Na delo! Vebka niizerija <je zaivialdala aned učit&lustvoni, aili te mi'ze.rdje simo si večinoma siaimi knivi Vse prevač jadiikujenio, pa pramalo dedaimo. Delaiti je trefoa: z delom vzbudiim v lijiudstvii spoštoivanje do seibe, pa tudi do 'Staniu. Niisto plače knive našerniu siUvbem.u poloižagu, ne, temveč p';;inajveč n;uše zaba/vltfange. Treba inam je deimiakratiioniaga dulia. Naše oirganiz-aciffe moraimo pr.osinicivati, preimovdti. Dal bi idiruštva ine samiotariila, je tireba vednaga stiiika z vodistvom »Zaveze«. Direktive inorajo prihajati cdizKco-aj. Ako se .ustanoivi pri ».Zaiv€_i« statoo tatjoištvio, me sme _a-ti inekako dopismjcče rnesto, t&mveč piosvetovalmo, p 0tova'lno. Da bi imdo uči-teiijstvo v diruštvih opoiro iv vtseih zadevali, bi se imorala dnuštva v.ečkrat o s e b 11 o nadzcr ov a t i, ali 'aLoveikolaiuibno 'nadizcrovatii, m '/3 Siubaparoo. Zaitio bi m.orala ometi »Zaveza« na strani poiseben skilaid, ki b: .: bil za -taka porta <v korist uoitoljstva, V < ¦ 'rtihče ni doilžain delatd .zastamj. Ta kaipdtad hi ipnišeil 'vsem prav, bid _ i v splošno konist. Samosvioje aipr.civizaoije ine izmsire nobano driuštvo, ali vse kranjsiko .uoiitelj&tivo sikiupnio pa lathko stori toctoisov blagicir uči'tal!jist)va. Kaifcor se je že mieikdo ogilasil v »Tovarišu«, ibi Mto kiaij takoga že zdaivnaj potretoo, pa smo sipalii iiai zabaviljali! Patem pa1 oaše 'kinfižnnice! Prieim.al'01 člani lizpascHjiujejo k-njige. V teun .oizdiru nam je treba tstrogih odredib. VodM bi moiraM se-znam vseh dizpoisojeraib kinijig. Društiveine člane bi bito treba opeitavan.0 apozapjati sia knrist bra-mja ddbrih knijg, zain-likanneže calo izMijuSita zai ikazen iz društva. Saj imcira vandar vsak aičit&lj vedeti, kiolike koriisttii aiani pranašajo dobre knijige. Dviigaiino v sebd veseJje do deJa. Ne delaijiino _e v kaliikor smo plačani, teinveč po svojih .močeh. Marsikdo se liizgioivairiia ma vojnc razm&Te, ali tak ifczffovor ne ve»lija iiri nam lizpriouje le lenoibo omeiga, ki kad takega tmdi. NedeJa pa resno dn vztrajino tisti ki _e zbcii vsake ovire! Dalamo vendar, ida odstratiiniia zapceke, da dzbodijšaimo _viofi piioržaj m. položaj — čk>ive_tva. To ije sociaJno dedo! Ako bi bilo inaše deto ism/otreno in če bd ibil deniakiratičem duii v naiših dTuštvih, patem bi izgiraiiK tistd nnalanikiostni izgovord: »To je zoper prarviJa«, — »se ne sm-e, iker ivtala _e dopustd« (ko vieindar ndihoe kajj hudeiga ne niiisjii); »nočam sodelovati, iker senn iezna ald jezem na tega ald na to itd. Venujute ina dovcij taikih 'smešntii :i_.govorov sem že siiišal. V tuk'ili razimeirah se usfcavd kolo, ostane v inajbnem blatu in se slednjič pcigrozne do oisii, da ga je de s težavo moigiooe zopet dvigniti. Malodušnost imora izgimiti, inlisliti inx>nunio le ma dcto v 'Siplošmo koristt. Pogilajmo našo duhotvščino. Zalkad }e tako vetek mjan vpliv ? Zato keir dela ki se ©gtiblje malenfcoistnih d_gwvoixw, premaga tudi najtežije zaprake, ker jii glas od zgcraj veI&va: »Ti raoraš delati!« Da, <tudi nam bi bil potreben tak gdas, dia mas me bo dmneio liudstvo za nakaj, kar pač nnora biti. Marisiiikdo isi bo pa mii_Hil, da duliavšoina ni ožanjena dn tored iiiitma -tfebih iiiateTiataih sikrbi, ki <nas taretjo. Dobro — pa oglejmo sd tovadiše, kd so v dobrem paložaiu, kd uživajo več dobrot od mas drugih. Ali pa tii dalajo? Jako m-alo jih je. Več silučajeiv seni diožival, da je kned tovari-š :nekaj obilastd pa jo je zJorafohjal. Ljudstvo se tacih bojd, miima .pa spoštovanja do njih. Tareii nedeiavnost, brezbrižnost na eni sitrani, ma dru•gi pa oduirn/ast, to nas dela ineprdiljubljenc lin pa blapčevska udanost v isbrainko. Otras)im:o se vsega tega 'Ln ddajnio in siiujmo s-eday predvsem aiprcviLzaciiisko zadrugo. Heintnaii Kniet