PRED SKLICEM OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV
Pri odpravljanju slabosti premalo ustvarjalni
Komunisti iz vseh osnovnih organizacij naše občine se bodo konec meseca zbrali na svoji letni delovni konferenci. V ospredju bo vsekakor obračun z lastnim delom, s kritično oceno uspešnosti. Problemsko za-stavljeno gradivo, o katerem je tekla beseda na komi-teju, naj bo zatorej tudi osnova za ta prispevek.
Na področju gospodarstva beležimo dobre rezulta-te, na vseh ključnih področjih so doseženi z resolucijo opredeljeni cilji. Rast industrijskc proizvodnje pose-ga načrtovao. Rast izvoza je ugodna, pokritje uvoza z izvozom je pozitivno, konvertibilni uvoz se še nadalje zmanjšuje, celotni prihodek in doseženi dohodek presegata načrtovano višino. Obseg akumulacije je večji kot v enakem obdobju lani. Dobri rezultati so nedvomno rezultati velike angažiranosti delovnih lju-di, vodilnih timov, izkazana je konkretna pripravlje-nost za boljše delo.
Komite je sprejel sklep o sklicu letne seje občinske konference ZKS, ki bo v soboto 30. marai z naslednjim dnevnim redom:
-   Sprejem poslovnika o delu konference in izvolitev delovnih teles konference
-   Ocena družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmer, razvoja ZK in uresničevanje politike ZK v obtini
-   Poročilo o delu organov organizacije ZKS v občini
-   Dopolnitev programa dela organizacije ZKS v ob&ni
-   Nadomestne volitve članov organov organizacijc ZKSvoMini
-   Izvolitev delegatov za letno sejo MK ZKS
-   Obravnava gradiv za letno sejo MK ZKS
Delo in razprava bosta tekli v dveh skupinah in sicer v prvi kadrovska politika, v drugi pa naloge članov ZK za hitrejši vsestranski razvoj.
Žal pa še vedno toismo v celoti presegli starega načina razmišljanja in dela ter dosegU odločdejših premikov v razvoju. Ni doseženih premikov v pre-stnikturiranju proizvodnje in vlaganju v moderniza-djo, uvajanju sodobne tehnologije, na znanstvenih doseških zasnovane organizacije dela, uvajanju dol-goročno perspektivnih in izvozno usmerjenih proiz-vodnih programov, ki bi vključevali več znanja.
Kljub dokaj dobrim rezultatom, ki jih dosegamo pri vključevanju v mednarodno menjavo dela pa se število OZD, ki izvažajo ni bistveno povečalo (10 OZD ustvarja 90 odstotkov izvoza v občini). Zatorej je potrebno vztrajati na usmeritvi, da morajo v sle-herni OZD poglobljeno oceniti svoje možnosti za intenziviranje izvozne aktivnosti.
Vrsto prizadevanj je OK ZKS namenjala večji aktivnosti in angažiranju komunistov v tistih OZD, ki so več let poslovale na meji rentabilnosti in v OZD, ki so poslovale z izgubo. V večji meri so ta prizadeva-nja ob sodelovanju sindikalnih in mladinskih organi-zacij rodila sadove.
Pri pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planov močno kasnimo. Za izboljšanje stanja bo zato nujna večja angažiranost osnovnih organizacij Zveze komu-nistov.
Na področju socialne politike se sreiujemo z zaskrbljujoiim pojavom povečevanja števila prosilcev socialne pomoči iz vrst tistih delavcev, ki so redno zaposleni. $e vedno so v občini prisotni moini pritiski na črno gradnjo (barakarska naselja) kar kaže na to, da OZD, ki zaposlujejo delavce iz drugib območij in republik na storijo dovolj, da bi tem delavcem zagoto-vili vsa minimiilnp življenjske pogoje.
Povečanje kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela, povečanje gospodarnosti, racionalnejše koriščenje kapacitet na področju predšolskega varstva itd. so pozitivni rezultati, ki so se pokazali že v relativno kratkem času. Da bi ustvarili pogoje za Se učinkovite-jše delo, bo potrebno tudi vnaprej razvijati shemo organiziranosti.
Zveza komunistov je enakopravnemu povezovanju osnovnih šol z okoljem spodbujala. Kljub temu, da je na osnovi široke razprave le-ta konkretno zadolžila tudi komuniste, ki delujejo v okviru drugih družbe-nopolitičnih organizacij, delegacij itd., da kot eno stalnih nalog uveljavijo podnižbljanje osnovnih šol, > pa to ni v dovolj veliki meri uveljavilo niti v eni KS niti v združenem delu.
Prizadevanja ZK na področju usmerjenega izobra-ževanja dajejo določene rezultatc, vendar je bilo opozorjeno, da se razprave o problemih usmerjeva-nja izobraževanja še vedno preveč omejuje na samo šolstvo in da se združeno delo premalo vključuje v te procese. Ob tem so bila nemalokrat izpostavljena tudi temeljna razrojna vprašanja tega področja od kriti-čnega zaostajanja osebnih dobodkov v šoLstvu, pra-vočasne odprave pomanjkljivosti v vzgojno izobraže-valnih procesih, opremljenost šol, nezadostna sred-stva za kritje materialnih stroškov...
Ob vseh razpravah preobrazbe visokega šolstva pa se je v osnovnih organizacijah domala povsod pojav-ljalo vprašanje realnega kratkoročnega in dolgoro-čnega planiranja, dela visokošolskih organizacij in kvalitetne izvedbe vzgojnoizobraževalnih pro-gramov.
Za pretečeno leto pa je značilna tudi izredna aktiv-nost ZK na področju znanstveno raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Ža) pa kljub vrsti deklarativ-nim opredelitvam na tem področju bistvenih izbolj-šav ni opaziti.
S to problematiko se je zatorej potrebno tudi v prihodnje intenzivno ukvarjati, sicer obstaja nevar-nost, da bo to samo ena izmed trenutnih akcij. Ne-rešeni in odprti problemi na področju podružbljanja in razvoju telesne kulture v Ljubljani so se v lanskem letu še zaostnli, žal pa so stališča aktiva komunistov naših telesnokulturnih organizacij do teh vprašanj ostala nedorečena.
Pri oceni stanja na področju političnega sistema socialističnega samoupravljanja je potrebno ugotoviti, da je ena osnovnih značilnosti prizadevanje za od-pravljanje kritičnih slabosli v dosedanji praksi uve-Ijavljanja sistema. Poudariti velja, da smo prav v prizadevanjih, ko je potrebno oiitne slabosti odprav-Ijati, veliko prepočasni, zato je prisotno prepričanje, da obstaja mala kriza in nemoi.
Da bi bila ocena uresničevanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja kar se da celovita, je OK ZKS organiziraJ več posvetov. Zaključki s teh posvetov so pokazali, da je med udeleženci pa tudi širše moč zaslediti veiiko stopnjo enotnosti pri oceni stanja, manj pa je ta enotnost prisotna kreativnost pri iskanju rešitev.
V okviru obravnave vsebine predlogov sklepov 13. seje CK ZKS v široki razpravi vscbinsko gledano niso bila načrtovana nobena nova ali povsem nova vpraša-nja, $lo je za še bolj kritičen pristop, ki ga je vsebina sklepov 13. seje vsekakor narekovala.
Na področju družbene samozaščite in obrambne pripravljenosti so komunisti nadaljevali z že vtečenim; delom na podružbljanju obrambnih priprav in varno! sti. Široko je bilo tokrat obravnavana tudi politična vamostna ocena občine.
Z nekaj popnvki so aani komiteji sprejeU tvdi occoo družbenopolitKiiih razmer v občini ter oceno uresničevaBJi
poUtike ZK in deb njenih oiganov v leto 1984, ki jo bodo "* delcgati obnnuvali na konferenci. Seznanili so se s stališd ia oalogaiiii za delovanje ZKS pri preprečevanja nastajanja ia pri odpravljanja izndnili numer.
Člani obtinskega komiteji ZKS so na sroji seji, 28. febniar-ja daU tudi podporo osnotku dokumenU LjoMjuu 2000, ki bo scdaj v nzpnvi, izrekli pa so tudi nekaj vsebinskih pripomb.