ni niè bolj prièakovanega od tega, da so mno`ice, ko je ta véliki pastir umrl, gnetle okoli njegovih smrtnih ostan- kov. Njegov biograf je zapisal, da nihèe ni mogel prešteti navzoèih ljudi vseh starosti in obeh spolov, ki so se udele`ili pogreba. Èe se jih ni dalo prešteti, je pa bilo mo`no opa- ziti, da so bili pri poklonitvi temu zašèitniku ljudi Judje in pogani pomešani s kristjani.99 Motiv Ambrozijevega apostolata v prid ubogim in nemoènim je najti v njegovem globokem preprièanju, ki je temeljilo na veri, da se Kristus sam identificira z ubo- gimi.100 Njegova velika vera mu je dajala ja- sno dojemanje tega enaèenja. Kot bi sam to izrazil, Ambrozij je razumel uboge in iz tega razumevanja izhaja njegova naklonjenost do njih. Takšno razumevanje pa mu je prineslo bla`enost, u`ivanje Boga.101 Enkratnost nje- gove vizije, preprostost, ki jo je tako obèu- doval, je skupaj z enkratnostjo namena zaz- namovala njegovo `ivljenje, tako da njegova skrb ni zadevala le razmerij med Cerkvijo in dr`avo, ampak dobrobit Bo`jega ljuds- tva. Za Ambrozija bi bilo mo`no storiti to, kar je on sam storil za svojega brata Satira, tj. pokazati na razcvet moralnih kreposti v njem. Ta sijaj junaške moralne kreposti je, kot smo videli, sad vere. Sklep je neizbe`en: Ambrozijevo `ivljenje je harmonija teoloških in moralnih kreposti, obilje `ivljenja, ki je skrito v Bogu ter se izliva na neprivilegirane tega sveta. &,4'5# * Odlomek je iz Vaseyjevega dela The Social Ideas in the Works of St. Ambrose, ki je izšlo leta 1982 v Rimu, str. 214– 225. 1. Nab. 12, 53 (498.7-12).   2. Exp. Ps. 37, 23 (CSEL 64, 153.24-25). 3. Exc. 1, 60 (CSEL 73, 240). 4. Off. 2, 25, 126 (PL 16, 144C-145A). 5. Vid. 5, 27 (PL 16, 256A). 6. Vid. 5, 28 (256B). 7. Exp. Luc. 8, 86 (CSEL 32/4, 435.1-3). 8. Off. 1, 30 149 (PL 16, 72B): prim. Nab. 2, 7 (472,.15-18). 9. Exp. Ps. 38, 27 (CSEL 64, 205.1-10). Prim. Seneka, Vita Beata, 22, 1: “…quin haec major materia sapienti viro sit animum explicandi suum in divitiis quam in paupertate cum in hac unum genus virtutis sit non inclinari nec deprimi, in divitiis et temperantia et liberalitas et diligentia et dispositio et magnificentia campum habent patentem?”; prim. tudi 24, 4. Neskonène mo`nosti, da bogati udejanjajo krepost, na katero opozarja Ambrozij, sovpadajo s prednostmi, ki jih stoiki spoznavajo pri izvajanju kreposti. 10. Abr. 2, 5, 20 (CSEL 32/1, 578.12 sl.); Isaac 4, 11 (650-651); ka`e na notranje bogastvo sv. Pavla in pravi: “solus sibi abundat”; prim. Nab. 14, 60 (540.5-7): “Si vis dives esse, esto pauper saeculo, ut sis deo dives, dives fidei dives est deo, dives misericordiae dives est deo, etc.” 11. Ep. 29, 19 (PL 16, 1104A). 12. Exp. Ps. 118, 3, 32 (CSEL 62, 59). 13. Exp. Ps. 118, 2, 32 (39); prim. tudi 118, 2, 33 (39-40.) 14. Exp. Ps. 118, 14, 35 (322.3). 15. Exp. Ps. 118,8,38 (173). 16. Nab. 13, 54 (499); Exp. Ps. 118, 20. 17 (CSEL 62, 453-554). 17. Exp. Ps. 118, 12, 37 (272.20-273.5). 18. Bon. Mort. 6, 25 (CSEL 32/1, 725.24-726,8); Nab. 6, 29 (484.6-9). 19. Sacr. 6, 5, 20 (CSEL 73, 80). 20. Interpel. 1, 3, 8 (CSEL 32/2, 215-216). 21. Off. 1, 12, 44 (PL 16, 40B). Apol. David 11, 11, 57 (CSEL 32/2, 398). 22. Jacob 2, 5, 23 (CSEL 32/1, 45). 23. Off. 1, 16, 63 (PL 16, 46A). 24. Exp. Ps. 118, 8, 9 (CSEL 62, 154.9-18). Sv. Ambrozij in predhodni številki (8) pravi, da posvetni ljudje mislijo, da vrhunec sreèe le`i v bogastvu. Vsakdo je hlapèevski do njih zaradi njihovega denarja; mnogi, ki obèudujejo njihovo bogastvo, se bojijo njihove moèi in èastijo njihovo plemenitost. Toda sv. Pavel ugovarja: vse to je nièevo (Fil 3,3-8): “Frequenter enim aestimatur pauper ille irridendus et exsecrandus propter illuviem vestium aut vulnerum cicatrices: eo quod in terra nullam habeat portionem; et tamen portio eius in coelo est. Anima eius ibi sibi patrimonium collocavit, quia audivit Iesum dicentem: nolite thesaurum vobis condere in terra sed thesaurum, inquit, vobis condite in coelo (Mt 6, 10, 20). /…/ quam clausas aures habent et sono acris obtusas; nummus magis illis resonat quam verba divina.” 25. Ep. 37, 8-9 (PL 16, 1131-1132). 26. Ep. 63, 112 (PL 16, 1271). 27. Exh. virg. 1, 3 (PL 15, 352). 28. Ioseph 4, 20 (CSEL 32/2, 86.87). 29. Exp. Ps. 118, 16, 7 (CSEL 62, 355). 30. Horatius, Od. IV, 5. 31. Exp. Luc. 8, 70 (CSEL 32/4, 427-428). 32. Exp. Luc. 8, 44 (411-412). 33. Off. 1, 9, 29 (PL 16, 35C); Nab., 8, 40 (490.8-11). 34. Off. 2, 28, 140 (149C). 35. Ep. 81, 11 (PL 16, 1331). 36. Hex. 6, 8, 52 (CSEL 32/1, 243-245). 37. Ep. 41, 23 (PL 16, 1166D-1167A); ravno tam 22 (1164C). 38. Off. 1, 11, 38 (PL 16, 38B). 39. Exc. 1, 5 (CSEL 73, 212). 40. Off. 3, 2, 134 (PL 16, 192-193). 41. Exp. Ps. 118, 10, 26 (CSEL 62, 210.11-25). 42. Exp. Luc. 8, 61 (CSEL 32/4, 422). 43. Exp. Ps. 118, 3, 37 (CSEL 62, 62). 44. Exp. Ps. 118, 8, 58 (187). 45. Exp. Ps. 118, 14, 36 (332.14-18); prim. Exp. Ps. 37, 23 (CSEL 64, 153-154); prim. Exp. Luc. 8, 44 (CSEL 32/4, 411.19). 46. Hex. 6, 8, 52 (CSEL 32/1 244-245). 47. Ap. David 2, 11, 57 (CSEL 32/2, 398). 48. Iac. 2, 1, 1 (CSEL 32/2, 31). 49. Exp. Ps. 118, 8, 15 (CSEL 62, 158-159). 50. Nab. 5, 19 (477.9 sl.). 51. Nab. 12, 55-53 (498.2-9). 52. Nab. 14, 60 (504.17-505.1-2). 53. Exp. Ps. 118, 10, 35; 15, 26; 18, 4; 18, 34; 3, 17; 4, 25 (CSEL 62, 225; 343-344; 398.8 sl.; 415.12 sl.; 50.1- 6; 79.17); Bon. Mort. 12, 52 (CSEL 32/1, 748.1-7); Ob. Theod. 53 (CSEL 73, 399.16-17); Exp. Luc. 8,13 (CSEL 32/4, 397.8 sl.); Ob. Val. 72 (CSEL 73, 363.9-11); Interp. Iob. II (III) 5, 17 (CSEL 32/ 2, 243, 14-15). 54. Exc. 2, 101 (CSEL 73, 305.5-10); prim. Exp. Ps. 37,30 (CSEL 64, 154). 55. Bon. Mort. 12, 42 (CSEL 32/1, 747-748); prim. Ob. Theod. 53 (CSEL 73, 399.1-9); Sacr. 1, 2, 8 (CSEL 73, 19.34 sl.). 56. Sv. Ambrozij obravnava vprašanje uspevanja hudobnih v Off. 1, 12-12 (PL 16, 38D-42B). 57. Ob. Valent. 72 (CSEL 73, 363.8-12). 58. Off. 1, 9, 29 (PL 16, 35C-36A). 59. Ob. Theod. 53 (CSEL 73, 363 sl.). 60. Ob. Val. 72 sl (CSEL 73, 363 sl.). 61. Exp. Ps. 118, 10, 35 (CSEL 62, 225, 4-11). 62. Exp. Ps. 118, 13, 34 (CSEL 62, 415.9-13). 2)%   # 63. Exh. virg. 5, 30 (PL 16, 360AB). 64. Exp. Ps. 118, 15, 26 (CSEL 62, 343.26-344.9). 65. Exp. Ps. 118, 4, 25 (CSEL 62, 79.13-19); prim. Exp. Luc. 8, 13 (CSEL 32/4, 397.8 sl.). Odlomek je znaèilen za sv. Ambrozija, kar zadeva jezik in ideje: deo dives, locuples fide, veram fidem, faeneratam mercedem, ter vrsta izrazja so znaèilna za njegov stil. Prim. Nab. 2, 5 (472.1); II, 49 (495.12); 7, 35 (487); 7, 36 (487); 8, 38 (489.9); kar se tièe napadov na skopuhe. 66. Exc. 2, 39 (CSEL 73, 270-4-39), PL 16, 1383B. Prim. Plotin, Perì prótou agathoù, En. I, 1-3 (ur. E. Bréhier, Pariz 1924, 109-110); P. Courcelle, Recherches sur les Confessions de S. Augustin, Pariz 21968, 117-120. 67. Exp. Ps. 118, 20, 17 (CSEL 62, 453-454). 68. Exp. Luc. 10, 46 (CSEL 32/4, 472). 69. Exp. Ps. 38, 27 (CSEL 64, 204-205). 70. Exp. Ps. 36, 22 (88). 71. Exp. Ps. 118, 12, 2 (CSEL 62, 253); Exp. Ps. 36, 20 (CSEL 64, 86-87). 72. Za Elija, Ep. X. (38), 7 (CSEL 82, 75-76); Nab. 2, 7 (472.15-22); 12, 51 (496.10-497.1); 15, 64 (50.8-15): 73. Za Lazarja, Exp. Luc. 8, 18-20; 8, 77 (CSEL 32/2, 400; 431); Bon. Mort. 12, 54 (CSEL 32/1, 749- 750); Off. 1, 9, 29 (PL 16, 35C-36A); Exp. Ps. 118, 3, 17; 10, 35 (CSEL 62, 49-50; 224-225); Interp. Job. 2 (3) 5, 17; 3 (4) 3, 8 (CSEL 32/2, 243; 253); Hel. 8, 27 (427), 741AB. 74. Prim. Exc. 1, 5 (CSEL 732, 211-212). 75. Ob. Theod. 48 (CSEL 73, 397.10-13). 76. Exc. 1, 59 (CSEL 73, 240.8-11). 77. Off. 1, 30; 2, 28 (PL 16, 70B-74C; 148A-150B). 78. Ep. 83 (PL 16, 1335-1338). 79. Prim. Ep. 25 (PL 16, 1083-1086). 80. Ep. 54, 2 (PL 16, 1217B). 2)%  81. Ob. Theod. 11 (CSEL 73, 377.1-6); A. Baunard, Histoire de Saint Ambroise, Pariz 1872, 56 sl. 82. Ob. Theod., prav tam. 83. Ep. 25 (PL 16, 1083-1086). Toda Ambrozij je priznaval “minister ultionis” dr`ave, Cain 2, 4, 15 (CSEL 32/1, 391, 9 sl.), toda z obzirnostjo. Sodnikom priporoèa “sobrietatem”, Exp. Ps. 118, 20, 37 (CSEL 62, 462). Zgleda, da je dopušèal muèenje, equleo, Cain 2, 9, 27, da bi se doseglo resnico (CSEL 32/1, 401, 9 sl.). Vendarle se zdi, da je na teh mestih enostavno navajal dejstva, ne da bi se sam izrekel. 84. Paulinus, Vita 37 (PL 14, 42). 85. Prav tam, 31 (40C); prim. Ep. 61 (PL 16, 1237- 1238); Ep. 62 (1238-1239). 86. Bon. Mort. 8, 27 (CSEL 32/1, 735.9-12): “Quoties mihi pudorem incussit, si moriturum praeterii, si non visitavi graviter aegrum, si fastidivi inopem, si captivum non redemi, senem sprevi?” 87. Ep. 41, 22-23 (PL 16, 1166CD). 88. Aug. Conf. 11, 18; Solilog 2, 4, 26. O. Tescari, Quid causae fuerit, eut Ambrosius cum Augustino colloqui noluerit, Latinitas 3 (1955), 83-86. 89. Aug. Conf. 6, 3, 3. 90. Off. 2, 28, 140 (PL 16, 149C). 91. Off. 2, 29 (150 sl.). 92. Off. 2, 15, 72 (129C). 93. Off. 2, 28, 142 (150B); Tob. 1, 5 (CSEL 32/2, 520.6). 94. Exc. 1, 5 (CSEL 73, 212); Ob. Val. 56 (356). 95. Off. 1, 30, 158 (PL 16, 74C). 96. Off. 3, 9, 58 (PL 16, 171A). 97. Lc 12, 14; Exp. Luc. 7, 122 (CSEL 32/4, 334). 98. Ep. 82 (PL 16, 1331-1335). 99. Paulinus, Vita 48 (PL 14, 46D). 100.Exp. Ps. 40, 3 (CSEL 64, 231.13-25). 101.Exp. Ps. 61, 21 (CSEL 64, 391.20-392.2).