. , * - *< 1 ~ r ■. - ' ■ ■, ' • . /-> ■ ■■ r • *<■ „ * - . • • . • -C. - .*.■ ,-"> • .... . . - v ■ - ■ ?>• .- ... ' "■-? i&S- ./..V ./•> . • '••* ~ .-c r, 1 * ■•'.!■, ' V v 7 „;, V v ' , • " > '.v > * . w _ ' - ■ , .v - *; - ” - ; . . ...V - >v'.' ... ' - 1 ' ■ -.v ■■ • ' - i - • ■■ ■' " ' ‘ -J ' -v I v . * - i ... - ' ■ - '■ V» , ■ ■ ■ WgX M I HU - ' •• ' j ' ' ....... : . ' -< .. ^ • - '*^= ■ V : ; V’ ' .... V' . . ." : ' H" ‘•■/K'- - -Vr • , - ■ ‘ ■ ■ - •' ■ . V; ... v ... ... ' r, ■ ... ■ ■■. - 1 < • ■■■. ■ r ,* v • . ■' . . ■ .... " - , ... .. ■ .... .V ■ .... V- '-'-V' r : ~ ripfev ;■'', f i 'J ' : ■ ■ - > ■ . . / ; «'l ... ..... . . ;> - .. . ... j , ■ - ... .v:,,:;-:. ■ . ..... ; ^ ^ ..'r . .'-l.Vv' ■ •' 'V7 • -j ■■ : .’ Z ■ V y ■*:¥'"v-V***? .s'^i .v, ■ ‘ - v " j ' ,,s : c"- ' V'; v. ■* - . r .. .'jv.:.; .. \ ' ’ ! .V'"' ' V | v. 1 •. ... ■ ■ A < Z ^ 1 .. f y>^ >.* y.. ' . ' J .. ■■ • - ■ ' ' X-- ‘ ; /> '*. - ■ . ^ ^ : .■.'."-r:.,:- - ■:. : .v- : • ; -.-V i,->. -V . - . - . - ; v' ■ i - - - ..v.,- ; ■ . ■ ,". ... ’. ' ^ : ' ' ■ j .. ■ : v'yy.. . ■' .. ..... " / ....... - .... . ' ' ■■ uM-. Mnogi fveti Korar *■’ JVoromeftn. v’ nroTomcESTr t§46. Natifnila in saloshila Maria Tandler. V’ natif teli bukev fo miloftljivi Firfbt Gofpod Gofpod Iijuliljaufki t SBir of, dovolili 22. Mali ga travna 1845. IN' 0300^ ^ Ljubi braviz! Jšj^veti Pavl apo/telj pravi: V J ah o pijmo, od Boga vdahnjeno, je dobro h ’ uzhenju, U preprizhan/u, It /varjenju, inpoduzhno v pr avizhnofti, de je boshji zlilo v ek po¬ polna, It vfahimu dobrimu delu naprav¬ ljen. II. Pim. 3. 16. 17. Ref je, de fo vfe bukve fvetiga pifma polne /vetih naukov zhloveku v po- mozli, de ve /lushiti Bogu po njegovi /veti volji: smed v/ih bukev ftare savese /o pa Modro/tne nar bolj poduzhne. V' kathol/hki zerkvi je sna- no, in je re/, de v bukvah Pripovi/t, Pridgarja, Modro/ti in /iraha je zhi/ta befeda boshja, ka¬ kor tudi v drugih bukvah fvetiga pi/ma, ktere katolfka zerkev /posna. Nauki in sreki tih svetih bukev fo fploh u- meuni, ne pa vfi, in toraj eni njih raslage potre¬ bujejo : pa tudi umeuni nauki in sreki Je morajo s’ kratkim opominjevanjem tako rekozh oshiveti, de oni fvojo mozh rasodevajo, in fad dobrih del s gnade pomozhjo obrodujejo. Is sgoraj imenovanih bukev fim tifte nauke in sreke odbral, ktere f im pomagljivifhi in po¬ trebni/hi menil, de jih braviz s' pomozhjo gnade boshje raji vtifne v ferze, jih premij'Kljuje, po njih fodi, popravi in ravna fvoje shivljenje. Od¬ branih in raslaganih naukov jih je velikov, nam- rezh 347. Mnogi fo oni, in lohka v vfih okoli- fhinah zhlovekoviga shivljenja flushijo. Ufmiljeni Bog naj poshegna to moje majhno delo, de je meni, in bravzarn v dufhni dobizhik, de po namenu rasodete befede boshje ravnamo fvo¬ je shivljenje, in dofeshemo vezimo svelizhanje. Amen . Befeda Iioslsja — pofMufiMijc, 1 . Kteri modroft in poduzhenje savershe, je nefhrezhen; in takih upanje je prašno j njih dela fo h res fadu, in njih dela nevredne. M o dr. 3. 11. Hl^dor fveto modroft, in potrebne nauke, ktere ona daje, savershe, je ref nefrezhen, ker Bogu ne flu- sbi: njegovo upanje do svelizhanja je prašno, ker njegove dela fo bres dobriga saflushenja. Kriftjan! fprejemaj uk boshji, de fveto modroft irnafh, in shi- vifh po volji boshji. 4 Svete nauke poflufhaj slieljno in ponishno is terdne volje po njih sbiveti. Be jih prav rasumefh in fpolnujefb, devaj fvoje hude shelje pod sapovedi; ker je refnizhno, de, zhe flushifh fvojimu hudimu posheljenju, ti bodo fveti nauki tem¬ ni, in fveta modroft ti bo gnjufoba: fushnik bofh fvojih grehov, in bofh nefrezhen. 2 . Modrofti sazhetik je relnizhna shelja po nauku: shelja po nauku pa je ljuhesen, in ljuhesen je fpolnovanje njenih sapoved. M o dr. 6. 13. 19. Hrepeni po boshjim uku, in fveti nauk ti ho dal fveto modroft, de s’ njo fposnafh Boga in febe. Boshji nauk nekoliko rasgrinja boshje laftnofti, te 6 Befeda hostija — pofhlufhanje. pa obudujejo v’ tvojim ferzu fpofhtovanje in ljubesen do Boga. Bosbji nauk rasodeva tebi tvojo fpazhnoft, nesmoshnoft, svijazhnoft in drugo hudo, ki v’ tebi tizhi, to pa te ponishniga in zhujezhiga ftori. Bo- slvji nauk te preprizha, de vfigamogozbni Bog, kteri te ne potrebuje, tebe ljubi, in tebi pomaga, de po fmerti pridefh k’ njemu v’ njegovo zhaft: is vfiga tiga isvira ljubesen do Boga, is ljubesni pa svefto fpolnovanje vlili sapoved, in vezhno svelizhanje, 3. Ako bofh fvoje uho nagnil, hofh uk prejel: in ako te ho vefelilo pofhlufhati, hofh moder. £ Sir. 6. 34. Moder po volji bosbji ne bofh nikdar, zhe bo- shjiga uka ne porajtafh, ker modrofti sazhetik je refnizhna shelja po nauku. Tvoj natorni um neko¬ liko boshjiga ve, zhifte refnize pa ne ve, zhe ga nauk boshji ne uzhi. Bres fvetlobe boshjiga uka bi hil podoben napol flepimu zhloveku, kteri ne more po nevarnih potih frezhno hoditi. Tvoj um je te¬ men: ne morefh tedaj vediti, in fe tudi ne varovati hudih smot in saderg, kterih je fvet poln, zhe ti be¬ feda boshja ne fveti. Nagni tedaj fvoje uho in fer- ze k’ boshjimu uku, kteriga imafh v’ katolfhki zer- kvi: fkerbi pa tudi shiveti po njem, ker terdno ve- rujefh, de te bo Jesuf po njem fodil, svelizhal ali pogubil. lug, in nekaj od njegovih laftnoft. 4. Gofpodove ozhi po vfih krajih dohre in hude ogledu¬ jejo, Prip. 15. 3. llLer ti verujefh v’ praviga Boga, verujefh tudi, de on je povfod, de ve vfe, in natanko posna dobre in hude. Verujefh tedaj, de nizh ni fkritiga Bogu, in de on ravno sato pravizhno fodi vfakiga. Kaj te¬ daj pomaga fkrivati hudobijo pred ljudmi, ker Bog jo ve? kaj pomagajo hinavfhina in svijazhni isgovo- ri, ker je Bogu vfe snano? Tiga potrebniga nauka ne poskrbi nigdar, de fi persadenefh pravizhno shi- veti per vfigavednim Bogu. 5. Befeda hoshja je polna mogozhnoft; tudi ne more mu nihzhe rezhi: Sakaj tako delafh? Prid. 8. 4. Kar Modri pravi, de befeda boshja je polna mo- gozhnofti, pomeni, de Bog je vfigamogozhen, in de ftori kar hozhe. Nihzhe prafhati ne fme, sakaj Bog to ali uno ftori, ker on je vfigamogozhen Go- fpod, de ftori kar hozhe, in je vfe prav kar ftori. Zhudne in neisvedljive fo fodbe boshje, pravizhne fo pa vfelej. Bog ene ponishuje s’ nadlogami na tim fvetim, de jih obilno plazhuje v’ nebefih: enim daje pofvetne dobrote, defi fo hudobni, ker po fmerti ne 8 Bog , in nekaj bodo dobriga prejeli: nektere grefhnike dolgo zhaka k’ pokori', nektere pa bersh pogubi: nekteriga per konzu shivljenja fpreoberne, nekteriga pa pulti v’ flepoti umreti. Sakaj Bog tako dela? Ne prafhaj, ampak shivi v’ njegovim ftrahu, in mu svefto flushi, de ti bo dobro vekomaj. 6 . Pravizhniki fo, Itferim fe hudo godi, kakor de hi Lili hudohnikov dela ftorili: in fo hudohniki, kteri fo hres fkerhi, kakor de hi pravizknikov dela imeli. Prid. 8. 14. Prezhudno je to, de fo nekteri pravizbniki s’ nadlogami tepeni, nekteri grefliniki pa v’ dobrotah pufheni. Sakaj to? Ne zhudi fe nad tim, ker ve- rujefh drugo shivljenje; ampak naj fe zbudijo tifti, kteri vere nimajo. Pravizbniki imajo kako flaboft, ktero Bog nad njimi tukaj pokori, de fe zhifhujejo, in obilnifhi plazhilo dofeshejo po fmerti: grefhniki pa delajo kake natorne dobre dela, in sa nje prejme¬ jo tukaj pofvetne dobrote, po fmerti pa bo jim gorje. Taka fe vezli krat godi; je pa tudi ref, de Bog vezli krat fvoje prijatle na tim fvetu frezhne ftori, in de fvoje forashnike tukaj fhtrafuje. Kriftjan! kaj ti je ftoriti? Shivi pravizhno, in ftanovitno flushi Bogu, defi te tepe, is terdniga upanja, de ti bo dobro veko¬ maj. Zhe v’ grehih shivifh, ne bodi bres ftrahu, de- firavno ti dobro gre na fvetu; ker, zhe fe ne bolji- fhafh, ti bo hudo vekomaj. od njegovih laftnoft. § 7. Dobrota in nadloga, shivljenje in fmert:, oboshtvo in bogaftvo je is Boga. t Sir. 11. 14. Bog - je Gofpod vfih, in vfiga; frezha in nefre- zha, shivljenje in fmert je is njeg-a: greh le je is zhloveka. Zhe prejemafh pofvetne dobrote, hvalje- shen hodi Bogu ufmiljenimu darovavzu: fhe boli pa mu hodi hvaljeshen savoljo dufhnih dobrot. Zhe te Bog s’nadlogami tepe, ali perpufti, de te ljudje nad- iegajo, kufhuj njegovo pravizhno fhiho, in boljifhaj fvoje shivljenje, ker te on ravno is tega namena tepe. Zhe Bog tebi da frezho in bogaftvo, hvaljeshen mu hodi, ponishen oftani, in obrazhaj v’ dobro, kar ti on daje. Ne meni pa, de je dobro le to, kar teki do- pade in ftreshe; in, de je hudo, kar koli te nadlega: sakaj, kar ti dopade, ti fhkodvati sarnore, in kar te boli, ti samore pomagati. Veruj, de Bog je dobriga in hudiga dajaviz, de te k’ fvoji ufmiljeni volji na¬ gne. Ne hodi tedaj nekterim rasusdanim kriftjanam podoben, kteri hudo in dobro obrazhajo v’ greh; am¬ pak bodi po sgledu poboshnih, de hudo in dobro obrazhafh v’ fvoje boljifhanje, in v' boshjo zhaft. 8. Gofpod je ljudi po fvoji mnogoteri modrofti raslozhil, in je jim mnoge poti pokasal. Kakor jil lonzharja v’ nje¬ govih rokah ... is kteriga vfe fvoje dela po fvoji dopadlji- vofti napravlja, tako je zhlovek v’ rokah £ Stvarnika, in ho njemu dodelil, kakor fe mu prav sdi. ( Sir. 33. 11 •— 14. Bog je ljudi, in njih opravila po fvoji pravizhni modrofti raslozhil, ker on je vfih, in vfiga gofpodar. 10 Bog, in nehaj od njegovih laftnoft. Daje on flehernimu zhloveku, kar in kolikor hozhe, in fe nihzhe pertoshiti ne fine, zhe je malo prejel, ker tudi majhnih darov ni vreden. Kakor perftena pofoda fe pertoshiti ne fme, de jo je lonzhar k’ nifkim ali k’ nezhednim opravkam naredil ali namenil, tako fe nihzhe pertoshiti ne fme, de ga je Bog tukaj po- nishal, ker on je zhloveke in opravila po fvoji pra- vizhni modrofti raslozhil, de eden drugimu flushi- jo v’ dobro vfiga zhlovefhtva, in v’ povifhenje boshje zhafti. Kriftjan! zhe fi velike darove prejel, in fi vifoko povifhan od Boga, persadjati fi morafh veli¬ ko dohriga delati: zhe fi malo prejel, delaj dobro po mozhi. Bog je pravizhen, in terja od vfakiga po ve- likofti darov, ktere mu je dobrotljivo dodelil. 0 . Nobena mifel ni Bogu nesnana, in nobeno goverjenje le ne more pred njim fkriii. ,S i r. 42. 20. 4 Sveta vera te uzhi, de Bog je vfigaveden, de ve vfe, kar je na nebu, na semlji, v’ morji in pofod: kar je bilo, kar je, in kar bo; kar vfak mifli, govo¬ ri in dela. Ker vfe to verujfh, ne posabi tedaj nik¬ dar vfiga vednofti boshje, de vfelej pravizhno miflifh, govorifh in delafh. Kaj bi pomagalo hinavfhevati, ali fkrivati fvoje grehe, ali isgovarjati fvoje hude de¬ la, zhe per Bogu, kteri te bo fodil, pravizhen nifi? Pravizhen bodi tedaj vprizho Boga, in tako le fi hvale in plazhila vreden. _ 11 BogofMnoft — rcfnizlia — hlnavfha. 10 . Na vfih Tvojih potih mifli na Boga, in on bo troje ftopine vodil, Prip. 3. 6. JBrezhen fi, in bofh vekomaj, zhe Boga ne posa- ]>ifh, in imafh ftanovitno delavno voljo mu v’ vfim dopafti, ker tako fi refnizhno bogoflushen, in lii- naufhine ni v’ tebi. Kader fi Tam, ali v’ drushni, kader fi po fvoji natorni flabofti fkuflian, ali fi od drugih napeljan v’ greh, fpomni fe Boga, in ne bofh grefhil. Zhe to delafh, je gotovo snamnje, de Bog vodi tvoje ftopine, namrezh tvoje mifli, befede in de¬ la. Zhe pa Bogu le befede in vidno zhefhenje da- jefh, tvoje shivljenje pa je soper njegovo fveto voljo, je gotovo, de prave bogoflushnosti nimash, in de fi hinaviz, 11 . Kteri po pravi poti hodi, in Te Boga boji je sanizhe- van od tiga, kteri po poli neframnofd hodi. Prip. 14. 2. Preprizhan bodi, de prava bogoflushnost je le is fpolnovanja fvetiga evangelja. t Spolnovanje fveti- ga evangelja je edina pot v’ nebefa: fpolnovanje fvo- jih hudih shelj pa je pot v’ pogubljenje. Boga fe boj is ljubesni do njega, in ftanoviten bodi na oski poti It Bogoflushnoft — evangeljfkih naukov, po kteri fo fvetniki hodili, in bofh svelizhan. Zhe tako shivifh, te hudobneshi sa- nizhujejo: ne zhiflaj njih saframovanja, ker te ne bodo oni fodiii, ampak fodil bo Jesuf tebe in une, te¬ bi in unim pravizhno povernil. 12 . Saklane daritve hudobnesbev fo Gofpodu gnjufoba: ob¬ ljube pravizhnikov pa fo mu dopadljive. Pri p. 15. 8. Preprizhan bodi, de vidno zhefhenje do Boga, to je, darovi, molitev in drugo mu je oftudno, zhe, kdor to opravlja, opuftiti nozhe Tvojih grehov. Kar terdovraten grefhnik vidniga dohriga in fvetiga dela, viditi je Bogu v’ zhaft, ni pa ref, ker ferze njegovo je delezh od njega, in mu zhaft jemlje s' Tvojim hu¬ dim shivljenjem. Ako hi grefhnik daroval Bogu, ali bi molil, ali bi pomagal ubogim is namena, de bi mn ufmiljeni Bog dal gnado Te fpokoriti, prav bi bilo, in bi mu dopadlo: zhe pa tiga ne mifli, in Te fpokoriti nozhe, vfe njeg-ove vidne dobre dela fo Gofpodu gnjufoba. Modri pravi, de obljube pravizhnikov fo Gofpodu dopadljive. Volja ali obljuba pravizhnika kaj dati ali ftoriti Bogu v* zhaft, mu dopade, defi fhe ni dal ali ftoril, ker mu je njegova dobra dufha vfhezhna. Kriftjan! pravizhen bodi, ali vfaj hrepe¬ ni po pravizhnofti, in tako le tvoja volja, darovi, zhefhenje, in druge dobre dela samorejo dopafti Go¬ fpodu. 13 refnizhna — hinavfha. 13 . Srozhi fvoje dela Gofpodu, in on ho troje mifli do¬ bro fpeljal. Prip, 16. 3. Befede Modriča te uzhe delati vfe Bogu v’ zhaft, kar je troja dolshnoft. 4 Stanovitno voljo imej do- pafti Bogu s’ vfiin, in tako bodo ne le tvoja molitev, poft, vbogaime - dajanje in druge fvete dela, ampak tudi dela tvojih rok mu dopadljive. Zhe to delafh, fo tvoje mifli dobre in fvete, Bog je tvoj vodnik in pomozhnik, in bofh frezhen. Zhe pa hudo delafh, ne morefh fvojih del Gofpodu srozhiti: zhe upafli v’ svijazbo ali v’ krivizo, ne bo on tvojih mifel tebi v’ prid fpeljal, in bofh nefrezhen, zhe fe ne boljifhafh. 14 . Ako fi kaj obljubil Bogu, ne odlafhaj dati," sakaj nje¬ mu je nesvefta in nefpametna obluba soperna: ampak mu daj, kar koli fi mu obljubil. Veliko boljifhi je ne obljubi¬ ti, ko po obljubi obljubljeniga ne dati. Prip. 5. 3. 4. Zhe fpremifhijeno obljubifh dati ali ftoriti kaj Bogu v’ zhaft, kar ref fhlushi v’ negovo zhaft, sve- fto fpolni, kar fi obljubil, ker obljuba te saveshe, in ti je na mefti sapovedi: varuj fe pa obljubiti Bogu, kar dati ali ftoriti ne morefh ali na fmefh. Preden kaj velikiga ali teshkiga obljubifh, morafh fkerbno premifliti, in fveta ifkati per modrim, fofebno pa per fvojim navadnim fpodveniku, kteri ve tvojo dufh- no, in telefno mozh, in druge okciifhine. Zhe fe prenaglo s’ kako teshko obljubo saveshefh, fi tesho 14 Bogofhishnoft — naloshifh, in morde slialifh, ne pa zhaftifh Sloga. Premifli tedaj fkerbno preden obljubifh, in fpolni kar fi pametniga in dobriga obljubil, ker nesveftoba je soperna Slogu, 15. Prnvizhnikov dufhe fo v’ boshji roki, in (inertno ter- pljenje jih ne bo dofeglo. Mo dr. 3. 1. Vefh, de dobri in hudi fo pod oblaftjo boshjo; ko pa Modri pravi, de pravizhnikov dufhe fo v’ bo¬ shji roki, hozhe rezhi, de Bog jih varuje s’ fvojo oblaftjo. Modri perftavi, de fmertno terpljenje jih .ne bo dofeglo, to pa pomeni, de pravizhniki mirno umerjo, in zhiflali ne bodo fmertnih bolezhin, ktere fo nefpokornim grefhnikam filno nadleshne in ftrafh- ne. Refnizhno pravizhnoft imej tedaj, kriftjan! ta¬ ko bofh shivel in umeri mirno. Zhe Bogu refnizhno flushifh, te ne bo hudizh premogel, ker Bog je tvoj varih, in te bo v’ fvoje kraljeftvo vsel, kjer bofh v’ pravizhnofti vterjen, in je sgubil ne bofh vekomaj. 16 . .Sin! gredozh v’ bosbjo flushbo, oftani v’ pravizi, in v’ ftrahu, in perpravi fvojo duflio k’ fkufhnji. .Sir. 2. 1. Vefh, de fi dolshan flushiti Bogu fvojimu Go- fpodu, kteri te je ravno sato ftvaril. Zhe fi flushil hudizhu, fi veliko grenkiga preftati mogel, ker veft lije grenila shivljenje, in praviza boshja te je pre- refnizhna — hhiaufha. 15 ganjala. Verni fe k’ Bogu, in svefto mu flushi po naukih, ktere je Jestff uzhil. Teshavno ti bo v’ sa- zhetku Tvoje hude shelje krishati, in jarm Gofpodov nofiti, pervadil fe pa bofh, in lohka shivel, ker Bog bo s’ teboj. Defi pa terdno upafh, de refnizhno flu- shifh; Bogu, sbivi v’ ftrabu in oftani terden v’ pra- 'vizhnofti. V’ ftrahu in upanji flushi Bogu vef zhaf fvojiga ] shivljenja. Upaj smiraj, de fi ferzhen, in fe smiraj boj, de fi ponisben. Bog bo perpuftil, de bofh po fvoji natori flabofti, ali po hudobnih fkufhan, perbeshi pa k’ Bogu, in on ti bo gotovo pomagal. Zhe fi pa savoljo fkufhnave grefbil, hudo je to, pa ne obupaj, temuzh ponishuj fe, slialuj, sdibuj in profi, de najdefh miloft per ufmiljenim Bogu. Ker fi grefhil, bodi tvoj greh tebi v’ obilnifhi preprizhan- je, de fi flab; in v’ fpodbod, de fe fkerbneje varu- jefh, kar ti je dalo perloshnoft v’ greh. 17. Gorje tim, kteri fo dvojniga ferza, hudobnih uft, m hudobnih rok, in grefhniku, ki po dveh potih hodi. Sir. 2. 14. Gorje tebi, zbe fi dvojniga ferza, in hodifh po dveh potih, de hozhefh Bogu, in fvojimu posheljenju flushiti, dobrim in hudobnim dopafti. Prašno zhe- fhenje dajefh Bogu, hudobno pa govorifh, in hudo delafh, kader ti je perloshno. Refnizhna bogoflush- noftnito, ampak je iashniva in hinavfka. Vefh, de cniga faraiga Gofpoda imafh, in de dvema, ki fta eden 16 Bo gofkislinoft — driigimu nafproii, flusliiti ne morefh. Zhe Boga zhaftifh s’ befedo, in ga fvojig - a Gofpoda imenujefh, flushifh pa fvetu, mefu in hudizhu, flushabnik bo- sbji nifi, in ti bo gorje. t Slushi tedaj Bogu famimu, kteri bo tvojo flushbo s’ vezhnim vefeljem plazheval. Zbe pa flushifh fvetu, ali mefu, ali hudizhu, fvet bofh sapuftil, mefo bo ftrohnelo, in pojdefh k’ hudi- zhu. Oh kriftjan! ufmili fe nad fvojo dufho, isvoli fi po veri, in Bogu famimu flushi, de bofh per njem vekomaj. 18 . Hvala ni lepa v’ uftih grefhnikov. t Sir. 15. 9. Ta nauk je s’ poprejfhnim sdrushjen. Grefhnik, ki ljubi greh, ne more Boga dopadljivo hvaliti. Kdor dufhnih dobrot ne zhifla, hvali pa Boga, ko prejema telefne dobrote, kako ga more ufhezhno hvaliti? Kriftjan! ne bodi tedaj rasdeljeniga ferza, in ne hodi po dveh potih, ampak podversi fe Bogu, njemu fami¬ mu flushi, in tako le ga samorefh dopadljivo hvaliti. Kaj bi ti djal zhloveku, kteri bi te s’befedo hvalil, s' roko pa te vdaril? Ravno tak je zhlovek, ki hvali Boga s’ befedo, in ga s’ hudimi deli shali. flushi tedaj Bogu, in ga hvali, tako le mu dopadefh. 19 . Hvalite Gofpoda, in povifhajte ga kar nar holj premo¬ rete: vifhi je pa on od vfe hvale. 4 S i r. 43. 3. Bog je vfe hvale vreden, nihzhe pa ga hvaliti ne more, kolikor je on vreden. Angeli, fvetniki in poboslmi verniki ga hvalijo, vifhi je pa on od vfe refnizhna — hinavfka. 17 njih hvale. K’ pravi bogoflushnofti gre tudi to, nam- rezhi hvaliti in sahvaliti Boga, narvifhiga Gofpoda, in ufrailjeniga darovavza vfiga dohriga. Perdrushi fe tedaj angelam in fvetnikam v’ hoshji hvali, in hva¬ li ga vef zhaf fvojiga shivljenja: hvali ga s’ miflijo s’ befedo, in s’ djanjem. Glej nebo, semljo, morje, in neisrezheno fhtevilo ftvari: vfe to je Bog ftvaril tebi v’ pomozh, in v’ ftreshbo, de ti njega, fvojiga vfi- gamogozhniga in ufmiljeniga £ Stvarnika fposnafh, mu flushifh in ga hvalifh. Vfe ftvari te perganjajo hvaliti Boga, veliko bolj pa te permorajo ga hvaliti duhovni darovi, ktere fi prejel, prejemafh, in upafh prejemati po safhlushenji britke fmerti Jesufove. Sa- dofti ni bilo ufmiljenimu Jesufu te refhiti od vezhni- ga pogubljenja, vedno ti pomaga, in te tudi s’ fvojim mefam in kervjo redi, de mozh dobivafh premagovati sadershke, kteri ti branijo v’ nebefa, kamor te je ufmiljeni Bog namenil, zhe mu sveft oftanefh. Pre- mifli pa, zhe Boga in Jesufa hvalifh. Zhe hudo shivifh, in ga vzhafi s’ befedo hvalifh, prašna je tvo¬ ja hvala. Oberni fe tedaj k’ Bogu, in mu v’ vfim svefto flushi, in tako le ga ufhezhno hvalifh, in tudi terduo upafh, de ga bofh v’ nebefih hvalil vekomaj. 2 18 Hogaf fv©. ¥IiosIio Bog- zhudeshe delal, kader pomankanja proftovoljno terpifh? Zhe, ko obilnoft imafh, s’ shertjem in bahanjem sapravljati hitifh, bofh morde kmalo shaloftno pefem pel, ker ne bofh imel v’ potrebi, kar fi bres potrebe saprav- Ijal. V’ duhovnim pomenku je tudi Modriga nauk potreben. Zhe ti Bog obilne gnade daje, in mu loh- ka flushifh, oftani ponishen, in ohranuj jih; ker bo morde kmalo prifhel zhaf fkufhnje, in fuhote duha, in bofh grenko shivljenje imel, to pa savoljo fvoje poprejfhne nefkerbnofti. V’ zhafn obiinofti ne bodi predersen, in v’ zhafu pomanjkanja ne bodi obupljiv: ponishuj fe, ker fi dobrote boshje nefpametno sapra- vil; profi Boga te sopel obdariti, in fkerbno ohranuj njegove dari. 94. Tvoja roka naj ne kodi k' jemanju odperta, k’ daro¬ vanju pa saperla. 4 Sir. 4. 36. Modri te uzhi, de naj ne bodi lakomnik, in ho¬ tel le jemati in prejemati; ftifkaviz pa, in ne hotel nikomur kaj dati. Dajaj vbogim is praviga ufmiljen- ja, prijatlam is zhifte ljubesni, in vfakimu, kar gre po pravizi. Kar fi komu is pravize dati dolshan, da¬ jaj, ker je to perva tvoja dolshnoft: zhe po tim samo- refh. poti-ebnim pomagati, pomagaj jim po fvoji mo- zhi. Ne hodi pa nefpameten, debi bres potrebe dajal, ftifkal pa, kader je prav, ali je dolshnoft dati. Mo- Lahonmofi . Sc/prav Ijivoft. 67 der bodi, de vefh komu, koliko in sakaj dati: tudi de vefb komu, koliko in sakaj ftifnjenili rok biti. Ilva- ljeshen bodi blishnimu, ko tebi kaj da, in bodi ufmi- ljen in pravizhen s’ vfimi. 95. Nizh ni huitobnifhiga, kakor lakomnik, in nizh ni krivizhnfhiiga, ko denar ljubiti: sakaj ta ima tudi frojo du* fbo na prodaj. t Sir. 10. 9. 10. Nekteri grebi fo viditi ftrafhnejfhi, ko lakom- noft, ref je pa, de nar ftrafhnejfhi pregrehe fo loh- ka is lakomnofti. Sa denar je Judesh Judam prodal fvojiga boshjiga Uzhenika; takrat pa je on prodal hudi- zhu fvojo dufho. Sa denar, ali sa drugi pofvetni dobi- zhik je obijanje, sdajanje, krivo prizhevanje in nei- srezheno veliko drugih ftrafhnih pregreh. Praviza, refniza, zhiftoft, in toraj tudi dufha je na prodaj sa denar ali drugo pofvetno blago, zhe lakomnoft gofpo- duje. Kriftjan! varuj fe oftudne lakomnofti, zhe ne, bofh terd s’ ubogimi, ki-ivizhen s’ fvojim blishnim, mersel v’ boshji flushbi, in neufmiljen fvoji dufhi. De fe lakomnofti varujefh, pogofto premifli fmert, ktera te bo obropala, in te gnala pred boshjiga fodni- ka, per kterim ti bo gorje, zhe bogat ne bofh dob¬ rih del, ker le dobre dela refhijo dufho od vezhniga pogubljenja. 5 * 68 Lakomnoft. Sapravljivoft. 96. Moj fin! ne sapletaj fe v’ mnoge opravila. t Sir. 11. 10. Modri te prav po ozhetovi ljubesni prijasno opom¬ ni , de bi fi is Iakomnofti mnogih opravkov in fkerbi ne nakopal. Opravljaj to, kar je tvojimu umu, tvoji mozhi, tvojimu premoshenju premerjeno, in tvoji du- fhi manj nevarno. Ako bofh hotel delati vfe, in ta¬ ko rekozh vfe biti, ne bofh imel volje, in tudi ne zhafa flufhiti Bogu; in bo to morde bres vfiga pofvetniga do- bizhka, ali pa s’ fhkodo fvojiga premoshenja, in fvoje dufhe. Ako bi pa ti s’ fvojim nepokojnim persadjan- jem veliko bogaftvo dofegel, kaj ti bo pomagalo, zhe fvojo dufho vnemar puftifh? £ Smert ti bo odvsela vfe, maftili fe bodo drugi s’ tvojim premoshenjem, in ka- kofhna bo s’ tvojo dufho? 97. Hudobni zhlovek dela, hiti in lerpi', nizh pa ni pre- moshenifhi. £ Sir. 11. 11. Delafh, hitifh in terpifh nepridama, zhe Bogu ne flushifh, ker tvoji grehi bodo poshirali vfe, kar s’ veliko fkerbjo perdobivafh. Pridno delaj, in po kerfhanfko shivi, tako Bog shegnuje tvoje dela, tvo¬ jo hifho, in bofh lolika shivel: zhe fi pa rasusdan. Lakomnoft. SapravljivoJi. 69 fi tudi sapravljenz, shegna boshjiga ti ne bo, in pe- fhalo bo tvoje premoshenje, defiravno fe veliko tru- difh. Pridnoft in poboshnoft naj bote tedaj sdrushje- ne v’ tebi, in bofh lohka shivel: zhe fte pa pridnoft in hudobija v’ tebi, hudo ti bo. Ako bi pa Bog per- puftil, de bi ti s’ fvojira persadjanjem obogatil, defi mu ne flushifh, kaj ti bo pomagalo? s Smert ti bo odvsela bogaftvo, hudobijo pa puftila, in gorje ti bo vekomaj: varuj fe tedaj te ftrafhne nefrezhe. 98. Kdor vkup fpravlja, ker febi ne pervofhi, drugim vkup fpravlja, in drugi bo njegovo premoshenje potratil. s Sir. 14. 4. Ne sapravljaj fvojiga premoshenja s’ lenobo, ali s’ shertjem, ali rasusdanjem, pa tudi varuj fe gerdi lakomnik biti, de bi febi is lakomnofti potrebniga ne vofhil. Kakofhin zhlovek bi ti bil, ako bi shaloval nad shiveshem, kteriga is potrebe vshivafh? Nevre¬ den bi bil shiveti. Ako bi bil tak s’ feboj, kakofhin bi pa bil s’ domazhimi, s’ najetimi delavzi, in s’ vbo- gimi? Neufmiljen bi bil, in boljifhi bi bilo zhloveku v’ fushnofti biti, kakor pod tvojo neufmiljeno oblaftjo shiveti. Kdor koli fi ti, fe ti bo sgodilo, kar Modri pravi, de bo drugi tvoje premoshenje potratil. Pa¬ meten tedaj bodi, de pravo permero imafh v’ vfim: ne bodi, ne gerdi ftifkaviz, ne nefpameten sapravlji- viz, in tako fi moder. 70 Lakomnoft. Sapravljivoft . 99 . Blagor bogatinu, kčeri je bres modesha snajden$ kteri ni sa slatam tekal, tudi ne v’ bogaftvo fvojiga upanja flavil. Sato je njegovo preinoshenje poterjeno v’ Gofpodu, in nje¬ govo vbogajme dajanje bo vfa mnoshizha fvetih osnanovala. .Sir. 31. 8 — 11. Defi je potrebno na fvetu, de eni fo bogati, je vender bogaftvo flabimu zhloveku v’ fkufhnjavo, in blagor bogatinu, ki ga obrazha v’ dobro. Zhe fi bo¬ gat, bogaftva nefpametno ne ljubi, in fe ga poflushi v’ dobro, fofebno pa revnim v’ pomozh: ako to delafh, je tvoje bogaftvo poterjeno v’ Gofpodu, in ga bo ohra¬ nil. Tvoje vbogajme-dajanje bo prijetno Gofpodu, obilne darove v’ svelizhanje potrebne bofh od njega prejemal, in mnoshiza fvetib, namrezh mnoshiza po- boshhih reveshev, kterim rad pomagafh, bo osnano¬ vala tvoje ufmiljenje. Obrazhaj tedaj v’ dobro fvoje premoshenje, tako fi bofh bogaftvo vkup fpravljal v’ nebefih, kteriga bofh vshival vekomaj. h' \ .Ijtaf žsbt 71 lasli — krivo prizlievaiife — obre¬ kovanje — krive fodlie — podpi¬ hovanje. ISefnlza. 100 . Odverni hudobne ufta od 1’ehe 5 in opravljivi shnabli naj fo delezh od tebe, Prip, 4. 24. JUtodri tebi v’ Gofpodovim imenu ukaslie, de naj ne poflufhaj hudobnih uft, ali hudobnih ljudi, ki Tvo¬ jima blishniga obrekujejo. Odvernefh jih lohka, zhe jih fvarifh, ker nihzhe ne bo rad vprizho tebe soper hlishniga govoril, zhe ti jih poflufhati nozhefh, in jih fvarifh. Ravno tako ftori, ko nekdo proti tebi opravlja fvojiga hlishniga; in opravljivi shnabli bodo delezh od tebe: molzhali bodo vprizho tebe, in ne bo¬ do hudiga govorili, zhe fi njih hudiga govorjenja shaloften, in jih savoljo tiga fvarifh. Ljubi fvojiga blishniga savoljo Boga, in bofh vfe to prav svefto fplolnoval. 101. Kdor fe v’ lashe sanafha, fe s’ vetrovami pafe: ravno ta tudi letezhe ptize lovi. Prip. 10. 4. Refnizhen bodi v’ fvojim govorjenji, tako fi smi- raj ftanoviten, in bres ozhitanja: zhe fi pa lashnik, in fe v’ lashe sanafhafh, ljudje te bodo kmalo fposna 72 Lash — krivo prizhevanje — obrekovanje — nali, lashnive befede ti ne bodo pomagale, in fe bofh s’ vetrovami pafel. Zhe fe pergodi, de s’ lashmi in svijazhami dofeshefh, kar shelifh, lasli ima kratko pot, bofh rasodet, in verjeli ti ne bodo ljudje tudi, kader refnizo govorifh. Persadjal fi bofh s’ lashmi flepariti ljudi, ne bofh pa nizh opravil, in bofh enak nefpametnimu otroku, kteri nepridama sa letezho pti- zo hiti. Refnizhen bodi tedaj, in bofh smiraj lohka obflal per Bogu, in per ljudeh. 102. Refnizhni shnabli rfelej oftanejo flanovitni: kteri fe pa v’ prizhevanji prebiti, plede lashe s’ jesikam. Prip. 12. 19. Zhe ljubifh, in govorifh refnizo, smiraj enako govorifh, in fi ftanoviten, ako bi ravno kako soper- noft sato prejel. Zhe prenaglo ali nefpremifhijeno govorifh, ali obrazhafh befede po vfakim vetru, go¬ tovo lashefh, ftanovitnofti nimafh, in hudo flavo imafh per vfih. Ljubi tedaj refnizo, ker jo Bog lju¬ bi, in v’ potrebi govori refnizo, kakor fi po dobri ve- fti preprizhan, defi bi tebe savoljo tiga kaki zhlovek savidil: zhe pa refniza shali koga, ali jeso obudi, in treba ni govoriti, molzhi. 103. Lasbnivi sbnabli fo Gofpodu gnjufoba: kteri pa svefto delajo mu dopadejo. Prip. 12. 22. De fi v’ fvojim govorjenji refnizhen, premifli kaj Modri pravi, de lashnivi shnabli fo Gofpodu oftudni, krive Jodbe — podpihovanje. Refniza. 73 refnizhni pa dopadljivi. Ne ftori tedaj po navadi svi- jazhnikov, kteri fi ismifhljujejo kar ni Lilo, de komu ftreshejo, ali koga shalijo: kteri ftore belo zherno in zherno belo: kteri refnizi malo odvsamejo, ali malo perdenejo, de ji dado podobo kakorfhno liozhejo: kte¬ ri grehe svijazhno isgovarjajo, ali zhednofti preka- njano pozhernijo. Vefh, de vfe to je gnjufoba per Gofpodu; fato varuj fe vfiga tiga, de te ne bo on, kije vezhna refniza, pravizhno pogubil. 104. Kdor hudobnika opravizhi, in kteri pravizhnika obho¬ di, oba fta gnjufoba per Bogu. Prip. 17. 15. Pravizhen bodi, de fodifh po sapovedih; de pa pravizhno fodifh, sraven pravize, imej ljubesen. Ozhitniga hudiga ne opravizhi, in ozhitniga dobriga ne obfodi, ker bi s’ tim hudo shalil Boga. Pravizhno fodi po fapovedih, varen pa bodi, de fe ne prehitifh, ker ti vfih okolifhin ne vefh, in veliko krat je dru- gazh per Bogu, kakor fe zhloveku sdi. Enako pra- vizo imej s’ prijatlam, ko s’ sopernikam. Zhe fi persadenefh opravizhiti ozhitne grehe fvojiga prijat- la, fi krivizhen; in ravno tako fi krivizhen, zhe fi persadenefh hudo raslagati, kar tvoj sopernik vidni- ga dobriga dela. Pravizhen bodi tedaj s’ vfakim, ljubesen imej do vfakiga, in ne prenagli fe, ker vefh, de Bog bo tebe in vfe pravizhno fodil. 74 Lusk — krivo prizhevanje — obrekovanje — 105 . Ne salasuj, in ne ifiii hudobije v’ pravizhnika hifhi: tedi ne i’asderi njegoriga pokoja. Prip. 24. 15. Ne hodi nikoli hudobnica ferza, de bi nepotrebno ghelel svediti grehe drugih ljudi: veliko manj pa, de bi prekanjano ifkal isgovorov obdolshiti pravizhnika, ali v’ njegovi hifhi raspertijo napraviti. Ref je, de tudi pravizhniki imajo flabofti; kakofhin fi pa ti? Verjemi, de, zhe nepotrebno fkerbifh sa druge, ne fkerbifh sa fe; in, zhe is nevofhljiviga ferza shelifh hndiga najti per drugih, fofebno pa per pravizhnikih, hudoben fi. Zhe kako sopernoft imafh soper koga, tvoje hudo ferze lohka najde veliko hudiga per njem, ker fe bo tebi sdelo hudo, kar ni hudo: po tim krivim sapopadku bofh govoril, sdrashbe in nepokoj napra¬ vil. Oh! varuj fe te velike hudobe, in otrok miru bodi is zhifte ljubesni do blishniga. 106 . Kdor soper fvojiga blishniga pokrivo perfeshe, je ka¬ kor ftrela, rnezh in pfbiza. Prip. 25. 18. ; ; . ' 'j*' ; ■ V \ *■" ' . Varuj fe soper koga lashnivo fprizhati, fofebno pa per fodbi; in fhe boli varuj fe lashnivo perfezhi, ker tvoje lashnivo prizhevanje bi bilo mezh, pfbiza in ftrela narpred soper tvojo dufho, in potlje soper bli¬ shniga. Zhe je potrebno perfezhi, ali tebi oblaftnik perfezhi ukashe, prej fkerbno premifli, de zhifto re- krive fodbe — podpihovanje. Refraza. 75 fnizo govorifh. Zhifto refnizo govori sa prijatla in soper prijatla, sa fovrashnika in soper fovrashnika, sa fe ali soper febe. Zhe je tvoje refnizhno in potre¬ bno prizhevanje komu fhkodljivo, ni to v’ tvoje sadol- shenje: velika pregreha bi bila pa tvoja, ako bi po- krivo prizheval: po njeni veliki hudobi bi fe fpokoriti mogel, in pofhkodvanimu blishnimu sadoftiti bi bil dolshan. 107. Kteri fkrivaj obrekuje, nizh manj ne ftori ko kazha, ktera natihama pizhi. Prid. 10. 11. Zhe govorifh soper blishniga kaj refnizhniga hu~ diga, pa bres potrebe, fi opravljiviz, in grefhifh: hu¬ je grefhifh, zhe fi obrekovaviz, de vedozh lashnivo govorifh hudo soper blishniga. Obrekovaviz je ref ftrupeni kazhi podoben. Kazha fe rada fkriva, de natihama pizhi, obrekovaviz fe tudi rad fkriva, de vprizho sopernika ne govori. Kazha vlije fvoj ftrup v’ tiftiga, kteriga pizhi, obrekovaviz vlije fvoj ftrup v’ tifte, ki ga poflufhajo. Varuj fe tedaj koga obreko vati, in pa tudi obrekovavza poflufhati. Zhe obreku jefh, hudo ranifh fvojo dufho; in, zhe poflufhafh ob¬ rekovavza, prifhel ti bo v’ ferze nekoliko njegoviga ftrupa, de bofh zhutil mlazhnoft do tiftih, ktere fi obrekovati flifhal. t Svari hudobne jesike, kader fe pergodi, de v’ prizho tebe oni hudo govore, de ne bofh njih hudobe deleshen. ?<5 Las/i — krivo prizhevanje — obrekovanje — 108 . Varovajte fe godernjanja, klero nizh ne pomaga: in sdershujte Tvoj jesik od obrekovanja, ker na fkrivnim re- zhene befede ne bodo bres povrazhila: in ufta lashnive du¬ fho umore. M o dr. 1. 11. Varuj fe hude napade sarobljenzov, kteri is hu¬ dima ferza godernjajo soper vfe, kar njih volji ne ftreshe. Ako hi godernjal soper boshje naredhe, filuo hudoben hi bil. Ne godernjaj soper ohlaftnike, ka¬ kor je nepokornim ljudem navadno; tudi ne soper druge, kteri tvojim zhudnim miflam ne ftreshejo, ker godernjanje ne pomaga, in ne odvsame krishev savoljo kterih godernjafh. Varuj fe tudi obrekovanja, de bi namrezh soper koga hudo in lashnivo govoril, ker je rezheno, de lashnive ufta dufho umore. Opu- fti tedaj hudo navado, zhe jo imafh, nefpremifhljeno ali lashnivo govoriti, ker Bog fovrashi in pokori hu¬ de jesike. 109 . Sa fvojiga shivljenja voljo ne framuj fe refnize govo¬ riti. Je tedaj framofhljivoft, ktera pelje v’ greh 5 in je fra- movanje, ktero pernefe zhaft in miloft. 4 Sir. 4. 24. 25. Moder in ferzhen bodi, de odkrito govorifh ref- nizo, kader je treba, ker tako otmefh fvoje slavlje¬ nje, namrezh fvojo dufho. Refnizo perkriti je vzha- fi potrebno, potrebno je tudi vzhafi jo odkrito pove¬ dati. t Sramofhljivoft, ktera vodi v’greh, je, zhe fe savoljo mogozhniga zhloveka bojifh refnize govoriti. krive fodbe — podpihovanje. Refniza. 17 Sramovanje, ktero pernefe zhaft in miloft, je, zhe fi raji sanizhevan, ko od refnize, ali pravize odfto- piti. Ne bodi bojezh, ampak ferzhen, ko je potreba refnizo govoriti, ali po sapovedih vprizbo drugih shi- veti, defi te sanizbujejo. Zhe te hudobneshi krivo fodijo, ali obrekujejo, ko fvojo dolshnoft svefto fpol- nujefh, in oftanefh ftanoviten, frezhen fi, in bofh. 110. Nad podpihavza (pride) ferd, fovrashtvo, in safraino- vanje. Govori prav sa majhniga in velikiga. ( Sir. 5. 17. 18. Ze fi podpihovaviz, de eniga soper drugiga dra- shifli, in sato pravifh, kar fi dolshan molzhati, ali saflifhanim befedam perlashefh, ali govorifh, kar ni nihzhe rekel ali ftoril, de bi koga nadrashil, fi neu- fmiljen, bres vfe ljubesni, poln peklenfkiga ftrupa, hlapez hudizhev, preklet od Boga, in fovrashen od ljudi. Varuj fe te velike hudobe, is ktere fe neisre- zheno fhtevilo grehov is-haja. Ljubi fvojiga blishni- ga, miren in molzhezh bodi: zhe te pa dolshnoft ve- she govoriti, govori zliifto refnizo sa majhniga in ve¬ likiga, sa prijatla in sopernika, de nedolshniga bra- nifh, de refniza in praviza premagate. Zhe to fto- rifh, in te nekdo savoljo tiga savidi, to ni v’ tvoje sa- dolfshenje, ampak veliko bolj v’ saflushenje perBogu. 111. Sderslii fe vfake lashej sakaj tih navade ni dobra. ( S i r. 7. 14. Varuj fe vfake, in toraj narmanj proftovoljne la- she, ker Bog, ki je vezhna i*efniza, fovrashi, prepo- 78 Las k — krivo priihevanje — obrekovanje — veduje in pokori vfako lash, defi je kres fhkode bli- shniga, in tudi, zhe fe mu s’ njo pomaga. Zhe ter- difh, deje, kar vefh, de ni, ali dvonjifh; ali tajifh, kar vefh, de je, lashefh, in toraj grefhifh. Ako terdifh, ali odrezhefh, kakor fi preprizhan, in ni vender tako, fe smotifh, in ne lashefh: samore pa biti greh od druge ftrani, zhe namrezh prehitro ver- jamefh, ali pravifh, kar ti ljubesen prepove. Lash je veliko krat le majhin greh, vzhafi je pa velik, zhe shelifh s’ njo ftoriti, ali ftorifh hlishnimu veliko fhko- do. Varuj fe vfake proftovoljne lashe, in ne navadi fe legati, ker bi fe ravnal po hudizhu vednimu lashni- ku. Ako bi fe navadil legati, bi tebe ljudje fposnali, bi tebi ne verjeli, in bi vere ne imel per njih, defi bi refnizo govoril: prejel bi pa tudi pravizhno pokor- jenje od Boga. 112 . Nikogar ne obfodi, preden ne fprafhafh 5 in kader fi iprafhal, fvari pravizhno. ( Sir. 11. 7. Nikogar, ne prijatla ne neprijatla, ne snaniga ne nesnaniga ne obfodi, in ne obdolshi, dokler goto¬ vo ne vefh, de fe je ref pregrefhil. Podobo greha vezhkrat vidifh nad blishnim, svefh pa potlje, de je drugazh, ne bodi tedaj px-enagel v’ fvoji fodbi. Zhe ti je dolshnoft svediti refnizo, fkerbi jo svediti; in, zhe fe je ref pregrefhil, fvari in ftrahuj pravizhno. Zhe ni tvoja dolshnoft, de bi svediti mogel, kar fe tebi sdi, ali kar ljudje soper koga govore hudiga, pu- hrive fodbe — podpihovanje. B.efniza, 79 fti vfe vnemar. Ne fodi tedaj prenaglo nikogar, ker ti vfih okolifhin ne vefh; in ne verjemi vfiga, kar ljudje pravijo, ker je veliko fleganiga: per fodbi 1)o shji le fe bo natanko vfaka rezil svedila. Veliko krat fi fe morde v’ fodbi soper blishniga prehitel; moder bodi tedaj, in ravnaj fe po fveti ljubesni, de ne gre- fhifh. 113 . Gorifhi je tat, kakor lashe navajen zhlovek; oba pa bota pogubljenje v’ delesh prejela. t Sir. 20. 27. Lashnik, kteri ima navado obrekovati ljudi v' velikih rezheh, in nedolshnim jemati dobro ime, je ref gerifhi in fhkodljivifhi ko tat; ker tat jemlje blago ljudem, hudobni lashnik pa jemlje ljudem dobro ime, ktero je ljubfhi ko blago. Tat ne more krafti kader koli hozlie, lashnik pa ima smiraj perloshnoft ljudem fhkodo delati. Neisrezheno veliko rasgledov je, de je lashnivi jesik fhkodljivifhi ko tat, oba pa fta hu¬ dobna in oftudna per Bogu, in bota oba pogubljenje v' delesh prejela, zhe ni refnizhne pokore. Krift- jan! varuj fe prav fkerbno, de komu krivize ne fto- rifh s’ nepravizhnimi rokami, in s’ lashnivim jesikam. Varuj fe tudi sdrushbe obojih, de ne bofh njih hudo¬ bije, in njih obfodbe deleshen. $0 ILenoiia ~ cluriina — telefna. Pridnoft. 114. Pojdi k’ mravli ti, leni, in pomifli njene poti, in uzhi fe modrofti: ktera, defi nima vojvoda, ne uzhenika, ne ob- Jaftnika, Jfi poletje jed perpravlja, in fpravlja vkup ob slietuj, kar bo vshivala. Prip. 6. 6 — 8. UHodri, de te vshivo fpodbada in preganja k’ delit, kterimu te je Gofpod obfodil, te pofhlje k’ mravli fe prevednofti in pridnofti nauzhiti. ^Spravlja fi ona shivifh s’ terplenjem ob perloshnim zliafu, deje pre- fkerbljena, in vsiliva, ko ga ni dobiti. Delaj pridno, dokler samorefh, fvojiga saflushka ne potrati, in bofh prefkerbljen sa zhaf, ko delati in saflushiti ne bofh mogel. Zhe delati nozhefh, ali zhe sapravljafh, kar saflushifh, vboshtvo te zhaka, in bofh Tvoje fta- re leta v’veliki britkofti shivel. t She huje ti bo, zhe fi len v’ fpolnovanji Tvojih kerfhanfkih dolshnoTt, ker te vezhno vhoshtvo interpljenje zhakata. Delaj tedaj pridno sa Tvojo telefno hrano, de Te pofhteno shivifh, in The bolj pridno delaj sa Tvojo dufho: tako ti bo sdaj in vekomaj dobro. 115. ■Lenih pot je kakor ternovi plot: Pravizhnih pot je bres fpotikljeja. Prip. 15. 19. Varuj fe telefne lenobe, in The bolj dufhne; zhe ne, fi bofh ismifhljeval velike teshave in britkofti v’ Lenoba — dufhna — telefna. Pridnofl. 81 opravljanji fvojih dolshnoft, kar bo tvoji leni dufhi kakor ternovi plot, bodezhe in teshavno ti bo vfe. Malo bofh delal, in fe ti bo vender sdelo, de veliko terpifh: godernjal bofh savoljo vfakiga dela; in pot- Ije bofh flie huje godernjal savoljo pomankanja, kte- ro fi fe fam nakopal. Ljubi maj! bres terpljenja fi ne morafh kruha saflushiti, in bres premagovanja ne morefh dufhe svelizhati: pridnoft ti je tedaj v’ vfim potrebna. Kaj ti je tedaj ftoriti? Ifhi pomozhi per Bogu, kteri ti bo dal perpravno in mozhno voljo; s’ njo pa pridno delaj sa dufho in telo. Zhe boshji volji perdrushujefh fvojo voljo, ne bofh fpodtikleja nafhel, in bofh vfe sadershke ferzhno premagoval. 116 . Kdor je mehak in len v’ fvojih delih , je brat liga, kteri fvoje rasnafha. Prip. 18. 9. Verjemi, de lenoba in fapravljivoft fte eno: ver- jamefh lohka to, ker te tvoje ozhi preprizhajo. Prid¬ noft pa, in sadoftno premoshenje fta sdrushjena. Ne bodi len v’ fvojih pofhtenih delah; zhe ne, bofh rasna- fhal fvoje premoshenje, in fi bofh nakopal vboshtvo. Zhe imafh ljudi pod feboj, in is nefpametne ljubesni do pozliitka ne zhujefh nad njimi, in ti ni mar gleda¬ ti, kako oni delajo, ti bodo premoshenje fpodjedali, in ti bo britko, ko fi vezli pomagati ne bofh mogel. Zhe fi len v’ fpolnovanji kerfhanfkih dolshnoftih, fi bofh fhe hujifhi nadloge nakopal; sapravil bofh preje¬ te darove boshje, sadersheval tebi od Boga namenjene 82 Lenoba — dufhna — telefna. Pridnoft. gnade in liudo ti bo. Telefna lenoba ti nakoplje po¬ manjkanje, to nadlogo pa zkutifh, in ona te bo morde smodrila: zhe fi pa s’ dufhno lenobo nakopljefh vbosh- tvo, te hude nadloge morde zbutil ne bofh, in bolj nefkerbno shivifh. Varuj fe tedaj telefne, in fhe bolj dufhne lenobe, in bodi priden v’ vfim, de pla- zbilo pridnim delavzam obljubljeno prejmefh. 117. Shelje umore Ieniga, ker njegove roke nozhejo nizh delati. Vef dan sheli, in sheli: kteri je pa pravizhen, daje, in ne jenja. Prip. 21. 25. 26. Edo smed kriftjanovje toliko len in oflepljen, de bi miflil, ali rekel: Hozhem v’ grehih shiveti in umreti? Kaj pa pomaga sheleti pokore, in svelizhan- ja, zhe fe v’ lenobi in nepokori terdovratno shivi? 'Leni vef dan, namrezh pogofto sheli fe verniti k’ Bo¬ gu, is ferza pa nozhe: hozhe, in vender nozhe s' polno voljo. Sato ga njegove shelje umore, to je, de v' tih nerodovitnih sheljah umerje. Kteri je pa pra¬ vizhen, daja Bogu, kar je boshjiga, in blishnimu, kar je njegoviga; ne jenja dobriga delati, in ne pe- fha, ker je priden. Kriftjan! de fi sheljen dobriga, je prav, morafh pa tudi vfiga sapovedaniga dobriga ro* doviten biti; zhe ne, farne shelje te ne bodo svelizha- le. Profi tedaj Boga ti miloftljivo pomagati, de fi sheljan in radoviten dobriga; sakaj tako premagujcfh lenobo, in dobro plazhilo prejmefh. Lenoba — dufhna — telefna. Pridnoft. 83 118. Zhes njivo leniga zhloveka, in fkosi vinograda nefpa- metniga mosha Tira fhel, in glej! vfe je bilo polno kopriv, in ternje je semljo pokrivalo 5 in kamnata ograja je bila poderta. Prip. 24. 30. 31. Umefh lohka, kar Modri govori, de njiva polna kopriv, vinograd poln ternja, in kamnata ograja po¬ derta pomeni in osnanuje gofpodarjevo lenobo. Vefh tudi lohka, de tiga nefkerbniga zkloveka velika rev- fhina ftifka, de pohifhtvo je flabo, in vfe drugo rev¬ no. Njiva polna kopriv, in vinograd poln ternja po¬ meni dufhno revfhino leniga kriftjana. Koprive in ternje farno rafejo na neobdelani semlji; tako grehi farni isvirajo is popazhene natore, in zhedalje vezh jih je, ako je kriftjan nefkerbn. Kamnata ograja, ktera bi bila branila shivini v’ vinograd, je bila po¬ derta; sato je vinograd ko sapufhen. To pomeni, de, zhe nimafh ograje ftrahu boshjiga, molitve, fra- moshljivofti in varnofti, fi bres hrambe, in te lohka premagujejo tvoji dufhni fovrafhniki. JSavoljo tiga priden bodi, moli, zhuj ih delaj, de fe dufhniga vboshtva varujefh, in s’ dobrimi deli obogatifh per Bogu, kteri to sapoveduje, in tudi plazhuje vfakiga pridniga kriftjana. 110 . Leni pravi: Lev je na poti, in levina na zeftah. Ka¬ kor fe duri na fvojih tezhajih verte, tako leni v’ fvoji po- ftelji. Prip. 26. 13. 14. Zhe fi len, fe smiraj terpljenja bojifh, in fi is- mifhlujefh sadershkov in teshav, kterih hi, ker fi 6 * 84 Lenoba — dufhna — telefna. Pridnoft. prerad v’ pozhitku. Zhe je kako terpljenje, fe ga bojifh ko leva ali levine, ki zhaka na poti. Zhe fi prerad v’ pozhitku, fi kakor duri, ki fe na tezhajih verte, in fo smiraj tam. Zhe delati nozhefh, ker fe terpljenja bojifh, hofh fhe huje terpel savoljo pomanj¬ kanja, ktero te bo ftifkalo, ko delati ne hofh mogel. Telefne lenobe varuj fe, fhe bolji pa dufhne. Natora je popazhena, nevarnoft in sapeljivoft je tukaj veliko, in morafh vfe to s’ pomozhjo gnade premagovati, to pa ni bres terpljenja. Priden zhlovek, in priden kriftjanbodi tedaj, ker tako le fpolnujefh voljo boshjo, fi dober flushabnik boshji, in bofh v’ vezhnofti oblju¬ bljeno plazhilo prejel. 120 . Ne fovrashi teshkiga dela, in poljfkiga dela, ktero je Narvifhi ftvaril. ( Sir. 7. 16. t Sovrashiti ne fmesh teshkiga dela, ktero je zhloveku potrebno, de fe shivi, de pokori fvoje telo, in fe greha lashje Varuje. Zhe ti morafh vezh ter- peti ko drugi sa svoj shivesh, ne godernjaj, ampak poterpeshljiv bodi; sakaj, kakor fo udje nafhiga te- 1 lefa raslozheni, in nima vfak enakiga opravila, tako je Bog po fvoji modrofti raslozhil ljudi, de eden to, drugi drugo delajo. Ozhi ne terpe, fo pa one vfim telefnim udani potrebne, in one pomenijo duhovfke in deshelfke oblaftnike, kteri zhujejo nad vfimi. Roke in noge veliko terpe, one pa pomenijo ljudi, kteri fe Lenoba — dufhna — telefna. Pridnoft. 85 morajo s’ teshkim delam slaviti, smed kterih fo kme¬ tje, ki potrebno delo imajo semljo obdelavati. Krift- jan! delaj rad po ftanu, v’ kterim fi; delaj Bogu v’ zhaft, in njemu v’ zhaft delafh, zhe mu tudi flushifh. 121 . Poftopanje je veliko hudiga nauzhilo. ( Sir. 33. 29. Bres pofhteniga dela in opravila biti ne fmefh, ako bi ravno veliko premoshenje imel, ker Bog je vfakiga k’ delu obfodil. Poftopanje je tedaj prepove¬ dano, ker mora vfak po fvojim ftanu delati. Pofto¬ panje je tudi fhkodljivo, ker fe is njega veliko hudi¬ ga isvira. Zhe fi bogat, in poftopazh, fi bofh veli¬ ko hudiga ismifhljeval, in ispeljal. Zhe fi revesh, in poftopazh, bofh vlazhugar, berazh ali tat. Zhe fi poftopazh, bofh hodil okoli ko metul marnje poflufha- ti ali praviti, veliko napzhniga fi bofh ismifhljeval in delal, ker je refnizhno, kar Modri pravi, de pofto¬ panje je veliko hudiga nauzhilo. Delaj tedaj rad, priden bodi v’ fvojih pofhtenih opi’avkih, in fi bofh veliko fkufhnjav in napzhnoft snebil; in to ti bo po- moglo, de bofh veliko lasbje flushi! Bogu. 86 Ijjubesen lios&Ja do iaaff — naflia do Boga. 122 , Ti (o Bog !) ljubifh vfe, kar je, in ne fovrashifh nizh liga, kar fi ftvaril: sakaj bi ne bil nizh ftvaril, ako bi bil fovrashil. M o dr. 11. 25. Bo. ne fovrashi, kar je ftvaril, ampak ljubi fvoje ftvari, ker dobro je bilo, in je vfe, kar je on ftvaril ali ftoril, Bog 1 je ftvaril angele v’ fvetlofti, in jih je ljubil; fovrafhil je pa napuh tih, kteri fo fe mu vfta- vili. ftvaril je on zhloveka v’ pravizhnofti, in ga je ljubil; fovrashil je pa njegovo nepokorfhino. Ravno tako sdaj Bog' ljubi v’ naf, kar je on ftvaril in ftoril, fovrashi pa grehe nafhe, kteri fe njegovi fvetofti vftavljajo. Refi Bog fovrashi greh, grefhnikov ne fovrashi: sato je ufmiljeni Ozhe nebefhki fvojiga edi- norojeniga - je hude shelje s’ pomozhjo gnade fvetiga Duha; tako le fi dpbre vefti in pravizhne dufhe. Sliertje, ali nesmera v’ Jedi, ali plfa^l&f. 251 . Kdor rad pofeda per vinfki pijazhi, ho v’ Tvoji terdni hifhi nezhaft sapuftil. Prip. 12. 11 H^aruj fe obilnofti vina, in drugiga mozhniga pitja, in ne bodi rad v’ sdrushbi pijanzov, kteri fo dolgo per vinu; zhe ne, bofh pijaniz, in pa tudi saprav- Ijenz. Zhe rad pofedafh per vinfki pijazlii, ti ne bo fvojiga dela mar, in tudi ne flushbe boshje: ko fi vi¬ na obilno fit, fi tudi nepokojn in prepirliv, in vezh drugiga napzhniga govorifh, in delafh. Kaj bofh fvojim naflednikam sapuftil, zhe fi pijaniz? Sapuftil bofh jim rasderto pohifhtvo in dolgove. Tvoji otro- zi, in tvojih otrok otrozi bodo rekli: Hudo je nam, ker pijaniz je hifho rasdeval. Varuj fe tedaj nesme- re, in fe bofh veliko grehov varoval. 252 . Is vina is-haja nazhiftoft, in is pijanofti hrup: kdor koli ima vefelje nad njim, ni moder. Prip. 20. 1. Is obilnofti mozhne pijazhe is-haja nezhiftoft, ker obilnoft mozhne pijazhe povifha nezhifti ogenj, kteri v’ flabi natori tizhi, in omami um, de nefpre- mifljeno pervoli v’ fkufhnjavo. Is pijanofti je tudi hrup, prepir in poboj, kakor fkufhnja prizhuje. ' Shertje, ali nefmera v jedi, ali pijazhi. 173 Kriftjan! velik dar boshji je vino, puflushaj fe ga pa smerno fvojimu trudnima in flabimu telefu v’ pomozh: zhe ga pa prevezh pijefh, nifi moder, temuzh fi ne- fpameten, in fi bofh veliko hudiga nakopal. Vefh. fam, de pijaniz je oftuden Bogu, ljudem sanizbljiv, domazhim in drugim nadleshen, fvojimu domu fhkod- ljiv, flie bolj pa fvoji dufbi: sato varuj fe tiga. 253. Nikar fe per goftarijah pijanzov ne snajdi: tudi ne v’ pojednah tih, kteri mefo vkup nofijo, de bi sherli, saka; ti, kteri pijanzhujejo, in dajavzi, fe bodo fprasnili, in safpanez bo s’ zunjami oblezhen. Prip. 23. 20. 21. Modri te opominja varovati fe goftarije pijanzov in poshrefhnikov, ker bofh per njih vezh jedel in pil, kakor potrebujefh, in ker fe bofh s’ njimi vred fpra- snil. Ni farno to, ampak tudi bofh per njih flifhal in vidil, kar te bo pohujfhalo in oflabelo, ker lohka vefh koliko nefpametniga govori in dela fhumezha mnoshiza pijanzov. Zhe fi pa kakor Modri govori, safpaniz, de, tako rekozh dremljefh, in fvoje fhko- de viditi nozhefh, bofh s’ zunjami oblezhen j vboshal bofh, in bo tudi tvoja dufha vboga. 254. Komu gorje ? ... Kaj ne tim, kteri fo vedno per vinu, in li persadenejo kosarze fprasniti? ... Vino gladko tezhe, k’ poflednimu pa bo ko kazha grislo. Prip. 23. 29.— 32. Gorje dufhi, telefu in premoshenju gerdobniga pijanza! Gorje tudi njegovi sheni, in njegovim otro- 174 Shertje, ali nefmera v jedi, ali pijazhi. kam. Pijaniz ni fkoraj zhloveku podoben v’ njego- -vim sadeshanji, in ni nobene veljave per ljudeh; in ko hozhejo vfe njegove napzhnofti kratko povedati, pravijo: Pijaniz je. Kjer je pijaniz doma, je vfe flabo; otrozi fo sapufheni, pohifhtvo je rasderto, in vfe osnanuje, kaj hudiga ftori pijanzhevanje: ko pa pijaniz umerje, trije pridni rodovi komaj popravijo, kar je on rasdjaL Kriftjan! kratko je tukaj oftuden pijaniz popifan, sadoftno je pa, de fe te hude ftraftl varujefh. 255. Tepli fo me, (pijaniz pravi,) me ni pa bolelo: vlazlii- li fo me, in nifim zhulil: kadaj fe bom sbudil, in fpet vi¬ no nafhal? Prip. 23. 35. Modriga befede kratko, pa vsbivo popifhejo kaj je pijaniz, in kakofhna fe mu godi. Tepli fo ga in vlazhili, ker je bil v’ pijanofti ljudem nadleshen, ni pa on zhutil, in fe ni boljfhal; temuzh, ko fe je sa- vedil, je sopet hrepenil po vinu, de bi fe ga po nava¬ di prevezh napil. Bolj nefpameten je pijaniz, ko shivina, ker bolj ve permore, kakor on, in vezh uma ima, kakor ga on ima v’ pijanofti. Kriftjan! varuj fe te pregrefhne navade, is ktere neisrezheno nap- zhnoft in grehov is-haja. Zhuj nad feboj, de fe ni¬ koli vpijanil ne bofh; in, de fe tiga varujefh, ogibaj fe sdrushbe pijanzov, de po njih smoten ne bofh. Shertje, ali ne frater a v jedi, ali pijazhi. 175 256. ( Sit zhlovek fatovje pod nogami valja: lazhnimu pa je tudi grenko fladko. P rip. 27. 7. Zhe Ti v’ obilnofti, ne napihuj fe, in ne shiraj fi jedi, de bi fvojimu shertju ftregel, ker ni prav, in ne vefh, kaj te zhaka. Nekteri fi je vedno per- sadjal s’ dobrimi jedmi ftrezhi fvojimu shelodzu, in je rad v’ pojednah bil, potlje pa ni fkoraj imel potre¬ bnih jedi, in mu je bilo fladko, kar bi ne bil prej po- kufil. Zhe fi vbog, ti vfaka jed dobro difhi, in bolj ko bogatinu drage jedi. De le sadoftno imafh safvo- je ohranjenje, sadovoljen bodi, in premaguj shertje. 257. V’ Ivojim ferzu fim miflil fe vina sdershati, de bi fvojo dufho k’ modrofti nagnil, in de bi fe nefpameti odte¬ gnil. Prid. 2. 3. Hvali ufmiljeniga ^Stvarnika, kteri daja vino zMovefhkimu telefu v’ pomozh: zhe fe ga lohka sder- shifh, prav ftorifh; zhe ga pa potrebujefh in premo- refh, poflushi fe ga, pa smerno. Kakor je vino, ako je smerno pito, tvojimu telefu v’ pomozh, tako je dufhi in telefu v’ fhkodo, zhe ga obilno pijefh. Ne le takrat, kader je zhlovek pijan, je smefhane pameti, ampak je pijaniz temniga uma, tudi kader ni pijan: sato flepo sapravlja fvoje premoshenje, domazhim gre¬ ni slavljenje, fi bolesni in presgodno fmert nakoplje. De fi zhiftiga uma, in fe modrofti uzhifh, varuj fe obilnofti vina, in druge mozhne pijazhe; tako fe ne¬ fpameti in grehu odtegnefh. 176 Shertje, ali nefmera v jedi, ali pijazhi. 258. Delaviz, kteri pijanzhuje, ne Lo obogatil. ( Sir. 19. 1. Ako bi ti bogatin bil, bi pijanzhevati ne fmel, in tudi ne vpijaniti fe, ker proftovoljna pijanoft je greh. Zhe pa majhno premoshenje imafh, in fe to- raj morafh s’ teshkim delam shiviti, bi nefpametnifhi bil, ako bi s’pijanzhevanjem proti sapravljal, kar s’ teshavo saflushifh. Zhe pa imafh sheno in otroke, kako jih prefkerbeti samorefh, ker tebi vef saflushik po gerlu gre? Zhe proti sapravljafh, kar saflushifh, kaj bofh v’ ftarofti in bolesni imel, ko delati ne bofh mogel? Shelel bofh imeti v’ fvoji potrebi, kar fi bres potrebe sapravljal, in ne bofh imel; pravizhno bi fe pa tebi godilo. 259. Shena pijanka je v’ veliko jeso: njeno saframovanje in ofludnoft na bo sakrita. ( 5 i r. 26. 11. Gerdo in grefhno je, zhe mosh pijanzhuje, oftudnifhi je pa, zhe je shena pijanka. Shena k’ obilnofti vina podverfhena je saframovanja vredna, in shenfkimu fpolu v’ nezhaft. Gorje moshu, ki ima sheno pijanko; in tudi gorje otrokam, ki tako mater imajo. Shena pijanka nima farno te napzhnofti, am¬ pak je lolika tudi neframniga shivljenja; ali bo vfaj dala perloshnoft ljudem hudo mifliti in govoriti od nje. Shertje, ali nesmera v jedi, ali pijazhi. 177 260. Poslirefhnik ne fpi, ampak ima fhipanje in grisenje. Sdershljiv zlilovek ima sdravo fpanje: on fpi do jutra, in je vefele dufhe. ( Sir. 31, 23. 24. Shertje je grefhno, in toraj prepovedano: ako bi pa ravno perpufheno bilo, bi fe ga varovati mogel, ker je tvoji mu telelu fhkodljivo, kakor Modri pravi, in tudi fkufhnja preprizha. Pametna permera v’ jedi in pijazhi je potrebna, in smeren bodi vef zhaf fvoji- ga slavljenja. Ni povedati mogozhe, koliko de fme vfakjefti in piti, ker eden vezli, eden manj potrebu¬ je; in tudi ediniga zhloveka potreba ni vfelej enaka. Vshivaj tedaj jedi in pijazbe toliko, de je tvoje telo pokrepzhano, ne pa obteshano. Po tim kratkim nau¬ ku fe ravnaj, de nifi tiftih eden, kteri imajo fvoj trebuh namefti Boga, kteri nimajo sadofti, zhe pre- vezh nimajo. 261. Ne ponujaj vina tim, kteri ga ljubijo. t Sir. 31. 30. 4 Siliti fmefh preframosliljiviga zhloveka jefti in piti, kolikor potrebuje, filiti ali perganjati pa ne fmefh zhloveka k’ nesmeri nagnjeniga. Ne ljubesni, temuzh fovrashtvo bi ti v’ blishniga imel, ako bi fi persadjal ga vpijaniti, ali mu drugazh pomagati v’ nesmero. Zhe fi ti goftin ali ofhter, varuj fe 12 178 Shertje, ali nesmera v' jedi, ali pijazhi. koga filiti, de bi pil zhes potrebo, in tudi vina dati nikomur ne fmefh, ko vidifh, de ga ni potreben, de- fi bi te profil, ker bi fe njegoviga greha vdeleshil. tškuflmjave — fkuflinjavzl. 262. Moj fin! ako te bodo grefbniki perlisnjeno vabili, ne vdaj fe jim. Pri p. 1. 10. m. riftjan! boshji otrok fi ti, in morafh oftati sveft Bogu fvojimu Gofpodu; sato poflufhaj Modriga, kte- ri te v’ njegovim imenu uzhi, in hudobneshev ne zhiflaj, ko te perlisnjeno sapeljati hozhejo: sakaj, zlie bofh jim pokoren, Bogu pa ne pokoren, kakofli¬ na bo s’ tvojo dufho? Zhe fkufhnjavzov ne poflu- fhafh, de bi Bogu sveft oftal, te bodo sanizhevali, hvalo bofh pa prejel od Gofpoda. Kader te fkufhajo hudobneshi, vftavi fe jim ferzhno, de jih odpravifh sa smiraj. Pokoren jim nikdar ne bodi, in ne ravnaj fe po njih, ker vefh, de ne bodo per fodbi ne febe, ne tebe isgovoriti mogli. ,