PoStnina v driavi SHS pavSalirana. Stane: Za celo lelo.....K 30— za pol leta ....... 15 — za Cetrt leta.....« 7"50 za 1 mesec......« 2"50 Posamezna Stevilka 80 vin. Urednistvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski Irg 3 (v starem rotovzu), pritlicje, levo. Rokopisi sc ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. Stev. 15 II. letnik Nasim ccnj. naroinikom! Kakor vsi drugi slovenski, hrvatski in j srbski casopisi tako je tudi naS list prisiljen, s I. aprilom 1920 zviSati narocnino. — V zadnjih par tednih se je podrazil papir in tiskarske potrebSeine. Da brez zvisanja naroc-nine tudi naS list ne more izhajati, bo pri danaSnjih razmerah vsakomur jasno. „Ptujski lisf4 stane od 1. aprila 1920 : celoletno.........K 30 — polletno .........„ 15-— cetrtletno.........„ 7 50 meseCno.........„ 2 50 Posamezna Stevilka stane . . . „ —'80 Tudi cene oglasom smo primorani zviS&ti. Cenj. narocniki naj vzamejo to blagohotno na znanje in upamo, da nam ostanejo vsi zvesti, ter da nam pridobe Se novih naroc-nikov. Uprava „Ptujskega lista." ; Vabilo k zborovanju radi napeljave j i elektrike iz Fale. :..........................................................J Preddela za dobavo elektricnega toka iz velike elektriSne centrale Fala nad Maribo-rom so tako dalec dospela, da Vas vabi mesto Ptuj na dan 12. aprila 1920 na glav-no zborovanje vseh vecjih interesentov, ki bi dobavljali z drugim glavnim daljnovodom elektricni tok iz Fale. Zborovanje se zacne 12. aprila 1920 ob 10. uri predpoldnem v veliki dvorani mestne-ga doma v Ptuju, II. nadstropjs. Zborovanje bode trajalo priblizno 3 do 4 ure. PrejSna Stajerska elektrifina druzba v Grradcu, ki je lastnica elektrarne na Fali, je izdelala ze nataneen projekt, kako bi se drugi glavni daljnovod razdelil, in se je pri tern ze tudi ozirala na svoje prejsne obljube in *r.. j Delo in stedljivost. Spisal Alojzlj ToS. j • • 1................tti.nt.......¦••.....•¦¦, •¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦•! Delo in stedljivost moratabitinerazlocljivo zjedinjena, ker le po zdruzenem delovanjuje uspeh pricakovati. Pri domafiem gospodarstvu morata moz in zena ekupno delovati. Blagodarna je zveza, kjer se delo in Stedljivost takorekoc omozita ter kot moz in zena sporazumno delujeta. Ni vsakemu Cloveku dano, si pridobiti premozenja in bogastva, ker k temu je treba dostojnih predpogojev k sedaj obstojeci dra-goci izdelkov in pridelkov. Kakor vobce znano, raste cena pridelkov od dne do dne in v mnogih krajih Se potreb-nega dobiti ni, placlla pa, bodisi kakorSna koli, zaostajajo ; poboljSanja pa ni pricakovati in je torej, bi rekel, tezko, v sedanjih slabih 6asih usluzbencem izhajati. In akoravno je to tudi res, je vendar le mogoce posameznim, kakorSnim koli de-lavcem, kteri so se 6esa nauCili, po svoji spretnosti, marljivosti in zmoznosti dosefci zaveze, ki jih je sklenila s posameznimi me-sti in trgi. Projekt te diuzbe obstoji v tern, da bode glavni daljnovod z mocjo 80.000 voltov elektricnega tota izpeljan naravnost iz Fale, juzno od Maribora, po najkiajSi poti Cez Celje, kjer bi bila prva transformatorna po-staja, in od tarn po najbliznji poti v Ljub* ljano, Zagreb in Trbovlje. Ali bi se potem delil ta daljnovod ze v Celju za omenjene tri glavne odjemalce, ali Se komaj na Zida-netn mostu, Se danes ni natancuo dolo&eno. Pac pa je gotovo, da ta daljnovod za-radi svoje velike napetosti ne more nobenim manjSim interesentom oddajati elektricnega toka med potom, kakor ze prej omenjenim zelo velikim, in ti veliki dajejo zopet manjSim interesentom po posebnih manjSih dalj-novodih. Drugi glavni daljnovod, s priblizno 46.000 voltov, bode vodil iz Fale in bode preskrboval mesto Maribor z elektricnim tokom, zakarse je prej omenjena druzba ze takoj zacetkom zidanja centrale obvezala. Iz Maribora bi morali vsi v tern povabi-lu navedeni kraji kupiti elektricni tok in si napeljati poseben daljnovod, ki bi naj bil izpeljan po najkrajsi poti iz Maribora v Ptuj, iz Ptuja v Ormoz, kjer bi se naj delil v 2 dela, od katerih bi jeden daljnovod vodil v Ljutomer in iz Ljutomera en del v Gornjo-Radgono in drugi del v Mursko-Soboto. Drugi del daljnovoda iz Ormoza bi bil napeljan Cez SrediSCe v Cakovec, kjer bi se zopet delil v 2 dela in sicer en glavni del bi vodil v Varazdin in diugi del v Doljno Lendavo v Prekmurju. Prva transformatorna postaja na tern daljnovodu bi bila od mesta Maribora odda-ljena priblizno 18 kilometrov in bi bila ne-kako v blizini &t. Janza na Dravskem pelju, kjer bi se odcepil prvi vecji daljnovod za Pragersko, Slovensko Bistrico in Konjice. Druga transformatorna postaja bi bila v posel, v katerem jim je niogoce si Cesa pri-hraniti in si tudi prihranijo. In bilo bi taisto Se tudi v mnogoStevilnih slucajih mogode, 5e bi ne leteli prevefi visoko. Omenim tukaj v kratkem o neki pravljici: Ce si prav len in utragljiv ter padel pe6en golob bi ti v usta, gotovo bi bil razzaljiv, ce bi ne bil zrezan do cista. Ako bi se pa govorilo poprek o Stedlji-vosti—prihranjenju, bi ne trebalo misliti takoj ze na marsikake dohodke. Neki stari pisatelj pravi: „Bogat je tisti, kteri manj izda, kakor sprejme, siromak pa, kteri vec izda, kakor dobiva." V tem smislu je torej vsakomur mogoce si nekoliko prihraniti. Premisli sarao, koliko nepotrebnih izdat-kov se napravi zarad alkoholicnih pija6, ka-denja itd. in bo po takem vsak previden pri-znal, da bi se veliko veS prihraniti dalo, ako bi se toliko nepotrebnega ne potroSilo. Kolikokrat se vidijo in sliSijo posledki pijancevanja — nezadovoljnost, prepir in kieg v druzini ali familiji — kar se ne uresnici samo pri navedenem, ampak tudi pri naslednikih. mestu Ptuju, tretja v Ormozu in cetrta po tem v Cakovcu in Ljutomeru. Da bi bilo potem od teh vseh navede-nih transformatornih postaj mogoSe napeljati tudi elektricne vode v vecje vasi in ob6i-ne, je seveda umljivo in Slo se bode v glav-nem najvec zato, ali se bodo doticne obcine ali vasi odlocile prevzeti na njih po dobav-Ijajoci mnozini elektri6nega toka pripadajode stroSke napeljave. Povabljeni so zato na zborovanje vsa naslednja mesta, trgi, obCine in okrajni za-stopi: Okrajni zastop Maribor. Mesto Ptuj. Okrajni zastop v Ptuju. Mesto Slovenska Bistrica. Okrajni zastop Slovenska-Bistrica. Trg Konjice. Okrajni zastop Konjice. Obeina Sp. Poljskava, v kateri lezi Pragersko. Mesto Ormoz. Okrajni zastop Ormoz. Trg Ljutomer. Okrajni zastop Ljutomerski. Trg Oornja Radgona. Okrajni zastop Grornje Radgonski. Mesto Murska Sobota. Trg Sredi56e. Mesto Cakovec. Mesto Varazdin. Trg Doljna Lendava v Prekmurju. Zupanstvo Sv. Janz na Dr. polju. Ing. Pahernik, vodja elektrarne na. Fali. Dir. Droschel der steir. El. Ges. Graz, Annenstrasse. Knez Windischgratz, Konjice. Juzna zel. rav. Ljubljana. Premogovnik Ladanje dolnje in Zup. trg Vinica. Odbor, ki vodi te predpriprave, se je do-govoril tudi s prvim ravnateljem Stajerske elektriGne druzbe v Oradcu gosp. Droschl-om, Na pijanfcevanje udane moze najlazjo vpli-vajo zene in storijo to tudi v veCini slufiajev ; mora se zgoditi to pa le o pravem casu in na pravem mestu. — In Cejezena previdna, zamore posebno v zacetku zakona najvefi dose-6i kar je v tej dobi najpripravnejSe. — Zena pripravi moza, da se odvadi stabih lastnosti, da se privadi bolj in bolj ostajati doma in se polagoma celo zdruzi s svojo familijo. Taki zeni sicer ne bodo izostale za-mere, po5asi pa bo priSel tak discipli-niran moz do prepricanja, da je zena reSiteljica njegova iz njegovih starih, slabih navad. Tako Solanje ne sme pa biti, da zena, ko pride moz domov, napade moza z vsakovrstnimi grdimi psovkami, kakor je ze zenska navada, ga razdrazi, potem pa moz ali zopet odide, ali pa pride do prete-tepa. Zena mora biti mirna in resnobna in gotovo bo imela boljSi uspeh, kakor s hudi-mi besedami po mozu udrihati. NajhujS*1 zlo je pa igra, ktere se poslu-zujejo najviSje in najnizje vrste prebivalstva. O koliko mozev je ze celo svoje premo-zenje po igri unicilo. Ogibajte se vsake igre, Se bi bila Se tako malenkostnega pomena. — 2 — ki je odboru obljubil, da se pripelje osebno ta dan na Ptuj, da bode vsem zbranirn inte-resentom dal vsa potrebna pojasnila glede te velike napeljave in jib. tudi informiral o vseh potrebnih materijelnih zrtvah, ki jib. bo, ce hocemo ta cilj doseci, treba doprinesti. Stajerska elektricna druzba je namrec dolocila, da vsi ti v Ptuj povabljeni intere-senti lahko dobijo zadostno mnofcino elektrie-nega toka, toda samo pod tern pogojem, da osnujejo med seboj posebno druzbo, katera mora od Maribora naprej vse daijnovode v to svrho sama postaviti; ravnotako vse po-samezne hisne napeljave po vseh rnestih in trgih sama oskrbeti in od Maribora naprej elektrifien tok od omenjene Stajerske elektrifi-ne druzbe kupiti na kilo Watt uro. Zaradi tega naj posljejo vsa povabljena mesta jin obcine po mnoznosti take pooblaS-Cence, da bodejo zamogli dalekoseznostim teh sklepov slediti in jim bode mogoce doma avojim pristojnim mestom ali obcinskim od-borom razjasniti eel polozaj, ker naslednje zborovanje vseh teh interesentov bi naj slu-zilo ze ustanovitvi te druzbe za dobavo elektricnega toka iz Fale. Tudi posamezni interesenti, ki slucajno ne bi bili delegati posameznih mest in trgov, se uljudno vabijo, da se tega zborovanja j mnogobrojno udelezijo, da bi se tern lazje doseglo premostiti llnancijelne tezave, ki nas Se v tern ogromnem delu 6akajo. K mnogobrojnemu obisku vabi odsek za dobavo elektriCnega toka v mestu Ptuju. !.............==............I Galico za Skropljenje bo delila kmetijska podruznica za ptujsko okolico vsem narofini-kom od dne 12. aprila naprej. Narocniki se imajo zglasiti na okrajnem zastopu v Ptuju z naroCilnimi listki, ter plafiati Se doplacilo, na kar bodo prejeli galico v skladiScu. To se naznanja vsem narocnikom. Dopisi. Izgubljeni raj. 0 veliki noci je v Ptuju mrgolelo raznih gostov iz NemSke Avstrije, zlasti iz Grradca. PriSli so, da se po dolgem postu zopet enkrat poSteno nasitijo. To jim tudi privoScimo. Nikakor pa ne smemo trpe-ti, da ti gostje vznemirjajo in hujskajo tu-kajSnje prebivalstvo. Po zraku krozijo razne govorice, kako dobro da je vse urejeno v NemSki Avstriji. Razsirjevalci teh govoric so skrajno previdni. Ako govorijo s clovekom, katerega poznajo kot zavednega Jugoslova-na, tarnajo, kako hudo je v NemSki Avstriji, da je tamoSnja socijalisticna vlada popolno-* ma zavozila drzavni voz. Eden teh gostov je rekel dobesedno : „Zadostuje 14 dnevno bi- Namen zakona je ustvaritev familije in lastnega domovja. Najvecje veselje krepkega moza in vrle gospodinje so pridni otroci. Skrbeti morata oce in mati za vzgojo odraslih otrocicev, skrbeti za njih blagor in peljati in.vaditijih po poti, da ne zabredejo, kajti zajde se hi-tro, in ne da se vec oteti, kar se je izgubi-lo ; vedno so otroci v nevarnosti, kakor roze v grmovju. In kar se nadalje ti6e otrok, katere je dal Bog zakonskima, omenim tukaj le : „Blagoslov otrok, Se ni strl hiSe obok.'v Ako imata zakonska otroke, dolzna sta jih zgojiti, poducevati jih in po svojih mo-ceh in zmoznostih jih izu6iti potrebnega, da se prezivijo in krScansko zivijo ; dolzni so pa stariSi varovati otroke pred krivo vero. Clovek mora si v prvi vrsti pomagati sam in pomagal mu bo Bog, in je clovek takoreko6 kovaC svoje sreCe. NajboljSi uCitelji Stedljivosti so bogataSi. Pojdite v Solo k njim ; bogastvo pridobili so si le po Stedljivosti, ker izogibajo se vsake- vanje v Gradcu, da Clovek spozna, da je tu (v Jugoslaviji) izgubljeni raj." Drugaee pa govorijo proti nezavednim ljudem in proti svojim politicnim somiSljenikom. Tem pripo-vedujejo o raznih dobrotah, katere uiivajo tam v Avstriji, ter tako sejejo seme nezado-voljnosti. Nujno potrebno je, da se za te ljudi postavi angel z zarecim rnoeem pred izgubljeni raj ter se jim zabrani vstop. Ako pa se kateremu dovoli vstop, potem se mora od njega zahtevati, da se takaj obnaSa kot gost, kakor vsaka drzava zahteva od ino-zemcev, ki zaCasno bivajo v njej. Konec mora biti tega dvozivkarstva, da so sicer ino-zemci, da pa hoCejo nekako vplivati na naSe razmere. Pred vsem se mora gledati na to, da bo vsak tujec tudi prijavljen pri policiji. Vsakdo, ki zve, da kak inozemec prebiva tukaj, naj to naznani policiji, ker dobro vemo, da mnogo teh gostov ni policijsko pri-javljenih. Policija pa naj tak&ne gospodarje, ki ne prijavljajo inozemskih gostov, prav obcutno kaznuje. Oznafcba cen. Svojecasno je izSla naredba, da se mora vsakemu predmetu v izlozbah na vidnem mestu oznafiiti cena istega. Prvih par dni se je to godilo, 6e tudi le povrSno, ker ce je bilo na primer na kakem predmetu oznacena cena 10 K in se je zahtoval isti predmet v Stacuni, si moral placati zanj 12 K. Na reagiranje je imel trgovec vedno poln koS izgovorov, kakor na primer, to je predmet boljSe vrste, pri predmetih v izlozbah se ne navajajo razne doklade, temveC samo fakticna cena itd. Sedaj pa so Sli ti gospodje verizniki tako dalefi, da so popolnoma opustili oznacbe cen, ker nimajo, kakor mi je rekel eden, imena se ne spominjam, toliko casa, da bi se s temi malenkostmi ukvarjali in vsak dan druge listke pisali, ker po tistih cenah, ki so bile takrat, tako ne prodajajo vec. Kje so pa naSe oblasti in organi, katerih dolznost bi bila, da kontrolirajo, da se te naredbe tudi izvrSujejo ? Ce se ne misli kake naredbe izvrSevati, kakor je izdana, je boljSe, da se istih ne izda, ker s tem se samo pokaze ve-riznikom Sibkost oblapji in da so naredbe samo na papirju, katerih pa ni treba izvrSe-vati. Za dokaz naj se pogleda izlozba klobu-kov pri gosp. Plazzotti, kjer ni na nobenem ozna&ena cena, tako da je na ta nacin cena klobukom, ki so stali pred enim mesecem 150 K, poskoCila na 250 K in Se vec. Pri izlozbah drugih trgovcev pa je samo na tistih predmetih cena oznafiena, za katere prav no-boden ali redko kdo povpraSuje, pri predmetih pa, ki so zivljenske potrebe, jih ni- PriCaku-jemo energicnega nastopa tudi v tem oziru. Na naslov kavarne Evrope v Ptuju. To ka-varno obiskujejo sedaj izkljuCno skoraj sami Slovenci. In vendar se sliSi Se vedno, da na-takarica narocuje v kuhinjo v blazeni nem-S6ini. Zahtevamo, da se to predrugafti, ker se bodo sicer izvajale konsekvence. lensko truplo. Dne 28. marca 1920 po-poldan naSlo se je v dravski strugi pri Vur- ga nepotrebnega izdatka, obrnejo vinar dva-krat, preden ga izdado. Tako bi morali storiti tudi uboznejSi in dospeli bodo tudi do zelene zmage. Ogibaj se, predragi, vsake malomarne zapravljivosti, ktera Skoduje ne samo tvoje-mu zivotu, ampak trpiS Skodo tudi na svo-jem premozenju, svojem in svoje familije zdravju in izgubiS cimprej Se celo svoje imetje. Seveda ima marsikateri nevreden clovek denar, marsikateri, ko ga je podedoval po nakljucju brez lastnega delovanja, ali si ga pridobil po nedovoljenem sredstvu. Pa kaj pomaga bogastvo ? Taisto zapeljuje k nezmoznosti, k lenobi, zacetek vseh nadlog in tezav in vzbuja naj-straSnejSe muke in bridkosti. Pri vinarju je torej zafceti, ker pregovor pravi: Kdor ne spoStuje vinarja, ni vreden goldinarja. Kdor ne poteza se za vse, temu ostanejo noge bose. Ze otroci se morajo k prihranjenju po- bergu naplavljeno zensko truplo, ki je pri-blizno ze 3 tedne v vodi lezalo. Utopljenka je 30 do 35 let stara, mocne rasti, okrogle-ga obraza in mocnih prs, ima erne lase in zlat zob v gornji 5eljusti. Na sebi je imela belkasto bluzo z rudecimi rozami, crno krilo, Crne nogavice in nove cevlje. Na truplu ni bilo znaka nasilnega umora. Samoumor. Dne 21. marca popoldan se je posestnikov sin Anton Bukovi6 iz KoCiC s samokresom pred stanovanjem ustrehl. Vzrok samoumora ni znan. Ogenj. Dne 16. marca izbruhnil je v hiSi posestnika Jakoba Hergula v Vicanskem vrhu ogenj. Zgorelo je hiSno in gospodarsko jDoslopje, ter pohiStvo in poljski pridelki. Skoda se ceni ckrog 40.000 K. Zavarovan ni bil omenjeni posestnik proti pozaru. Pozar je nastal v dimniku doticne hiSe. Ogenj. Dne 28. marca zjutraj nastal je v gospodarskem poslopju posestnice Marije Kranjc v Gomilcah, ob5ina Destinci ogenj, ki se je vsled vetra razSiril tudi na sosedno poslopje posestnika Martina Brumena. Zgorelo je Krajncovi in Brumenu gospodar?ko in hiSno poslopje, gospodarska in hiSna opra-va, ter vsa hrana. Skoda znaSa priblizuo 120.000 K. Zavarovana so bila navedena poslopja za 4400. K. Sluti se, da je bil pozar po neprevidnem ravnanju s karbidno svetilko povzrofien. 0re8J8. Pretoklo nedeljo je priSel tukaj k neki hiSi moz, ki je prosil prenoeiSca. Gospo-dar mu je nakazal prostor v hlevu in ko ga je hotel zjutraj zbuditi, da bi Sel k maSi, ga je doticnik tako udaril po glavi, da je skoraj umrl. Potem je Sel Se v hi so nad zeno, ka-tero je tudi tezko ranil. Nato je pobral ves denar in odSel. Grospodarja in gospodinjo so | pripeljali v bolnico. Storilca do sedaj Se I niso izsledili. Leskovec V Halozah. TukajSnja Straschillo-va gostilna je pred kratkim zgubila germanski napis „Kreutzberger" ter ima sedaj novega „pri treh lipah." Res lep in vabljiv napis, ki se nam vsem dopade, a najbolj pa gotovo gostilnicarju samemu. On je namrefi od sa-mega veselja ob praznikih to5il pivo 1 liter po 6 K 40 v, medtem ko je tako stalo pri njegovem sosedu le 6 K 1 liter — kljub temu da je revnejSi — ter ima majhne otroke. Tako nas torej — kljub lepemu napisu na gostilni — Se vedno ti stari „Kreutzbergerji" molzejo. Ali res ni nikjer kakega slovenskega mesarja in gostilnicarja, ki bi prevzel to lepo mesto ter tako reSil — nas izrabljanja — in Kreutzbergerje pa naSih groSev. — Sv. Andrai-Haloze. Nekega dne mi je priSel VaS cenjoni list v roke in sem zakljuCil, da je res dober gospodarstveni in kmecki list. Cital sem v njem clanek, kateremu ho-cem nekaj nadodati. Za casa Ornigovega go-spodstva je Slo tako daleC, da je pol te po-krajine priSlo v roke Nemcev in nemskih podrepnikov, katerim so se tudi prikljuCili domacini, to je Halozani. Seveda ako nisi Casoma privaditi. Njihovim zahtevam se ne sme vselej ustreci; opominjati se morajo na snazenje oblacila, Solskega orodja, knjig itd. Red in snaga, to sta spremljevalca prihra-njenja, morata se pogosto vcepati otrokom. Cebele skrbijo in iSCejo neutrudljivo sta-novanja in ziveza, dokler jim dopuSca letni 6as, ker poznajo pregovor: „Delaj, dokler je Se dan, ker pride noc in delo je zaman." Posebno je treba vaditi deklice od mla-dih nog v raznih domacih opravilih, ker kre-pijo s tem ne samo telesne ude, ampak to je v prid tudi njihovej lepoti in cvrstosti. Izurile se bodo po vsem v dobre gospodinje. Zalostno je za deklino, ce bi moralago-spodariti, nima pa potrebnega znanja za vodstvo, nima potrebnih reci, ter ni dovolj zrasla. Marljiva gospodinja ne stori nobenega koraka zastonj. Z zdruzenimi mofimi torej, kakor pravi Stari pregovor: „Viribus unitis." bil zvest „Stajercu" in njegovim hlapcem, 9lo ti je gospodarstvo na boben, prodalo se ti je vse, kar si iinel, pomagala ni nobena proSnja in nobena pritozba. Dobil si le od-govor: „Wir Deutschen werden euch Win-dischen schon lehren." In res, naucili so nas dosti. Da bi bila vladala Avstrija nad Slovene! Se nekaj let, ne ostal bi bil v tej po-krajini noben kmet, nego sarui vinifiarji. In tern ubogim viniCarjem se danes jako hudo godi. Nima zagovornika, nima od nikod pod-pore in vsak ga sovrazi, le gospod, ko pride nadgledovat svojih goric, mu da na dan 4 krone, reci Stiri krone. To je veS, kakor v nebovpijoci greh. Ako noceS, se ti odgovori: „Kannst gehen." In kaj vinicarju druzega preostane, kakor ponizno sluziti in trpeti ? Torej gospoda Nernci, kateri posedujete vino-gradi v Halozah, vas prosimo, da nam z do-brega poviSate dnevnieo, sicer bomo se obr-nili na drugo mesto. Ako pa nima nasa proSnja nobenega usmiljenja, naj pa gospodje kavalirji sami zgrabijo za motiko in delo, pa bodo videli, ali jim diSi jabol6nica in pikolo ali ne. Poletni fcas. V zadnji seji je ministrski svet sklenil, da se z 10. aprilom zacne raCu-nati poletni Cas. O polnoci med 9. in 10. t. m. se pomakne Cas za eno uro naprej. Letni cas bo trajal do 30. septembra. Politiine vesti. Dr. Draza Pavlovic f. Predsednik nar. predstavniStva dr. Draza Pavlovic je na ve-liko soboto med 11. in 12. uro opoldne ne-nadoma umrl. Zadela ga je arena kap pri ea&i kave. SveCan pogreb z vsemi vojaskimi 6astmi se je vrSil na velikonocni pondeljek. Jadransko vpraSanje reSeno? — presrfien 8porazum med Jugoslavijo in Italijo? Zadar, 7. aprila. TukajSnji „NaS List" poroca iz Rima baje iz dobro poducenih krogov, da je jadransko vpraSanje povsem reSeno in da ne manjka prav nicesar vec, kakor samo i'ormalna razglasitev resitve. Refiitev jadranskega vpra-Sanja se je baje izvrSila na podlagi presrCnega sporazuma tako v politiCnem, kakor v kul-turnem oziru. 0 detajlih govoriti bi bilo glasom vesti tega lista prezgodno, same to ve porocevalec povedati, da je vpraSanje Dalmacije izven diskusije in da sta v tern vprasanju zmagala pravica in zdrav razum. Stavka V Trstu. LDU Trst, 6. aprila. „Lavoratore" piSe k stavki obcinskih name-SCencev: Stavka je popolna. Vsi mestni uradi in municipalizirana podjetja so zapuSceni. Vse stavka. od skromnega podrejenega de-iavca do nacelnika oddelka. Ta kompaktnost je izredna, ako se pomisli, da zveza obcinskih nameScencev obsega priblizno 20 kategorij delaveev razliSne naobrazbe in socijalnega staliSca. Stavka pravnik, inzenir, profesor, u6itelj, upravni uradnik, mehanik, kvalificiran in nekvalificiran delavec, tlakar, nameScenci oddelka za javno snago itd. Vse to dokazuje, da vsi obcinski nemescenci razumejo, za kaj gre in da sploSno obsojajo nacin, kako je mestna uprava doslej z njimi postopala. Kakor poroca „Lavoratore„, je vec nanieScencev mestne plinarne in mestnega vodovoda pre-jelo ta - le dopis: Ker ste ustavili delo, ki je za prebivalstvo, za njegovo zdravje in za njegovo zivljenje neobhodno potrebno. Vam ukazujem, da se takoj povrnete na svoje mesto, ker bi drugace moral postopati proti Vam v smislu zakona. — Generalni civilni komisar: Mosconi.,, — "Lavoratore,, poroca, da med 7000 mestnimi nastavljenci ni niti deset stavkokazov. vrSi v soboto, 10. aprila 1920 ob 20. uri v spodnji dvorani Narodnega doma. K mnogo-brojni udelezi vabi uljudno odbor. 2ensk0 druStvo je pozvalo preteceni teden g. Nikola Popovic, ki je razstavil ze v Ljub-ljani in v Mariboru bosanske in ercegovske zlate in pisane vezenine. Razstava je nudila obiskovalcem lepo Stevilo narodnih izdelkov iz Erceg-Bosne. Obcudovali smo v vezeninah spretnost, vztrajnost in potrpezljivost naSih bosanskih sester. Posebno so nas zanimali lepo sestavljeni narodnl motivi pri pisanih vezeninah, na tanki bosanski tkanini krasno izdelani azurji in od Bosaneev bogato in skrbno izSiti gunjici. Posestnik razstave je dovolil prerisovanje vzorcev; naSe dame in dekleta so tudi segle v precejSnem Stevilu po vzorcih. Zeleti bi bilo res, da bi naSla naSa narodna umetnost vec umevanja v naSih krogih, da bi seglo tudi naSe dekle po igli in jelo vezti, kakor je vezla naSa praba-bica in kakor narekuje pestra slovanska du-Sa. Ce bi zelele naSe dame, bi nam poslal g. Popovic veziljo, ki bi nas poucevala v ve-zenju in bi nam odkrila tako ves car narodnih vezenin. Pac pa jo treba k temu denar-ja, truda, pred vsem pa vztrajnosti. Mestna glasbena Sola v Ptuju. Vabijo se vsi decki in deklice, ki so se dosedaj vadili petja, da pridejo zopet prihodnjo nedeljo ob 9. uri dopoludne k vaji v glasbeno Solo. Vaje bodo redno vsako nedeljo in vsak cetrtek. Vadile se bodo narodne pesmi in zbori za prihodnji koncert, ki bode zacetkom meseca maja. Vabijo se pa tudi vsi drugi, ki dosedaj Se niso prihajali k vajam, a imajo ve-selje za petje. Akademiki vabijo vse prijatelje prijetne zabave na druzabni izlet k BraciCu na Ro-goznici v nedeljo 11. t. m. Odhod izpred glavarstva ob 3. uri popoldne. Jugoslovanska matica. Prihodnjo sredo dne 14. t. m. vrSi se izredni obeni zbor Jugoslo-vanske matice v Narodnem domu zvefier ob 20. uri z dnevnim redom: Volitev novega predsednika in slucajnosti. Ge. Dr. FermevCe-va, dr. Horvatova, Kauklerjeva in gg. GaSpa-riC, Serona, ForSesin, Meza, Turin in Lan-gerholz se prosi, da prineso k istemu nabi-ralne pole in jih pred zborom izrofie blagaj-niku g. Milku SenSarju. K mnogobrojni udele?.bi vabi ODBOR. Ptujski Sokol iiua prihodnjo soboto dne 17. t. m, ob 20. uri v Narodnem domu izredni obeni zbor z dnevnim redom: Dopolniine volitve, naSe staliSce napram Sportnim druSt-vom in slucajnosti. Radi vafcnosti je udelezba za vse elanice in clane obvezna. Prosveta. Javen Shod priredi org. voj. invalidov v Ptuju v nedeljo, dne 11. aprila 1920 v dvorani „Narodnega doma." K obilni udelezbi istega vabi Odbor. PevskO druitvo. Izvanredni obeni zbor se UmetniSki koncert. Dne 1. maja t. 1. se j nam obeta umetniSki koncert od clanov praS- i kega kvnservatorija, vsled Cesar ze danes ! opozarjamo na ta izredenuziteknaSe obfiinstvo. | NatancnejSi program se pravoCasno objavi. III. simfonifini koncert v Mariboru. Maribor- ska divizijska godba v Mariboru priredi pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzoga v slavnostni dvorani pivovarne Gotz dne 10. aprila 1920 ob 20. uri (ob 8. uri zvecer) III. simfonifcni koncert. Izvaja so Smetana, „Ma vlast" („Moja domovina"), ciklus Sestih sim- foni6nih slik („ViSehrad", ,,Vltava", „§arka", „Z Ceskych luhuv a hajuv", „Tabor" in „Blanik".) Predprodaja vstopnic v trgovini muzikalij Jos. Hof'er in v papirni trgovini Zlata BriSnik, Slovenska ulica od 0. aprila 1920 naprej. Cisti dobicek je namenjen invalidom. Prijatelj, kam gres?? KStanitz-nnalBpriPi. Tarn je lepo kegiji&5e z vrtom. Tudi se dobi dobro vino lastnega prideika in sveze pivo, kakor dobra jedila. Ve5 obiskovalcev! Otvoritev gostilne. - Podpisana dajeta p. t. obSinst-vu Ptuja in okolice na znanje, da sta prevzela revstaracijo LjUdski Vrt (Volksgarten) in jo bodeta otvorila vnedeljojdne 18. aprila 1.1. Prizadevala si bova, kar najbolje zadovo-ljiti vse cenj. goste z dobrimi vini, svezim pivom in dobrimi jedili. Za mnogobrojni oblsk proslta franc in €lza Zernec, gostilnicarja. Svetla vrhnja suknja in salonska obleka ~Wm skoraj nova, fino sukno, se proda. Kje, pove uprava lista. Nekaj po ceni Se na prodaj v trgovini ALOJZ BRENfrC, PTUJ, Panonska ulica 9 vsak dan od 14. do 16. ure. s 5 sobami, deS6icna tla, hlevi, veliki vrt, 'A orala gozda, 2'/> orala njiv, 2 minuti od Ormoza oddaljena se za 175.000 K pro-da. , VpraSati pri upra-vi tega lista. se je eden pes, rujave barve, nizke pasme in dolge dlake, sliSi na ime jola.' Najditelj naj naznani upravitelju vlastelinstvaTrako§§an, z. p. Bednja, Hrvaiko proti dobri nagradi. v v^ Izgubil (magazin) vzame v najem J. Fiirthner, pekar, Ptuj. Ulna i ill kSS^S va „PTUJSKEGA LISTA." Deklica, 15 mesecev stara, zdrava in krepka, se odda zasvojo. Naslov pove uprava lista. Zmozen sodar se sprejme do 15. aprila t. 1. pri tvrdki .,Prva jugoslovanska alkoholna drulba", .' poprej Simon Hutter, sin, V PTUJU. '. — 4 — Jugosl. inzenirsko podjetje =EEEEE druzba z o. 3. --------- inzenirska pisarna it] stavbno podjetje Xjubljana, Sodna ul 2. f| Jtfaribor, Vitringhofova ul. 34 OSdelek I. Projekji, proracuni. Jfasvetovanje in zastop. Prssoja in stavbno ncdzorstvo. Cdde/ek II. Vodne gradbe; izraba vodnih si/; poljedelska melioracija Code/ek III. ?>cion, zehzobelon, Jie/ezne konstrukcije. Cdde/ek IV. Se/eznice, ceste, predori, mostovi Cdde/ek V. Jndustrijska in gospodarsk.a poslopja Cdde/ek VI. Xomercija/no razpecevanje gradi-vd, orodja in indusrrijskih tvarin. nmKlobukizadame -VABILO. Uil! («tan) se popravyo spretno, ,_ _____ •-. _ .^.^ _ .,_. . moderoo in ceno. ANITA ACKERMANN, modistinja. Ptuj, MurSiceva ul. 4. ki namerava pro-dati ali kupiti kako posestvo, hiSo, vilo, knietijo, grajscino, hotel, industrijo — ali vzeti kaj slicne-ga v najem, naj se obrne na realitetno pisarno Hawlik-SimfciC v Mariboru, Gregor6i6eva S)chillerjeva) ulica St. 6, pritlicje, — telefon 132. Konzumno drustvo za ptujski politicni okraj <*- reg. zadr. z omenjenim por. v P T U J U *i& - Y/IBI 5YOJE ZdDRUZNIKE Nfl - I. redni obcni zbor, ki se bo vrsil v nedeljo, dne II. aprila 1920 ob 10. uri predpoldne v dvorani „NARODNEGA DOMA" vPTUJU. ------------- DNEVNI RED: ------------- 1. PoroCilo naCelstva. 2. Odobrenje raCunskega zakljuCka za lsto 1919. 3. Odobrenja najetja posojil. 4. Odobrenje pristopa k „ZadruZni zvezi." 5. Slucajnosti. Opomba: Racunski zakljuCek je zadruznikom v dru§t-venem lokalu na ogled do obcnega zbora. Ptuj, dne 30. marca 1920. NACELSTVO. zobe in stara zlarnljena ozobja, placani najboljse cene^opisnica zadostuje. M. Lampart, poiinolezeU Ptuj. Ve6jo nmozino praznih jzslToojott zelo rnocnih, ima za oddati trgovina z zolez-nino Anton BrenCifi v Ptuju. Misi - podgane - stenlce -scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate rnoja naj-bolje preizkuSena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K 8'—, za podgane in miSi K 8'—, za §Lurke 10 K; posebno mofria tinktura za stenice 7 K; uniCevalec moljev pralek proti uSem v obleki in perilu, proti miavljam, proti u§em pri perutnini 6 K; praSek proti rnriesom 6 K; rnazilo proti uJem pri ljudeh 4 in 8 K ; maziio za uSi pri iivini 4 in 8 K; tinktura proti mrCesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec rastlin) K 6'—, PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. jQnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. taltiii toll' dobro in li5no iz-delani, ievijarske potreb§5ine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razlidni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoci predmeti, dobe se .'. vedno po primerni ceni v trgovini J. N. PeterStf v Ptuju. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.