»meSSEHGER«
'Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215"
g Irs no siovenca/ \j austral
"MESSENGER" - Voice of Slovenians in Aust
I-ETNIK XXX, štev 6
JUNE 1
NASE DEKLE 1985
Letošnji, 19. letni ples S.D.M. z izbiro "Dekleta Slovenske Skupnosti" se je vršil 8. junija 1985 v prostorih S.D.M.
Kot vsako leto je tudi letos bilo zelo težko poiskati dekleta, katera bi se uvrstile za izbiro tega naslova. Ne, da deklet primanjkuje. Le nekatere je malo sram, za ostale pa ne vemo, saj tako hitro rastejo v prelepe 'frajlice'. Vsa čast gre seveda organizatoijicama ge. Anici Markič in ge. Dragici Gomizelj, ki sta našli kar sedem prelepih deklet.
Po vseh formalnostih, ki so navadno ob takih prilikah, je predsednik S.D.M. g. Peter Mandelj po kratkem pozdravnem nagovoru objavil, da je Tanja BRGOČ nabrala 700 dolaqev in si s tem pridobila naslov "Kraljica Dobrodelnosti" za leto 1985.
Skupna vsota denarja, ki so ga dekleta nabrale s prodajo srečk za loterijo je znesla 2410 dolarjev.
Nato je naš, vedno dobrodošel in nasmejan, senator Miša Lajovic objavil ime dekleta, ki je prejelo 2. nagrado v natečaju za "Dekle Slovenske Skupnosti". In sicer je to bila Shirley SAKSIDA.
Tudi samo "Dekle Slovenske Skupnosti" je objavil g. Lajovic. Ta naslov je letos pripadel simpatični Angelique VAN DE LAAK;
Globoko presenečena in ginjena se je Angelique v kratkem govoru zahvalila društvu ter ostalim dekletom za sodelovanje, a še prav posebej svoji mamici ge. Heleni Van de Laak za vso pomoč Večer se je nato nadaljeval s plesom kandidatk in nihovih partnerjev, katerim so se kasneje priključili vsi ostali.
SLOVENSKI ČUDEŽ
Koncem junija je Beograd in Ljubljano obiskal zvezni kancler Zahodne ,Nemčije. Njegov obisk so seveda z veli-
t> pozornostjo spremljali zahodnonem-i časopisi. Televizija pa je oddajala sprejem in pogovore v Beogradu. Ob tej priliki so zahodnonemški televizijski gledalci lahko gledali lepe posnetke okoli Tromostovja v Ljubljani ter slovesno kosilo v vili na Bledu, pogovor med Kohlom in Popitom in sprejem pri ljubljanskem nadškofu Šuštarju, ki je na Telovo bral mašo, ki se jo je udeležil Kohl.
Tudi o Sloveniji in Slovencih je bilo v zahodnonemškem časopisju več člankov.
"Slovenija samozavestna in gospodarsko spredaj" se je glasil eden izmed naslovov. In dalje: "Da so se Slovenci uspešno izognili asimilaciji po svojih močnih sosedih, meji že na čudež..." in "Slovenci — 10 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva - ustvaijajö 20 odstotkov narodnega dohodka in 30
odstotkov izvoza na konvertibilna področja." In še: "Slovenci imajo najdaljšo življensko dobo, najnižjo umrljivost dojenčkov in najmanj nepismenih (0,9 odstotka v primeijavi z 9,5 odstotka, kolikor znaša jugoslovansko povprečje).
V splošnem pa je, kakor piše "Frankfurter Rundschau" Kohhlov obisk v Beogradu ostal brez konkretnih rezultatov.
"Frankfurter Allgegemeine Zeitung" pa meni, da sta obe strani zadovoljni z obiskom, Jugoslovani so imeli priložnost sporočiti svoje želje, predvsem glede povratnikov iz dela v Nemčiji ter glede dejavnosti Jugoslaviji sovražno razpoloženih elementov. Zvezni kancler pa je menil, da je Balkan poleg Nemčije drugo nevralgično področje v Evropi in, da bi imela sprememba "Statike" na tem področju hude posledice. Želja po stabilnosti pa ne more biti potuha za tiste dogmatske sile v Jugoslaviji, ki so proti vsakršnim spremembam.,
V juniju so izročili prometu novo avtocesto ki pelje od Ljubljane do Nakla. To je prvi del sodobne prometnice, ki bo skozi tunel pod Karavankami pri Jesenicah povezovala naše stare kraje s Srednjo Evropo in bo šla dalje na jug do Dževdželije.
MY HERITAGE - A WONDERFULLY RESILIENT AND LASTING GIF
I am one of the lucky people.
I was born in Australia — the Lucky Country — where freedom of speech, freedom to worship and freedom to "be me" are the norms. There's nothing unusual about that, I know. Millions of people in Australia share this situation. However, my luck extends beyond the land of my birth.
I am lucky because of my parentage.
My Mother, Marija, was born in Slovenija in the Plut Family. Yes, those wonderful people, Kristina and Jože Plut, who were the unofficial, yet very definitely, the accepted leaders of the Slovenian Community in Brisbane, were my Grand Parents.
How much I learned from both of them about life in Slovenija, even from the time when it was still part of Austria! I learned about life in the village of Vra-noviče, a hard life on their farm - but a good life! I learned about the loyalty and strength and love of my Grandfather (Stari Ate) who, when financial conditions in Yugoslavia were desperate during the depression, had to leave his wife, daughters and son (all of whom were still very young), and go to Australia, where, hopefully, he would be able to make money, and sent it home to his clan in Yugoslavia. After 10 years of loneliness and saving, he lovingly brought his family out to Australia, to be with him, once again.
I learned about the patience, understanding and love of my Grandmother (Mama) who, during those 10 long years of separation from her husband, never despaired of the situation, yet ably kept the farm in Vranoviče going, and going successfully, too! She simultaneously ran a tavern (Gostilna), and while so doing, continued to lovingly bring up her children in the very difficult role of a solo parent.
It was my Mother who taught me how to read, pronounce and spell the Slovenian language (even though we didn't speak it at home), and through her encouragement, example and teaching, I learned all those beautiful Slovenian love songs and folk songs, which my sister and I now love to sing, so much. In fact, I have wonderful memories of singing with my Mother in the Slovenian choir, when I was only about 3 or 4 years of age! And of performing Slovenian songs at concerts after Mass at St. Mary's, South Brisbane, when I was only 4 or 5! From her, I also gained an insight into a child's view of life at Vranoviče (she was only 10 years
old when she came to Australia) and In whole life in Yugoslavia was a period < not knowing her Father, as he left fc Australia when she was only a babi
My Father, Drago, was born orTlSl island of Korčula in Dalmacija, in tl Andreis family. Through him, 1 learned c a very different life in this island touri area in the deep blue Adriatic sea. learned of Korčula 's incredible history dating back to 600 B.C.! — with i ancient cobbled roads, worn away wi time, and of the ancient city with i many historic monuments, and of tl wonderful view of the glittering Adriat that could be gained by standing on tl sundeck of my Father's home! I learm of fishing boats, and beautiful warm su shine. I learned, too, of hardships, thei and of heartbreak and loss, when duri: the war, my Father lost his brother, ai his sister, a Nun, who was sadistical victimized by the Italians. I learned separation, as my Father' Mother stay, behind in Korčula, and tended tl hundreds of acres of olive trees on th« property, when my Father came Australia to join his Father, who had, lil Jože Plut, come out here years before. 1 a young lad of 14, my Father had to leai to became self-sufficient and self-relia: very quickly, if he were to survive this new, strange land, which wasultim tely to became his second home.
From my Parents, I learned a love fc the Homeland, Yugoslavia, a yearning 1 one day be able to visit it for myself, an a heartfelt appreciation of the beautifi songs and music which belong to the Homeland.
I have been married for nearly nin years. My husband, Glenn, is an Austri lian, with ancestry going back to Scotlan and Wales. My love of Australia is natura Iy shared by him, and by our two chilc ren, Matthew (7) and Rachel (3), an they, in turn, can understand to love hold for Yugoslavia.
However, the wonderful thing abou heritage is that it endures. Our e h i Id re have already learned a pot-pourri o culture, embracing that of Australia Scotland, Wales, Slovenija and Dalmacija And even though they are "dinki-di Aussies, they are also third generatioi Yugoslav. They enjoy Yugoslav songs an( music, and mix equally well with boti riie Australian community and with th« Yugoslav community.
Kristinca Bunne)
Kandidatke za Dekle Slovenske Skupnosti 1985 - Podrobnosti na strani 5.
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box S6,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860
Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226
Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ
Stalni sodelavci — Permanent contributors: CUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER, PERSIC KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO, ŠPACAPAN SIMON, MARTA STRLE, STANKO PIBERNIK.
Tiska - Printed by CHAMPION PRESS
Cena - Price 85c Letno - Annual Subscription 10 dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
NOVI COMMISSION ER JI
Minister za Etnične zadeve v Viktoriji je postavil dva nova člana v Ethnic Affairs Commission. To sta Hong Lim, po poreklu iz Kampučije in Mr. Ype de Bruin, ki je Nizozemec.
Istočasno je minister objavil, da bodo trije dosedanji člani, M/s Teresa Pell—Gonzales, Mr. Henry Szkuta in Mr. John Corsetti ostali na svojih mestih še štiri leta.
ILEGALNI NASELJENCI
Vlada v Canberri je zavzela odločno stališče napram ilegalnim naseljencem, četudi se sklicujejo na to, da so begunci.
Nedavno sta dva mladeniča iz Afrike', eden 14 let star iz Tanzanije a drugi dvajsetletnik iz Kenije, kot 'slepa' potnika prisela na Novo-Zelandski ladji do Adelaide. Tu jih je kapitan ladje predal avstralskim oblastem, češ, da na ladji nimajo prave možnosti nadzorstva nad njima, niti dovolj prostora za potnike.
Avstralske imigracijske oblasti pa so takoj odklonile, da jih sprejmejo, čeprav sta zatrjevala, da sta begunca:. Svojo zavrnitev je imigracijski urad utemeljil s tem, da ne prihajata iz predelov, kjer vlada huda lakota, da sta v zadovoljivi zdravstveni kondiciji in, da jima ne preti nobena neposredna nevarnost ako bi se vrnila.
Minister za Imigracijo g. Hurford je izjavil, da mora vsakdo, ki hoče priti v Avstralijo zaprositi za dovoljenje po predpisani poti.
Po Ženevski konvenciji združenih narodov se smatra za begunca taka oseba,
ki se ".....zaradi upravičene bojazni
preganjanja z ozirom na raso, vero, narodnost, pripadnost socialni ali politični grupaciji in je že izven svoje države, ne more ali noče radi te bojazni podvreči zaščiti svoje države, ali pa, da nima državljanskih pravic in je izven države, kjer je doslej prebivala in se ne more ali noče zaradi te bojazni vrniti."
NOVI POGOJI VSELJEVANJA
Program naseljevanja za leto 1985/86 predvideva 84.000 novih naseljencev, to je 4000 več kot so predvidevali popreje.
Minister Hurford je naznačil, da bodo v naslednjem letu dajali več možnosti p podjetnikom in v raznih strokah izurjenim osebam, kot pač zahtevajo ekonomske prilike. Prav tako bodo dajali prednost bližnjim sorodnikom, ki se hočejo priključiti že v Avstraliji bivajočim svojcem ter beguncem.Prošnje za naselitev bodo poenostavili ter jih reševali mnogo hitreje. O-lajšali bodo vstop bivšim naseljencem.
Nov način reševanja prošenj in nove smernice bodo stopile v veljavo s 1. julijem letos.
Največji delež naseljencev bodo zavzeli podjetniki in kvalificirane osebe, kakili 18.500. Združevanje družinskih članov pa bo prineslo kakih 26000 ljudi.
Število pripuščenih beguncev pa se bo zmanjšalo za 2000 na račun družinskih združevanj. Proti temu pa seje že izrekla federalna opozicija in razne tukajšnje vietnamske organizacije, češ, da bo število beguncev sprejetih iz taborišč v Južno-Vzhodni Aziji zmanjšano na račun naseljencev iz Vietnama, ki bodo prišli v Avstralijo s privolitvijo tamošnje vlade.
Program združevanja družin se deli v 3 kategorije: A in B, kamor spadajo bližnji sorodniki kot poročenci, še nesamostojni otroci ter ostareli roditelji. V kategorijo C pa pridejo bratje in sestre ter že samostojni otroci.
Zahteva, da morajo zgoraj navedeni že
ob vlogi prošnje zagotovljeni posel bo zamenjava z preveritvijo možnosti zaposlitve. Ponudba službe pa bo še vedno zelo pozitivno vplivala pri takem preveijanju.
Od 1. julija bodo v veljavi tudi novi predpisi glede poroštva pri prošnjah za vselitev bližnjega sorodnika. Tiskovine za taka poroštva bodo na razpolago pri vseh uradili Departmenta za Imigracijo in pri vseh Migrant Resourses Cen t res.Porok bo moral izpolniti tiskovino in jo poslati sorodniku, za katerega jamči, in jo bo moral vložiti potem pri avstralskih zastopstvih v inozemstvu.
Nova pravila, ki predpisujejo postopek pri prošnjah za naselitev kvalificiranih o-seb, so na razpolago pri uradih Immigration Departmenta.
Doselitev podjetnikov pa bodo uravnavali kriteriji po katerih bo ugotovljeno koliko bo s priselitvijo obogatena avstralska ekonomija: vzpostavitev novih delavnih mest, vloga gotovine v dobrobit tehnologije in potencial izvažanja. Prednost pa bodo imeli oni z 500.000 dolarjev kapita-
Predstavnik federalne opozicije za naseljen ska vprašanja gospod Ruddock je v .glavnem ocenil nov program kot zelo pozitiven. Skladal pa se ni z dvigom zahte-
9Snennn0te P°dietnik°vega kapitala od 250.000 na 500.000, z znižanjem naselitve vietnamskih beguncev ter z zahtevami glede znanja angleščine in izobrazbe De-
O 28 SE ŠIRI
Od 30. junija dalje se bodo oddaje TV kanala 0/28 lahko videle tudi v Adelaide, Brisbane, Newcastle in Woolon-gongu.
V januaiju naslednjega leta pa se bodo valovi tega kanala razširili še na Hobart in Perth.
Bojazen, da bo ABC prevzela SBS se je nekolio unesla, odkar so bili objavljeni zaključki posebne komisije, ki je v lanskem letu raziskovala delovanje SBS. Ta je predlagala, da naj bi SBS ostal samostojen še najmanj do leta 1990.
Tudi federalna opozicija se je preko svojega predstavnika za etnične zadeve g. Ruddocka izrazila proti združitvi.
ZA MULTIKULTURNO UMETNOST
Pri Australia Council, ki vrši v Avstraliji nekako vlogo ministerstva za kulturo so letos z ustanovitvijo Odbora za multi-kulturo pokazali novo iniciativo za pomoč umetnikom neanglikanskega porekla.
Glavna naloga tega na novo vzpostavljenega telesa bo vzpostaviti razvojno bazo, urediti bolj pravilno razdeljevanje podpor in vzdrževati stalne stike z multikulturno umetnostjo.
Več informacij o tem ima na razpolago Antigona Kefala, Multicultural Arts Officer, tel. (008) 226012
MED NAMI POVEDANO . . .
Elektronika in kompjuter ji so odličen izum. Delo so skrajšali in fizične napore zmanjšali, Na drugi strani pa so povečali občutek nemoči, kadar grez njimi kaj narobe. Če se' je zlomila ost pri svinčniku, si ga kaj hitro ošilil. Danes ko se mi je ravno pri zaključ ku Vestnika pokončal stavski elektronični stroj, sem pa pa brez moči.Ker tiskar pričakuje Vestnik že jutri bo moral pač moj stari pisalni stroj priskočiti na pomoč. Sicer je stroj 3 leta delal brezhibno, sedaj pa je naenkrat postal muhast.S stavko je pričel prav ko sem hotel postaviti nekaj pripomb pod naslovom: Med nami povedano...
Pa bom vsaj eno malo skrajšano ponovil:
Knjigo "Slovenians from earliest times"' ima sedaj tiskar v delu in upamo, da jo bodo predplačniki prejeli pričetkom avgusta, če ne že preje.
Cena knjigi je bila zaradi raznih podražitev povišana od $18 na $20, po pošti pa bo stala $23.Odkar je bil v Rodni grudi tudi objavljen članek o tej knjigi so prišla številna povpraševanja tudi od ljudi in organizacij iz dežel preko morja.Ker bo število izvodov zelo omejeno priporočamo vsakomu, da jo čimpreje naroči in si jo tako zagotovi.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem boste v domačem jeziku
DENAR ODPIRA VRATA
Devetdeset takozvanih "Business Migrants", to je naseljencev, katerim je bila dovoljena naselitev v Avstraliji na podlagi vnešenega kapitala, je lansko leto prineslo s seboj 88.2 milijona dolarjev.Ra-čunajo, da je vsak tak prišlec omogočil povprečno 14 novih zaposlitev. Za okoli 200 milijonov dolaijev robe, katero je proizvedlo 48 podjetij, ki so jih ustanovili taki naseljenci pa je bilo prodano v inozemstvo.
LIBERALCI IŠČEJO STIKE
Liberalna stranka v Viktoriji je začela posvečati več pozornosti kontaktu z etničnimi skupinami. Tako so v svojem uradu na 104 Exhibition Street, Melbourne, nastavili osebo z naslovom Multi-Cultural Coordinator. To je John Sevior, katerega se v slučaju potrebe lahko dobi po telefonu 652 3152 ali pa 654 2255.
POKOJNINE IN NASELJENCI
fej)
Minister za Social Security je imel 6. junija v prostorih kluba Abruzzo sestanek s predstavniki etničnih sredstev obveščanja ter jih obvestil o namenu spremeniti pogoje starostne pokojnine za naseljence.
Po njegovem bo kakih 40.000 ljudi na boljšem že v prvem letu, ko bo prišla v moč novo uredba. Cela zadeva pa bo zavi-sela od uspeha pogajanj z različnimi državami za recipročno izplačevanje socialnih pomoči.
Minister je dejal, da bodo glavni dobitniki predvidenega sistema vsi oni, ki so v Avstraliji manj kot 10 let pa bodo kljub temu dobili polno pokojnino, da bo država odkoder so prišli imela z Avstralijo tozadevno pogodbo. Prav tako bodo predvidene odredbe boljše za one, ki so se vrnili iz Avstralije v svoje rodne kraje predno so bili upravičeni na prejemanje avstralske starostne pokojnine. Ti bi po novem dobili del pokojnine iz Avstralije, del pa iz države, kamor so se vrnili.
Mnogo etnične grupe so izrazile nezadovoljstvo z novimi predlogi, ki naj bi bili
v škodo naseljencev predvsem onih iz držav z nižjim ekonomskim standardom. Po mišljenju kritikov bodo prikrajšani naseljenci, ki so na primer preživeli v Avstraliji malo več kot 10 let pred starostjo, ki jili upravičuje na polno pokojnino (to je 65 let za moške in 60 let za ženske). Po novem bi dobili avstralske pokojnine le del, ki bi jim pripadel po letih bivanja tukaj. Ostali del pa bi plačala država, kjer so prebili prejšnja leta svojega življenja.
Predno bodo uvedene te nove uredbe bo trajalo še nekaj časa. Kot je minister razložil sklepanje pogodb z raznimi državami, ki imajo seveda svoje posebne sisteme socialnega zavarovanja ne bo šlo zelo hitro. Do sedaj so v teku taka pogajanja le še z Italijo. Minister je tudi dejal, da se bodo pred uvedbo novih uredb posvetovali z zastopniki etničnih skupin in, da se bo mnenje teh skupin resno upoštevalo. Na kakšni podlagi in s kakšnimi predlogi se potem lahko vrše pogovori z Italijo, a-ko je minister sam naznačil, da dokončni predlogi še niso izdelani.
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
FOR S.D.M. YOUTH !
LETNI PLES S.D.M.
I would like to start off by congratulating everybody who participated iti the Bowling Competition on the 19th May. I think everybody enjoyed the day and as usual there can only be one winner — which was the Geelong Youth. But unfortunately they had to wait for a week for their trophies which wew presented at the annual Bowling Dance which was held at Planica this year. Again congratulations to Geelong for a game well played and 1 hope we can all play again next year.
Next a big "Thank you" to all the Youth who helped with serving on Miss Slovenia night. It was a long and busy night but I think everyone enjoed it. Again — thanks.
By this time long-awaited Discc will be over - so I hope you all en joyed yourseves.
The Annual Snow Trip to Mt. Bullei will be on the 4th August ( 1st Sunday of the month) and we will leave Eltham at 5.30 a.m. as usual. I will try and gei the rest of the information in the next Vestnik and there will be a notice on the Noticeboard as soon as possible. Otherwise you can ring me on 850 7349 after 9th July.
Thank you!
Sandra Krnel
ZAKLJUČEK BALINARSKE SEZONE
Zgoraj: Od leve proti desni vidimo članice ženske ekipe S.D.M. ob prejemu trofej za prvo mesto: gospe: A. Markič, P.Kalister, B. Žele in E. Gomizel. (Pete članice ekipa ge. M. Udovičič se ne vidi.)
Na desni: Moška balinarska ekipa S.D.M., ki je bila prva v četvorkah. Z leve proti desni so: J. Urbančič, B. Žele, R.Smrdel, P. Hervatin in V. Gomizelj.
To aH Quest Candidates !
Thank you for your participation in this year's Quest for Miss Slovenian Community and Charity Queen. Congratulations to the winners, though you all deserve recognition for your hard work. Everyone of you looked a winner and I am very pleased for not having to cast a vote. A most difficult for	the	judges.
Your effort and good will greatly contributed to our difficult task, whereby the Managing Committee for 'Slovenian Association Melbourne tries to
make this our highlights of annual activities, and most rewarding functions not only financially, but morally as well; when our youth participate in fullstrenght. Along with your handsome partners and numerous youths who helped by serving the diner, you enabled desired success.
Thanks also to your parent and friends for all their support they have given you during the past weeks. Thank you girls!
Anica Markič
v tekmovanja Slovenske Balinarske Zveze v Viktoriji.
Balinarska sezona 1984-85 se je zaključila z letnim plesom na 25. maja 1985 v dvorani Slovenskega društva Planica—Springvale.
To je bil že 9. letni ples Slovenske Balinarske Zveze Viktorije inje bil izredno lepo obiskan. Velika dvorana je bila prepolna veselih balinaijev in njih prijateljev.
Ta ples in celo letošnje tekmovanje sta bila še posebno pomembna, ker so letos prvič, kot člani SBZV, sodelovali tudi balinaiji kluba "Istra" ter mladinski odseki slovenskih društev.
Zanimanje mladine za ta šport, priključitev "Istre" ter polna dvorana so prav gotovo dokaz odličnega delovanja ter popularnosti naših balinaijev. Posebno sodelovanje mladincev je zbudilo upanje, da ta šport ne bo propadel ko bodo starejši omagali.
V sledečem so končni rezultati tekmovanj v sezoni 1984-85-
Mesto	Društvo Dobili Izgubili	Točk
Ženske
1.	S.D.M.	11	4	144	103
2.	Planica 11	4	132	119
3.	Jadran	6	9	111	136
4.	Geelong 1	14 113	160
Moške trojke
1-	Istra	15	5	193	118
2.	Planica 12	8	191	153
3.	Jadran 11 9	154	154 4- S.D.M. 8 12	129	178 5. Geelong 4 16	140	195
Moške četvorke
L	S.D.M.	14	6	193	111
2.	Istra	14	6	186	140
3-	Planica	11	9	182	156
4.	Jadran	6	14	130	189
5.	Geelons 5	15	105	200
Mladina
1. Geelong, 2. S.D.M., 3. Istra, 4. Jadran, 5. Planica.
Ponovno se je zbralo sedem zalih slovenskih deklet, ki so sodelovala pri natečaju za "Dekle Slovenske Skupnosti 1985". Zahvala gre Tanji, Branki, Moniki, Shirley, Mirijani, Aniti in Angelique, kot njih spremljevalcem ter staršem za nesebično sodelovanje in za dobro voljo, s katero so omogočili ponoven uspeh S.D.M. Brez teh oseb bi ves naš trud bil zaman. Čestitam uspešnim kandidatkam, dasiravno si je vseh sedem deklet zaslužilo priznanje.
Zahvala gre tudi Janji Lavrič, Andrew Fistrič, ki sta napovedovala; ženski sekciji za okusno večerjo, mladini za postrežbo. Zahvaliti se je treba tudi sodnikom : Kristi O'Dwyer (Dr. Tavčar), Christine Despoteiy in gospodu Stantiču za težko nalogo. Po daljši debati so le prišli do odločitve. Zaupali so mi, da naloga ni bila lahka.
Prisotni na prireditvi ste opazili, da na odru niso nastopali člani ansambla "Kristal" kot napovedano. To pa zato, ker je na žalost med tednom eden godcev bil v avtomobilski nesreči.Zadnji trenutek so nam v zadregi priskočili na pomoč člani orkestra "Večerni Zvon", kljub temu, da
so nekateri imeli že druge načrte za "long week-end". Članom "Večernega zvona" prisrčna hvala za pomoč. Rezultat loterije pa je sledeč :
štev 4034, Jože Popošek " 3259, M. Coreno " 5109,D.Tunnecliffe '" 5012, L. Kumar " 5099, F.Fekonja " 3199, Mohorko
Med večerom so nam bili podaijeni še 4 dobitki, za katere so morali dobitniki biti prisotni na prireditvi. G. Saša Erič je podaril 'gift voucher' za vrednosti do 100 dolaijev dela iz njegovega fotostudia. Marly se of Switzerland Boutique pa 'gift voucher' za 75 dolaijev za njeno blagovnico; Helena Van de Laak friziranje do vrednost 50 dolarjev v njenem salonu; četrto darilo je prišlo od Pam Perry - Furnatics Australia. Vsem v imenu Slovenskega Društva Melbourne, najlepša hvala.
V splošnem je bil celoten večer zelo uspešen, zakar gre zasluga vsem sodelujočim in vsem prisotnim
1.dobitek	-
2.
3.
4.
5.
6.
i\u/iuiuaiKe za nasiov veKle slovenske skupnosti 1985" in "KraljicaDobrodelnosti" s svojimi spremljevalci. Z leve proti desni pa sede organizatorji in sodniki letošnjega natečaja: G Peter Mandelj, M/s Kristina Despoten, g. Stantič, M/s Krista O'Dwyer
ga Dragica Gomizelj in ga. Anica Markič.	'
VICTORIA 150
POVEST VIKTORIJE OB JUBILEJU VIKTORIJE
Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Blainey-a.
TEŽAVE S ŠOLSTVOM
šolstvo se v Viktoriji prav radi kopanja zlata ni dolgo moglo zadovoljivo razviti. Le kako, ko so pa po deželi mesta naslajala kar v par dneh in tudi tekom par dni zginila. Kakor je pač narekovalo mrzlično iskanje novih najdišč zlata. Zato je bilo seveda nesmiselno gradili prava šolska poslopja in so začasno postavljali le velike šotore, v katerih so za silo mogli poučevati otroke. Težava je bila tudi v tem, da só se otroci skupaj s slarši selili iz kraja v kraj in tako menjali učitelje in sisteme učenja, ki so pač zaviseli od tega, kje se je učilelj sam usposobil: v angleškem, irskem, amcrikanskem, zasebnem ali državnem sistemu.
Tudi sestava prebivalstva Viktorije je predstavljala vzgojne težave. V desetletju do 1860 so v Viktoriji bili za vsaki dve ženski trije moški. Kmalu v letih po 1860 pa se je pričelo doseljevati tudi več žensk in tako se je vzdignilo tudi število rojstev. Med leti 1861 in 1871 je prebivalstvo Viktorije naraslo za eno tretjino, a število šolskih otrok seje potrojilo. Da so zmogli najli učitelje in jih naseliti po vseh tako oddaljenih krajih si lahko tedanja Viktorija šteje v velik uspeh.
Vlada je podpirala cerkvene in državne šole. Način vzgoje v obeh vrstah se med
seboj ni mnogo ločil in radi tega so kmalu spoznali, da je vzdrževanje obeh zvrsti neekonomično in politiki so skušali najti rešitev. Vendar so naleteli na odpor pri cerkvenih oblasteh.
Leta 1872 je kaloliško usmerjeni premier Charles Gavan Duffy moral prepustiti mesto Anglikancu James-u in Fran-cis-u, ki je izdelal in uvedel zakon po katerem so ustanovili vso državno pomoč cerkvenim šolam. Šolanje je postalo obvezno za vse otroke nad šest pa do trinajst let starosti, ki so živeli manj kot dve milji oddaljeni od šole. Država je nastavljala u-čitelje, določala učni načrt in nadzorovala sistem. V državnih šolali je bilo šolanje brezplačno razen prostovoljnih predmetov. Tako je Viktorija uvedla najbolj na-
Predno vzgojno reformo v Avstraliji, reprečila je s tem uporabo otroške delovne sile v tovarnah in uvedla enakopravnost med dečki in deklicami. Na drugi strani pa je pomenilo denarno breme za one, ki so hoteli, da bodo njih otroci vzgojeni v cerkvenih šolah in tako so bili prizadeti predvsem katoličani.
Toda to je vse veljalo le za osnovne šole. Šele 30 let pozneje med leti 19Ö5 in 1907 so odprli prve državne srednje šole in sicer v Melbournu, Ballaratu, Bendigo, Warrnamboolu in Sale. Šolanje v njih pa ni bilo brezplačno. Njih prvi namen je bil usposabljati nove učitelje za osnovne šole.
Batman se pogaja z domorodci skica iz knjige Atlas Avstralije v slikah.
SVOBODA V NASLOVIH
NIČ NI ZAVEDNO
Pred 65 leti 13. julija 1920 so fašistični zločinci požgali Slovenski narodni dom v Trstu.
Trst, Slovensko Primorsko in Istro so po koncu prve svetovne vojne zasedle trupe italijanske vojske kot okupacijska sila, saj do prave začrtanosti meja med Italijo in tedanjo kraljevino SHS je prišlo šele leta 1921 s pogodbo v Rapallu. Toda Italijani v teh krajih so se žc pred to pogodbo pričeli objestno obnašati napram slovenskim in hrvaškim manjšinam in pričeli z u-krepi potujčevanja. To so utemeljili s pravicami po Londonski pogodbi iz leta 1915, po kateri je Italija stopila v vojno na strani Antante.
• Slovenci na Primorskem in Trstu so takoj po koncu vojne 1918 pričeli krepko obnavljati svoja prosvetna, gospodarska in politična društva. V Trstu se je večina te dejavnosti oblikovala v Narodnem domu, ki so si ga Slovenci zgradili že pred vojno.
Italijanski nacionalisti in fašisti so se zavedali pomembnosti tega centra in pričeli iskali pretvezo, da ga uničijo. Prilika se jim je ponudila, ko je v Splitu 12. julija prišlo do spopada med objestnimi italijanskimi mornarji in publika. Pri vzpostavljanju reda so orožniki ustrelili kapitana italijanske ladje "Puglia" Guiltija in strojnika Rossija. V Trstu so naslednjega dne fašisti sklicali protestni shod na trgu Unita. Že med govorom je nekdo ustrelil poslušalca Giovannija Ninija. Takoj je
padla parola, da so to storili Jugoslovani. Množica je nato krenila proti Narodnemu domu, da se maščuje. Dom so stražili vojaki in karabineiji. Še predno so demonstranti dospeli do doma je nekdo iz okna vrgel ročni bombi in streljal s puško ter smrtno zadel častnika Cassano in ranil nekaj oseb. Vojaki so pričeli streljati na Narodni dom, ki pa je že bil prazen, ko je vanj vdrla množica. V svojem besu so demonstrantu pričeli polivati po domu bencin in ga nato zažgali. Ko se je to zgodilo sta v domu bila samo še hotelska gosta Hugon Robek iz Radovljice in njegova hčerka. Ob skoku iz tretjega nadstropja sta zgrešila rešilno platno. Robek je bil ubit, hčerka pa je kasneje ozdravela.
Od Narodnega doma seje množica podala še na druga jugoslovanska središča ter jih oplcnila: Jadransko banko, Hrvatsko banko, urade pravoslavne cerkve, pisarne odvetnikov Vilfana, Abrama, Agne-letta in Okretiča. Naslednji danje množica požgala "Narodni dom" v Pulju ter u-ničila hrvatsko tiskarno v Pazinu. Tudi na Reki so razdejali hrvaške ustanove.
Tržaški zgodovinar Carlo Shiffrer trdi, da je bil napad na Narodni dom pripravljen ter, da so Ninija ustrelili ter streljali iz Narodnega doma fašistični provokator-ji. (M. Kacin - Wohinc. Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921 str. 313-318).
Odkar smo v Vestniku omenili to novo slovensko revijo v Avstraliji sta izšli spet dve številki. Kljub temu, da je v štev. III/1 bilo priobčenih nekaj pesmi, ki so vsebovale prostaške izraze fn marsikoga, ki ni mogel razumeti globjega pomena upravičeno odbile in ogorčile, moramo reči, da sta tudi ti dve številki branja vredni in v kredit vsem, ki pri tej reviji sodelujejo.
V številki 111/2 je bila ponatisnjena tudi ocena, katero je Svobodnim razgovorom dal Glas, ki je glasilo Slovenske kulturne akcije v Argentini. Tudi ta ocena je pozitivna in se zaključuje s sledečimi značilnimi besedami:
"Svobodnim razgovorom želimo vztrajnosti. Gre jim naša vzpodbuda, tudi ča se ne strinjamo z nekaterimi prispevki. Želimo jim, da bi ostali res svobodni!"
Svobodni razgovori izhajajo vsake tri mesece, njih publikacija pa je omogočena s prostovoljnim delom in z denarnimi prispevki posameznih sodelavcev in drugih dobrotnikov.
Letna naročnina je 8 dolarjev, pošlje se pa lahko na naslov: Mrs. Pavia Gruden, 8/39 Robin Place, Ingleburn, 2565, New South Wales.
Jana Lavric in Andrew Fistrič sta letos zopet predstavila kandidatke za naslov Dekle Slovenske zkupnosti.
Menda ni goli slučaj, da se težnja za literarno-kulturnim ustvarjanjem pri slovenskih zdomcih na vseh koncih sveta vedno krepkeje izraža. Morda je to posledica preplaha okoli 'vzgojnih jeder', saj se zdomec, morda še bolj kot rojak v domovini, zaveda kolikšne vrednosti za naš obstoj je prav ohranjanje našega jezika. In kaj je bolj učinkovito v tem prizadevanju kot ustvaijanje na literarnem polju.
Tako se je Svobodnim razgovorom v Avstraliji sredi lanskega leta pridružila mesečna revija Svobodna misel.
j Ta "kulturna revija za Slovence in Švede", ki jo ureja Marjan Kramaršič v slovenskem in švedskem jeziku, prinaša zanimive članke, ki obravnavajo kulturno-Dolitične probleme Slovencev na Švedskem in v domovini. Ne ustraši se niti ostre kritike, s katero razsvetljuje pojave, ki niso v korist slovenski stvari.
Menda tudi ni slučaj, da sta obe reviji povdarili v svojih naslovih tudi naznako svoboden.
VPERTHU
"Klubske novice" Slovenskega kluba v Perthu W.A. za mesec junij sporočajo, da bo tudi tamošnji klub sodeloval pri zbirki denarja za nakup Ultrazvočnega medicinskega aparata v dobrobit Univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani. To zbirko je kot smo že objavili v pretekli številki Vestnika pričela gospa Eleonora Cigoj-White v Sydneyu.
V ADELAIDI
Slovensko društvo v Adelaidi je prodalo svoj dom in zemljo na cesti Young Ave., v Hindmarshu. Dom je bil eden najstarejših slovenskih domov v Avstraliji. Že nekaj časa pa je bilo kazno, da ta cesta ni bila najprimernejša za društvene funkcije, ker so bile stanovanjske hiše preblizu doma ter so nastale sitnosti s parkiranjem. Društvo se je že odločilo za novo zemljišče kjer si bodo postavili nov£ : moderne klubske prostore.
ZNAJO ŠTETI
—	Koliko vas je v razredu?
—	Z učiteljico skupa 35.
—	Tora , brez učiteljice vas je 34?
—	Ne. Kadar učiteljice ni, vsi zginemo.
ODKOD VE
Žena se krega na soproga-
—	Kolikrat sem ti že rekla, da ne zamujaj na kosilo?!
—	Pojma nimam. . . Nisem niti vedel, da ti to šteješ! — reče soprog.
IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Naročam / Plačam naročnino za Vestnik
Priimek in ime..................................................................................................................
Naslov...........................................................................................
Datum...............................................Podpis..................................................................
SVOJI K SVOJIM	
MERCURY TAX SERVICE Lastnik Stanko Penca 518 Sydney Rd., Brunswick, Vic 3056 Tel. 387 7055 nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih	Fotografska dela ob porokah in raznih drugih prilikah umetniško izvrši SAŠA ERIČ PHOTO STUDIO 267 High Street, Preston, Vic. 3072 Tel. 480 5360
ZAVAROVANJE stanovanj, nepremičnin, motornih vozil, življensko, starostno, bolniško itd. preskrbi ČESNIK PAVLE - C M.L. Tel.: 607 6111, 20 783, A.H. 598 0049	Melbournškim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK - DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 Wridgway Ave., Burwood, Vic. Telefon 488 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila Full denture service and repairs.
ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na DISTINCTION PRINTING 164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110 Lastnik: Simon Špacapan	F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665
'PM j SIA POSTA
[Obveščam vse rojake po svetu, kjer jWta časopis doseže, da se laho pridružijo apelu za pozidavo cerkve v fari Ajdovec na Dolenjskem, katera je bila požgana med vojno leta 1942.
Premnogim je znana usoda Ajdovca, ki so ga požgali isto kot Jelendol, Gr-čarice in Turjak. Pogorela ni samo cerkev, tudi Kulturni dom, komaj zgraje, šola in župnišče.
Končno so po 43. letih dobili od oblasti dovoljenje za pozidavo. Toda vsi vemo, da je v inflaciji kakršna vlada v domovini, vsaka možna zidava povsem ohromela. Nujno pa potrebujejo cerkev in župnišče. Sola je le štirirazredna, ki ima svoje prostore v zasilno obnovljenem domu. V višje razrede so primorani v Žužemberk ali Novo mesto, ki je zelo oddaljeno. Prav tako morajo hoditi k verskim dolžnostim v druge oddaljene fare že vsa ta leta. Podružnica je tudi oddaljena, premajhna in brez župnišča. j.jk'ato potrebujejo nas, oziroma devize, zìi katere se vse dobi. Saj tako revni kmečki hriboski predeli, brez industrij, bodo le težko zmogli pozidavo brez naše pomoči. Les in delovno silo pa bodo imeli sami
Pomagajmo jim zaceliti te stare rane, saj takrat niso izgubili samo teh tako važnih poslopij v fari, pač pa tudi 40 najboljših mladih fantov z dvema duhovnikoma in županom vred.
Za Avstralijo, oziroma Viktorijo zbira za ta apel Vika Gajšek, 19 Ayton St., West Ivanhoe, Vic. 3079. Lahko pa od-dasle svoj prispevek tudi v prostorih S.D.M. v Elthamu. Za vse nadaljne podatke pa lahko telefonirale na tel 49 2023.
Poskrbeli pa bomo, da bodo dobili nabrani denar v to faro osebno, preko kakega zanesljivega obiska v domovini.
Vsem darovalcem se že v naprej lepo zahvaljujem in Bog vam povrni. Hvala za prijaznost tudi Slovenskemu Društvu Melbourne in Urdništvu Vestnika. Seznam darovalcev pa bo objavljen v eni naslednjih številk Vestnika.
Vika Gajšekjana
Dear Editor,
For the past several months I have been receiving copies of Vestnik, and I assume that the thanks are due to you.
I would like to take this opportunity to express my gratitude. I believe that it is extremely important for Slovenes and people with an interest in Slovene culture to have contact throughout the world. I find the newspaper extremely interesting and it provides me with the insight intó your community in Australia. Not only do I have a sense of your community there, but the newspaper provides me with an excellent opportunity to practice my Slovene language. Thank you again.
Sicerely,
William W. Derbyshire Secretary— Treasurer Society for Slovene Studies Rutgers University New Brunswick, N.J.
TANJA BRGOČ je stara 17 let irr hodi v šesti razred srednje šole. Po končanem študiju želi poiskati delo kjer bi lahko uporabila svojo risalno umetnost ali fotografiranje, s katerim se že sedaj, ukvarja v svojem prostem času.
SHIRLEY SAKSIDA je 18-letna študentka Melbournskega Instituta. Čakajo jo še tri leta študija predno bo dokončala svoj tečaj.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 31! 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
NAŠE DEKLE 1985
kaj, kje, kdo?
• • •
Ga. Anica Kodila, soproga podpredsednika S.D.M. Aleka Kodile je uspešno prestala spopad s kirurškim nožem ter se je
'popravljena'vrnila iz bolnišnice. • • »
Frank Jelovčan pa nam je povedal, da odslej naprej ne bo imel več težav z varnostnimi napravami na letališčih. Železne vijake, ki so mu doslej utrjevali kolek, so zdravniki zamenjali z novim porcelanastim kolkom. Dosedaj so rentgenski aparati na letališčih , kadar je Frank' šel s svojimi metalnimi vijaki šel mimo vedno pričeli zvoniti alarm. Sedaj pa bo vse lažje za Franka in naši lovci bodo morali napeti vse sile, da mu bodo lahko sledili kadar jih bo spet vodil v boj na divje pujske.
« • •
Tudi Relja Plavšak bo dobil nov umetni kolek. Sedaj se nahaj v Austin Hospitalu. Prijatelji in znanci mu želijo, da se bo vse dobro izteklo.
• * •
Sandra Krnel, ki letos vodi mladinsko skupino S.D.M. se nahaja, ko to pišemo v Sacred Heart Hospitalu radi manjše operacije. Sandri, ki je prestala težko preizkušnjo, ko se je pred leti njen soprog Peter resno poškodoval v avtomobilski nesreči, želijo vsi prijatelji in znanci čimprejšnje okrevanje.
V	Adelaidi so se za vedno poslovili od poznanega in zavednega rojaka Ivana Kovačiča. Umrl je na 19. maja. Pokojnik je bil rojen 19. novembra 1909 pri Sv. Luciji ali kot rečejo danes Most na Soči. Bil je dolga leta naročnik in podpornik Vestnika.
• « •
Dne 23. maja je v Coburgu, Victorija, tovornjak do smrti pregazil Martina Pirca. Martin je bil rojen 2. novembra
1935 v Kalce-Naklo pri Krškem. • • •
Avtomobilska nesreča v bližini Wangaratte v Viktoriji je na 1. junija terjala življenje 22-letne Diane Zadel,
doma iz Deniliquina.
• • •
Alojz Bolte je preminul na 29. maja v Doonside, NSW. Rojen je bil 9.maja 1912
v vasi Vrh, Mirna na Dolenjskem.
• • •
Dolgoletnemu sodelavcu in odborniku S.D.M. Karlu Bevcu je nedavno umrla v Slovenski Bistrici njegova mama. Številni prijatelji želijo ob tej priliki izreči njemu
in njegovi družini iskreno sožalje. » » »
V	Bttrwoodo, NSW, je umrl 2. junija Anton Blasutig (najbrže popreje Blasutič) rojen ó.junija 1917 v kraju S.Pietro al Natisone (Speter Slovenov) v Slovenski Benečiji.
ANGELIQUE VAN DE LAAK je stara 18 let in je po poklicu zobozdrav-niška asistentka 2. letnika. V tem poklicu se nadalje usposablja s tem, da obiskuje večerno šolo. Za razvedrilo pa rada plete, plava, smuča, telovadi in čita.
MONIKA TEŽAK je 17-letna študentka petega razreda srednje šole. Želi postati veterinarka. V kolikor ji dopuščajo šolske obveznosti rada plava in hodi v Disco.
ANITA SANKOVIČ je tudi stara 18 let ter hodi v Melbourne College of T ex-j tiles, kjer se uči za modno kreatorko.i Njen talent smo videli na samem večeru, saj njena elegantna večerna obleka je bila uspeh njenih rok.
BRANKA STOPAR je pri njenih osemnajstih letih že popolnoma kvalificirana frizerka. Tudi ona rada smuča, plava in telovadi, kar ji gotovo mnogo pomaga pri njeni vitki postavi.
Osemnajstletna MIRJANA HORVAT je zaposlena kot telefonistka. V prostem času se ukvarja z jahanjem konjev, rada čita pa tudi vsak šport ji ugaja, posebno pa tenis.
Nikoli več !
Pričetkom junija je minilo 40 let, odkar je bilo iz Koroške vrnjenih v Slovenijo preko 10.000 slovenskih domobrancev in pripadnikov drugih slovenskih proti-komunističnih odredov. Kot je bilo kasneje ugotovljeno, so bili domala vsi, z izjemo onih ki so bili stari manj kot sedemnajst let postreljani.
Ob tej epizodi, ki jo ena stran opravičuje kot zasluženo kazen, druga pa označuje kot nezaslišan množičen poboj, seje prelilo mnogo črnila, a preteklo bo še mnogo časa, da se bo nanjo siedalo in jo sodilo brez strastnih občutkov sovraštva. Sele ko bodo izumrle generacije, ki so doživele in občutile vse strahote in dileme bratomornih let na svoji koži, bodo zanamci brez pristransko us-meijenih vplivov lahko presojali in obsojali.
Na ozemlju cele Slovenije so v pričetku zadnjega leta vojne po podatkih v podlistku "Leto na pragu svobode", objavljenem v ljubljanskem "Delu", partizanski odredi šteli 38.000 borcev in bork, domobrancev pa je bilo po številkah iz istih virov, samo na ozemlju Ljubljanske po-
Tone Svetina
ROG SE JE USODNO BLIŽAI____
... Takrat so gorele Hinje. Nebo nad gozdom je bilo krvavordeče. Zdaj pa je čisto in blesti se kot ploskev črnega diamanta ... Pogled na to goro mu je tudi takrat zbudil tesnobo ... zdaj pa se je tesnoba spremenila v grozo ...
Kolona avtomobilov je zavozila v gozd. Mimo njih so brzela črna debla najbolj osamljenega sveta. Bilo mu je, ko da vro skozi njegovo zavest šumeče sanje in plapolajoči ognji. Spomnil se je Balantiča in njegovih verzov, ki jih je prebral tolikokrat, da jih je znal na pamet. Njegove besede so se prepletale s kriki gozda. Nepretrgoma so odmevali rezki rafali, kot bi se v njegovih globinah razvijala bitka. Ob butanju teles, ko so preskakovala korenine in jame, je čutil nemirne utripe src.Ni vedel, kaj počne. Nagonsko si je z zobmi zrahljal žico že toliko, daje lahko potegnil roke iz nje. Potem se je naslonil in v njem so odmevale besede pesnika, ki je s puško v rokah zgorel v Grahovem: ... na naklu smrti srp pozvanja, že v žoltem
snopu groze plapolam ...... brez križev, rož, grobovi
sami ... joj, lep je molk s prstjo zasutih ust ... konec je blizu ...
Nekdo ob njem je naglas zajokal. Vstal je vojni kurat, dvignil je roke nad glavo in naglas molil:
krajine kakih 12.000 mož, predvsem Dolenjcev in No-tranjcev, medtem, ko so tudi na Primorskem in Gorenjskem obstojale številčno manjše skupine. Največji del teh se je umaknil na Koroško in se ustavil na Vetrinj-skem polju pri Celovcu. Po približno enem mesecu so jih britanske okupacijske sile pričele prisilno vračati v Slovenijo.
Epizodo iz nadaljnje njih usode naj nam naslikajo sledeči izvlečki iz knjige Toneta Svetine "Ukana", ki je. pred leti izšla v Sloveniji. Čitanje teh odlomkov bo zbudilo veijetno različne občutke, toda prav nihče pa ne more oporekati, da je to bilo tragično obdobje slovenskega naroda ne glede na to, kdo je krivec. Vsa tragika bratomoija, ki se nam danes zdi tako nesmiselno, ko čitamo poročila iz Lebanona, Cipra, Severne Irske, Afganistana, je takrat prizadela naš majhen narod. Upajmo, da je bilo to zadnjikrat v zgodovini našega številčno že itak majhnega naroda.
Na robu brezna so prasketale brzostrelke. Njihovi hudobni prebliski so mu slepili oči, ki so gledale mrliške maske sobojevnikov, prežetih z zadnjim sovraštvom in razočaranjem. Velike oči, kakršnih še nikoli ni videl ... To je bila belina niča, kres zenic ... Roke kot kremplji poginjajočih ptic ... Gnetenje trupel — ni vedel, ali je to boj ali prijateljsko objemanje ...
Ognjena predstava pekla je zvodenela. Curki krvi po njegovem telesu so žgali kot raztaljeno železo. Mislil je, da bo poblaznel od glasov, Tu ni bilo več besed. Samo kriki. Kot bi se zlilo zvonjenje stoterih zvonov k velikonočnim procesijam, kot bi tulile vse sirene sveta, rjovele zveri, ki se plazijo, tekajo ali letijo ... Bili so to glasovi rek, spočetja ali konca, ki mori vse živo. Bil je to jok in krohot ... Grgranje in klokotanje voda ... Zvenčanje jekla, ko udarja ob jeklo, hrstenje lesa in lomljenje kosti... Jok vseh vetrov in cviljenje ...
Zamolklo mu je tolklo srce in izgubil je občutek za čas. Mislil je, da mu bodo popokale vse kite in žilice.
"O, križani, kako sem objokoval tvoje muke, toda o smrti nisem vedel nič, dokler nisem spoznal, kako težko je življenje ..."
Roke so mu omagovale, čeprav mu je volja velevala, naj 'se bori za obstanek. Trupla so ga prekrivala, zalivala ga je kri, brizgajoča in slana. Polnila mu je usta, gosta in slana kot morje, ki se zaganja v obalo ...
S poslednjo močjo je vzdihnil:
"Saj ni boga! Če bi bil kje, nas sedaj ne bi smel zapustiti! ..."
"Moj Bog, moj Bog, usmili se nas in nam odreši duše
Valjhunu so zvenele besede: ... o zemlja naša krušna mati ... k tlom se bom obrnil, ni mi za drobtine zvezd in ne za veletok neba ... ojoj, padal sem v strašne mreže ... pokliči k soncu me na sinji prod ... ti si nebo in zemlja
Kolona se je počasi ustavljala. Pokanje je bilo čedalje močnejše. Bilo jim je, ko bi v njivo klasja zavel vihar ...
Valjhunov pogled je steklenel. Premikal je suhe ustnice, kot bi zlogoval: .... mlakuže senc so vedno ožje, ožje, vse tiše žalost v svetlem srcu pivka, kaj bi z bridkostjo ob slovesu, bilka, zdaj pridi, smrt, odvrgel sem orožje ...
Vse, kar se je dogajalo potem, je bil spomin, kakor boleč urez z britvijo. Stroji so se ustavili. Vase jih je sprejel tekoči trak, ki jih je nosil v pogubo, nezmotljivo, kot predmete serijske proizvodnje.
Na obeh straneh so stali stražarji drug ob drugem, z brzostrelkami v rokah, togo in trdno kot drevesa. V vrstah po pet in pet so jih premikali proti žgočemu bobnenju. Nenadoma je zazijala pred njimi temina brezna. Rob, kjer se je svet končal se je začenjala nedoumljivost globin ... Proti njemu so šli pohlevno, dokler jih ni požrla zemlja ...
"Moj Bog, moj Bog, odpusti mi moje grehe", je za-šepetal Valjhun, tik preden se je približal robu. Njegovim predhodnikom so brizgnile temne sence v hrbet o-genj. Na usodnem robu se je spotaknil in z žvižganjem zrnja v ušesih je padal v žrelo teme. Nekajkrat se je odbil od skalnih čeljusti podzemlja in pristal na mehkobi gnusobe. Njegove oči je objela tema, iz kakršne se je porodil svet in v kakršni bo tudi utonil. Otrpnil je v grozi. Zalivali so ga vzdihi, škripanje z zobmi in trzanje zami-rajočih udov. Nanj so padala trupla in ga zasipala z uničujočo težo. Topli curki krvi so mu zalivali obraz, oči in roke. Nekatera trupla so se odbijala in bobnela globje v prostore podzemskega brezna. Kriknil je bil na pomoč, pa mu je tuja kri zalivala usta. Sprostil si je roke. Branil se je umirajočim, ki so grabili drug po drugem, Sko-' raj zasut s trupli se je le izvlekel izpod njih in se zavlekel pod previs, ki ga je zaščitil toliko, da se ni zadušil. Pretipal se je od glave do bosih pet in ugotovil, daje samo o-praskan. Znorel bi bil, vzel bi si življenje, če bi si ga imel s čim, tako pa mu ni preostalo drugo, ko da se začne bojevati z umirajočimi. Metal jih je s sebe, odrival na rob, da so stmoglavljali v globino. Ranil se je na njihovih zobeh in nohtih ...
Preden ga je moqe sluzaste tekočine povsem zalilo, je pokanje prenehalo. Zagrnila gaje tema. Hrup motoijev je zamiral. Glasovi umirajočih so se spremenili v en sam zdihljaj. Kot bi bila smrtno zadeta zemlja ...
Potem je izgubil zavest. Odtavala je bolečina in bilo muje, kot bi z dušami urmlili potoval med mrtve planete
Naslednji dan se je prebudil iz nezavesti. Sprva je mislil, da se je zbudil iz sanj ali daje na onem svetu. Z roba brezna je padal slepeč curek svetlobe tako strmo, da si je z roko zakril oči. Pomislil je, da seje sonce približalo zenitu. Šele ko je luč presekala senca človeka s puško in segla zlomljena v brezno, se je dodobra zavedel, kaj seje zgodilo. Z vseh strani so ga obdajala ledena, od krčev stisnjena trupla. V mračini so bili udje prepleteni med seboj kot korenine, obrazi pa so bili kot grude skal Z nadčloveško močjo se je izvlekel iz objema mrtvih. Žeja mu je malone prežgala goltanec. Po koži pa gaje žgala strjena kri. Dušo muje davila tišina podzemlja. Sam ni vedel, zakaj je začel plezati po nagrmadenih mrtvakih proti lu-,či. Ali je bila to želja po smrti ali sla po življenju? Kajti scnca stražarja je smuknila zdaj sem zdaj tja kot nihalo ure.
Po mrtvili je prilezel na rob in obstal, oslepljen od razkošnega sonca, ki je viselo nad katedralami smrek, ko da bo vsak čas padlo na zemljo.
Nenadoma se je stražar obrnil in ga zagledal. Srečala sta se z očmi. Pred seboj je imel sedamnajstletnega dečka s puhom pod nosom in zvezdo na kapi. Tantu je zatrepetala v očeh groza. Umaknil se je dva koraka, snel z rame puško in jo nameril vanj. Roke so se mu tresle, ko bi imel mrzlico. Gledal je v človeka, prepojenega s krvjo od peta do las, kako se dviga, kot bi prilezel iz ognjenega središča zemlje. Njegove oči so sijale kot dva plamena, nadzemsko žalostne, naravnost vanj ...
Fantu je groza ohromila ude. Valjhun pa je kot prikazen lezel naprej in se mukoma potegnil čez rob na trdno zemljo. Počasi je vstal in se začel prestopati, kot bi bil lesen.
Stražarja ni spustil z oči, kot bi vedel, da ga lahko pogubi vsak napačen gib. Zazdelo se mu je, da bi mu celo lahko vzel puško, ne da bi se fant branil. Toda v njem ni bilo ničesar več, kar bi ga sililo v tveganje. Zavil je stran od njega. Še enkrat ga je pogledal, potem pa je izginil med sivimi debli. Stran od poti, ko so jo razžrla kolesa kamionov, in stran od vseh brezen ...
Razprostrl je roke, da bi se do'tikal mahu in trav ... Kakšna sreča je živeti en sam dan! Spet je slišal brenčanje žuželk in petje ptic in čutil toploto sonca ... ' Do mraka je blodil po gozdu. Če je naletel na brezna, Se je pričel ves tresti in bežal je stran. Zatekla gaje noč. Zavlekel se je v gosto grmovje in zaspal.
Naslednjega dne je na obrobju gozda naletel na samotno kmetijo. Precej daleč pod njose je razprostirala vas. Tja si ni upal. Dolgo je oprezal. Šele ko se je prepričal, da sta pri hiši le dva starejša človeka, mož in žena, seje napotil k njima. Bolj od vsega gaje tja gnela žeja.
Ženska je pravkar jemala vodo iz vodnjaka, Ko ga je zagledala na dvorišču, se je pokrižala. Na ves glas jc poklicala moža.
"Vode, vode ...," je zaprosil.
Dal mu je poln korec.
Oba sta ga gledala, kako pije. Kot razsušena, razpoka-na zemlja ...
"Od kod?" je vprašal kmet.
Valjhun je pokazal z roko proti gozdu.
"Streljajo?!"
"Ja," je pokimal.
Povabila sta ga v hišo. Dala sta mu jesti. Ženska pa mu je nanosila v čeber vode, da je zmil s sebe kri. Trdno je bil prepričan, daje pri svojih ljudeh.
"Koliko časa ste bili pri njih?" je vprašal mož.
"Kako mislite? Kje?"
"Pri belih!"
"Le nekaj mesecev, pa še to le kot intendant."
"Ali pobijajo vse od kraja?" je suho vprašal mož.
"Menda vse, kar jim je prišlo v roke.".
"Ubogi ljudje," je dejala ženica. "Mislili smo, da bo konec, ko so Nemci odšli."
"Pa ni in nemara še ne bo," je dejal Valjhun.
"Kam pa?" gaje povprašal mož.
"Kam? Drugam mi ne kaže kot čez mejo ..."
"Kdaj pa nazaj?"
"Najbrž nikoli več ..."
Potem je poprosil, če imata kakšno civilno obleko. Ženica mu jo je prinesla. Položila jo je predenj na posteljo in mu dejala:
"To je obleka našega najstarejšega, Vaše postave je bil."
"Kje je sedaj?" je vprašal Valjhun.
"Ubili so ga," je tiho odvrnila. "Nekaj mesecev pred koncem je prišel ranjen domov. V tej kamri so ga zaklali na postelji..."	~
"Kdo?" je vprašal Valjhun.	|i
"Vaši, beli ..." je dejala žena. Iz oči so ji privrele solze.
"Potem pa ne morem vzeti te obleke," je obotavljaje rekel.
"Kar vzemite jo. Dva smo izgubili v tej vojni. Mlajšega so ubili Nemci. In še dve dekleti imamo ..."
Valjhun se je molče, z občutkom sramu preoblekel v kamri. Ko se je vrnil v izbo, se je zagledal v majhnem, počenem stenskem ogledalu.
Ne! Saj to ni on. Je mar čez noč osivel in se postaral za mnogo let? Saj j ila ima komaj šestindvajset, pa je že starec ...
Zahvalil se je obema in se poslovil. Ko je zapiral vrata, mu jc pogled obvisel v kotu na hišnem bogu. Novo življenje je mogoče samo ob odpuščanju, je pomislil, sicer bi se lahko iztrebili do zadnjega.
Izginil je v gozd. Z roba se je ozrl. Na pragu sta stala mož in žena in stmela za njim. Kako dober in kako naiven je slovenski človek in kako lahek plen za politike! On si bo enkrat za vselej umil roke. Če se mu le posreči priti čez mejo..
Nikolaj Pirnat: Interniranca pri jedi, 1942.
OJ, TRIGLAV MOJ DOM!
SLOVENIJA - MOJA DEŽELA
Ljubljansko Delo je preko cele svoje strani v izdaji 15. junija objavilo oglas v katerem Slovence poziva naj bodo prijazni do turistov.Takole pravijo:
Slovenci! Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem mogu. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Oni nas ne bodo teijali ničesar pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč naša dežela in naši ljudje.
Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in pre-
prečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo naposled tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, Isi si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo.	deželo.
V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti!
(Lepe besede! Upajmo, da bodo imele močan učinek in da posebno one o ohranjanju naše tradicije, samobitnosti in samozavesti ne bodo veljale samo v času turistične sezone. Op.ur.)
ZAMUDA ZARADI VRAT
JAT-ovo letalo, ki je peljalo potnike iz Avstralije naravnost v Slovenijo je imelo poškodovana vrata. Poškodbo so odkrili na letališču v Dubaju.
Jugoslovanski aerotransport je v petek 14. junija objavil sporočilo, v katerem je pojasnil zamudo štiridesetih potnikov, ki so bili iz Avstralije namenjeni v Slovenijo. To se je zgodilo ra di tega, ker se je skupina potnikov morala izkrcati že sredi poti in je šele en dan kasneje prispela v Beograd z letalom druge linije Vzrok prisilnega izkrcanja je bilo 'zmanjšano funkcioniranje enih vrat'.
V poročilu povdaijajo, da je do neljubega dogodka, ki ni vznemiril samo potnikov, temveč tudi tiste, ki so jih zaman čakali na ljubljanskem letališču, prišlo zaradi nepravilnega funkcioniranja zadnjih servisnih vrat, ki zapirajo zasilni izhod. Napako so odkrili na letališču /^ubai med vmesnim pristankom. Letalo 5? bilo za nadaljevanje poleta sicer tehnično brezhibno, toda zaradi predpisov
je bilo nujno, da se del potnikov izkrca. Varnostni predpisi pač zahtevajo, da mora letalo imeti zadostno število brezhibnih vrat za hitro izkrcanje v primeru nesreče; ker je bilo polno, ena vrata pa niso delovala, je bilo treba število potnikov prilagoditi številu delujočih vrat.
Zato se je 40 potnikov izkrcalo v Dubaju. Odšli so v hotele, potem pa z najhitrejšo možno zvezo, preko Kuvajta in Beograda v Ljubljano. Večina potnikov pa je polet proti Jugoslaviji nadaljevala normalno. Toda ker vrata zasilnega izhoda niso delovala kot bi morala, je Jatovo letalo, s katerim so poleteli iz Avstralije pristalo v Beogradu, od koder so po 12-urni zamudi z istim letalom, na katerem so medtem popravili vrata, prispeli v Ljubljano.
JAT v svojem sporočilo izraža obžalovanje radi izgubljenega časa in sitnosti, ki so jih imeli potniki, vendar poudaija, da je bilo ukrepanje v skladu z zahtevami po kar največji varnosti.
NOVO LETALO ZA INEX ADRIA
Na ljubljanskem letališču je na 9. junija pristalo novo, že četrto letalo izdelave tvrdke McDonnald Douglas MD-82.
Tako ta ljubljanski letalski prevoznik počasi obnavlja svojo floto.
Novo letalo je istega dne postavilo tudi svojevrsten rekord v razredu letal MD-82. Od Long Beacha v Kaliforniji do Ljubljane je pristalo samo enkrat, in sicer na letališču Gender v Kanadi.
Za prvi del poleta so trije kapitani IAA (Inex Adria Aviopromet) porabili le 6 ur in 33 minut (2918 milj), od Genderja do Ljubljane pa so potrebovali 5 ur in 55 minut.
MEURJE V LOGATCU
Na 13. junija zvečer je zajel logaško občino vrtinčasti vihar, kije poškodoval več kot 40 hiš, od tega 4 huje. Po prvih ocenah je povzročil za okoli 5 milijonov dinaijev škode.
Takega neurja ne pomnijo niti najstarejši občani Logatca. Nad Logatcem se srečujeta celinsko in primorsko podnebje, kar vedno negativno vpliva na vreme. Istočasno so imeli veliko neurje tudi na področju krajevne skupnosti Naklo ob Stari in Rovtarski cesti, kjer so tudi imeli več poškodovanih hiš.
NOVE CESTNINE
S 15. junijem so prišle v Sloveniji v veljavo nove cestnine. Na cestnem odseku Ljubljana—Razdrto bo stal kilometer vožnje za motorna vozila 6,10 dinarja, na štajerski avtocesti pa je kilometer po 4,20 dinarja. Vozila z jugoslovansko registracijo bodo pa plačala samo polovico te vsote. Tako bodo plačali za vožnjo iz Ljubljane do Razdrtega 160 dinarjev, od Hoč pa do Aije vasi pa 110 dinarjev.
Britansko priznanje za brniško letališče
BEOGRAD, 14. junija (Tanjug) - Brniško letališče je dobilo posebno priznanje za kvaliteto storitev, ki ga podeljuje komisija britanskih uslužbencev potovalnih agencij (TOGS). Komisija, pravijo v Turistični zvezi Jugoslavije, je lani ocenjevala kvaliteto storitev in delovanje vseh služb na evropskih letališčih, zlasti na tistih z velikim turističnim prometom. Po podrobni analizi so za »letališče leta« razglasili londonski Gatwick, poleg ljubljanskega pa je dobilo posebno priznanje tudi letališče v španskem Alicanteju.
ŠE JO VLEČE
Koroški radio in Kulturni dom v Slovenj Gradcu sta pričetkom junija pripravila tekmovanje koroških harmonikarjev z diatonično harmoniko.
Tekmovalci so morali pred strogo žirijo zaigrati po en valček in polko.
Poslušalce pa je zlasti ogrel nastop 80-letnega Antona Andrej ca iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, ki navzlic visokim letom še rad igra poskočne viže.
Najstarejša harmonika, s katero so nastopili na tem tekmovanju je bila narejena že leta 1913. Najboljši harmonikarji se bodo potegovali za nastop za zlato harmoniko Ljubečne, ki bo v začetku septembra v tej vasi pri Celju.
75-LETNICA LOVSTVA V ISTRI
V Dekanih so na 8. junija proslavili 75-letnico organiziranega lovstva v Slovenski Istri. Tedaj je bilo namreč v Dekanih ustanovljeno slovensko lovsko društvo za Istro. Danes Zveza lovskih družin Koper šteje 16 družin, v katere je včlanjenih okrog 1.100 lovcev. V okviru proslavljanja te obletnice je bilo tudi 12. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov.
NOVA CESTA V BRDA
V nedeljo 16.junija so uradno odprli sabotinsko cesto, ki bo bistveno skrajšala pot iz Nove Gorice v Goriška Brda.
Ta cesta je rezultat sodelovanja oblasti na obeh straneh meje, saj prehaja čez italijanski teritorij in I so jo gradila skupno podjetja z obeh držav. Dolga je nekaj manj kot 8 km, od teh pa je na italijanski strani 1594 metrov. S posebnim pravilnikom je bil ta del dan na uporabo jugoslovanski strani. Graditi so jo začeli v letu 1980 in za jugoslovanski del so predvideli 690 milijonov dinarjev.
ZA CANKARJEV DOM
Na Kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani imajo še 3, 423.696 ameriških dolaijev dolga.
Sedaj pa se dogovarjajo kako bi ves ta dolg lahko izplačali že do konca tega leta. Za tako hitro odplačilo pa bi morali zbrati 1.084.005.515 dinaijev. Ker bi ustanove, ki so podpisale dogovor o zidavi Cankarjevega doma (Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljanska kulturna skupnost, Izvršni svet skupščine SRS, Ljubljanska banka, RTV, SOZD Iskra in SOZD Emona) do jeseni take vsote ne bi mogle zbrati nameravajo poiskati rešitev na vseslovenski ravni.
Ta devizni dolg pa nima nič skupnega s tekočim poslovanjem Cankarjevega doma, ki že peto leto posluje brez izgub.
Iz Naklega v Ljubljano v četrt ure
Minimalni horizontalni radij, kot strokovno rečejo najostrejšemu ovinku na 29,1 kilometra dolgem odseku bodoče ilirike (A2), trans-jugoslovanske transverzale, je le 1500 metrov. V praksi to pomeni - če seveda zanemarimo prometne predpise - da je z dobrim avtomobilom celo ob slabem vremenu skozi najostrejše zavoje mogoče voziti 200 kilometrov na uro. Skratka, gorenjska prometnica zmore precej več kot njena starejša notranjska sestra.
Kratka^i dobrodošla štiripasovnica
Sicer pa so zanimivi tudi drugi podatki iz osebne izkaznice pravkar zgrajene prometne pridobitve. Njena funkcionalna površina na razdalji 20,6 kilometra (štiripasovnica) je 20 metrov, ne upoštevajoč dobrih dveh in pol metrov bankin ter štirih metrov srednje zelenice. Dvopasovnica od Naklega do Kranja je . široka 12,5 metra, spet brez bankin.
Zgornji ustroj vozišča sestavlja 89 tisoč ton asfaltbetona, 143 tisoč ton bituminiziranega drobirja, 128 tisoč ton cementne stabilizacije in 58 tisoč kubičnih metrov tampona.
Objektov na cesti ali vzdolž nje je 39, od teh trije mostovi v skupni dolžini 395 metrov, 13 nadvozov, dolgih 865 metrov, 17 podvozov (507 m) in šest priključkov: Brod, Šmartno, Vodice, Brnik, Kranj-vzhod in Kranj-zahod.
Investicija je 10,7 milijarde dinarjev, pri čemer na ZCP poudarjajo, da so vanjo všteti -tudi stroški ureditve okolice, ki zdaj kajpak
INFLACIJA BESED
V Sarajevu so imeli 7. junija volilno skupščino Zveze novinarjev Jugoslavije. Čedomir Stojkovski, predsednik, je v svojem nagovoru dejal, da se v obdobju, kakršno je sedaj, kriteriji za vrednost novinarjevega dela zaostrujejo in, da se v procesu podružabljanja sredstev javnega obveščanja že zastavlja vprašanje, ali ne gre za inflacijo besed.
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Slavko Fras je med drugim dejal, da so sredstva obveščanja v Sloveniji pripravljena tvegati trajanje javne diskusije o določenih problemih tudi zato, ker le čas in križanje različnih argumentov po-kažeta, da je lahko absurdno, kar se skuša prikazati kot smiselno.
Jixxmmwcmk
81. Ko se je nesrečnež po svojem strahu opomogel, je hotel oditi. Tedaj je zagledal nekaj, kar je presunilo njegovo živinozdravniško srce. Konj ki je gonil vrtiljak, je šepal. "Uboda žival, je žalostno dejal gospod Kozamurnik. "Ali te je usoda prav tako udarila kakor mene?"
82. Konja so takoj izpregli in gospod Kozamurnik mu je obvezal bolno nogo. Žival potrebuje miru in ne sme več opravljati dela. 'Oh!" je zajavkal stric vrtiljakar, "če ie pa tako, tedaj moram pobrati šila in kopita!" Gospod Koza-, murnik pa ni nič odgovoril, ampak samo hitro odšel.
83. Trobeč se je kmalu vrnil v svojem avtomobilu. Medtem ko je stric vrtiljakar spravil konja v hlev, je gospod Kozamurnik z debelo vrvjo privezal avtomobil k vrtiljaku. Pognal ga je in sli so. Vrtiljak seje sukal bliskovito naglo. Ljudje so od navdušenja kar vriskali.
84, Kar tepli so se za prostore. Stric vrtiljakar je od ponosa kar žarel. V eni uri je zaslužil več kot prej v treh dneh. "Sreča se mi je nasmehnila," je vriskal in metal svojo čepico v zrak.
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
VODORAVNO:
1.	drevo
6.	spoj
7.rožni	venec
9.	vodilo
12.	stalen
15.	prizadevanje
16.	pot
17.	ornament
NAVPIČNO:
2.	kriminalno dejanje
3.	števnik
4.	izstrelek
5.	okoli
8.	globa
10.	sled
11.	pravilo
13.	veda
14.	nočna ptica
ZA BISTRE GLAVE - štev. 6
Sestavil S.P.

PROVINCIAL RESTAURANT
FULLY LICENSED AUSTRALIAN AND CONTINENTAL CUISINE
Open for lunch - Monday to Friday, for dinner - Tuesday to Saturday Sunday by arrangement — large bookings only
Alkoholne pijače v steklenicah - po trgovinskih cenah Glasba iz magnetofonskih trakov
GOVORIMO SLOVENSKO !
107 Johnston St.,Fitzroy, 3065 - Phone 417 2966

VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za	Private car park available. We jlso come to
parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom.	your home if you desire. Regarding any aspect
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju	of your travel requirements: Overseas, Inter-
Vašega potovanja po Australiji ali preko morja	state, Cruises, Hotels (Passports, Passport
(pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam-je na	photos. Visas, all travel documents etc... )
uslugo:	Contact:
Eric Ivan GREGORICH
DONVALE TRAVEL SERVICE
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL,: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje
JOŽE URBANClC
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
KAL — CABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd,— vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOM ASTOWN , 3074
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 5
Vodoravno: I lutka, 6 stot, 7 potop, Navpično: 2 uboj, 3 krop, 4 stepa, 9 prapor, 12 izdaja, 15 adijo, 16 aloa, 5 storž, 8 preja, 10 cigan, 11 zdrob, 17 oteti	13 adut, 14 ujet.