Xzliaj»:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Leto XVII.
V Celovcu, 20, marca 1898.
V e 1 j H: :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Štev. 8.
Deželni šolski nadzornik Palla in naše šole.
Iz letošnjega šolskega razgovora v dež. zboru moramo omeniti še govor dež. šolskega nadzornika, ki je govoril v mnogem oziru res — čudno. Njegovim besedam pa je treba precej pripomniti in ugovarjati. Storimo to tako, da prinesemo najprej Pallatov govor in potem naše pripombe.
G. Palla je govoril: V današnji seji slišal sem marsikaj, kar moram smatrati za očitanje zoper uredbo naših šol, za očitanje morda zoper namene mojega izvrstnega prednika v tem ali onem ozira 1., za očitanje zoper posamezne učitelje in zoper učiteljsko pripravnico. Ce bi h vsemu temu. molčal, reklo bi se morda: Bil je zastonj tujkaj,. ^Na posamezne stvari hočem kratko odgo-yq.rifi. ¥.ra\nava naših 84 dvojezičnih (utrakvističhih) šol je zgodovinsko postala taka, kakoršna je; ni se napravila sedaj ali v zadnjih letih, razvila se je iz starih oblik tako. 2. Že zavoljo tega smemo trditi, da so naše šole, take kakoršne so, dobre. Grem še dalje in trdim, da so naše utrakvistične šole vzor šol, vzor gledé na uravnavo in gledé na uspehe. 3. S tem hočem tudi učiteljem, ki delujejo na teh šolah, dati javno častno spričevalo in pripoznati njih uspehe. V zadnjem letu sem pač pregledal še le 9 utrakvi-stičnih šol in 4 slovenske šole. Našel sem povsod najboljši red in malone povsod uspehe, katere sem pričakoval. Razlika je pač med posameznimi šolami enega okraja in med dvojezičnimi šolami ve-likovškega in celovškega okraja. Dvojezične šole celovškega okraja dosežejo primeroma največ, one velikovškega so daleč za njimi. TJzrok temu je način poučevanja.....4.
Prva šola, katero sem obiskal, bila je utra-kvistična in radoveden sem bil, kako je uravnana. V prvem razredu se poučuje slovenski, v drugem slovensko in nemško, v tretjem se preide k nemškemu poučnemu jeziku, v četrtem je samo nemški poučni jezik pa tako, da učitelj govori tudi slovenski, — kolikor zna. 5. Ta uravnava bi se v nekem oziru mogla prenarediti; priznavam to, ali zató potrebujemo učiteljev. Na utrakvističnih in slovenskih šolah bi moralo, če bi se hoteli (!) ozirati na to željo, biti 170 učiteljev, slovenščine čisto zmožnih, ali v celi deželi jih nimamo niti 100. Željam, naj se bolj gleda na slovenščino, bi se najložje ustreglo s tem, če bi se na 2- in 3-raz-rednih slovenskih šolah tudi v 2. razredu nastavili učitelji, ki znajo slovenski. To pa sedaj ni mogoče. Le z največjo silo mogli smo doslej na jednoraz-rednice pošiljati učitelje, ki znajo slovenski. V 2. in
3.	razredu to ni mogoče. Skušamo sicer tja pošiljati nemške učitelje, ki so se učili nekoliko slovenski, ali njih število je premalo. Namen naš je, da se ustreže upravičenim željam.6.
Druga stvar je pomanjkanje pravih šolskih knjig. To pomanjkanje se že dolgo pozna, ali ni bilo mogoče mu odpomoči. Ministerstvo in dež. šolski svet pa se o tem dogovarjata in se je potrebno ukrenilo. Pa če bi imeli tudi najboljše knjige, nič ne pomaga, ker nimamo učiteljev. — Od sedaj naprej bode stvar nekoliko boljša, ker bodemo učitelje, ki znajo slovenski, pošiljali na tiste šole, v katerih je več otrok, ki ne znajo nemški in kjer so najbolj potrebni. Na učiteljišču se slovenščina zadosti poučuje, pa vendar ne toliko,
kakor bi bilo želeti........ G. dež. nadzornik
je na to odgovarjal očitanju, da na učiteljišču vlada Darvvinov in Dittes-ov duh in nad mero povzdigoval povsem brezverskega učenika Dittesa, kateri je novodobnim učiteljem nekak vzor. Pa o tem ob drugi priliki več kaj! — Zatrjuje tudi, da se na učiteljišču kolikor mogoče ozirajo na versko izgojo mladih učiteljev in potem nadaljuje:
Naši učitelji na deželi kažejo svoje versko mišljenje, kolikor morejo in kedar imajo za to priložnost .... 7. Kamor pridem, vprašam: Kaj molite v šoli? če čujem, da se ne moli Očenaš in Češčenamarija, zaukažem, da se mora odslej
vpeljati. 8. če v kaki šoli ne vidim križa, pokličem učitelja na odgovor in moji želji in ukazu se mora ustreči. Naši učitelji in kateheti živd, to je znano, v najboljšem soglasju in videti sem mogel prav ginljivo in iskreno razmerje med duhovniki in učitelji........ V tem oziru morem
dati svojim učiteljem najboljše spričevalo. 9.
Govorilo se je tudi o šolski dolžnosti. Za obiskovanje šole obvezanih otrok je bilo lani 56.409, šolo jih je obiskovalo 52.341. Mnogi ne morejo hoditi v šolo, ker so od nje preveč oddaljeni; takih je 1503. Od teh jih je 800 v velikov-škem, 400 v volšberškem okraju. V velikovškem so šolski okraji preveliki, tako da mnogo otrok ne more v šolo. — Dalje je govoril g. Palla o kaznih zaradi šolskih zamud in zoper 6-letno in nedeljsko šolo. Pravi, da imamo dejanski že sedaj 6-letno šolo, ker je mnogo otrok po leti šole oproščenih. O nedeljskih šolah oblastno trdi, da niso nič vredne (??).
' Naše pripombe. J
Posameznim trditvam g. dežel, nadzornika, katere smo v govoru označili s številkami, dodamo tu po vrsti svoje kratke opazke.
1.	Gospodu Pallata zdi se potrebno, braniti svojega prednika dr. Gobanca. To je pač nehvaležno delo, saj vemo vsi, kako je soditi Gobančevo delovanje. Vedo to dobro tudi Nemci in učitelji sami najbolj, da sistem katerega je upeljal dr. G. ni srečen, ni koristen! To je gotovo in ni treba o tem več govoriti!
2.	Tii ne gré za to, kako so se naše šole razvijale, marveč zato, kakšne so! Tudi ni res, da so šole zgodovinsko takšne postale; nekateri, nam povsod nasprotni mogočneži so jih samovoljno tako uravnali zoper jasne določbe postav, zoper prepričanje in mnogokratne zahteve ljudstva! Hoteli so iz šol napraviti to, kar so v resnici : po-nemčevalnice !
3.	Da so naše šole dobre, dà, ne le dobre, marveč pravi pravcati vzor dobrih šol, trdi gosp. Palla. Vsakdo, kdor to pohvalo bere, mora se prijeti za glavo; tega bi tudi g. dr. Gobane ne upal se trditi. Gospoda morajo biti res jako skromni v svojih zahtevah, da so zadovoljni s takimi uspehi šol. Kaj pravite k temu Vi, kmetje in stariši? Ali ste in morete biti tudi Vi zadovoljni s sadom, ki ga Vam donašajo sedanje šole?! Gotovo ne, zlasti če pomislite na ogromne stroške, katere imate ravno za šole! Saj dan na dan vidite, kakšna mladina prihaja iz sedanjih šol; Vi čutite najbolj pomanjkanje poslov, pridnih delavcev in vidite tudi, kaj je temu vzrok. In neovržena resnica je, da premnogo otrok zapušča naše šole, ne da bi se bili za življenje kaj naučili, resnica je, da navadno v kratkem času pozabijo vse, kar so se učili, ker nimajo veselja do uka. In zakaj to ? Zató, ker so naše utrakvistične šole „vzor šol“, kakoršne ne bi smele biti! — Svojo odločno, a prav neopravičeno sodbo je izrekel gosp. Palla, dasi je pregledal (od 84) še le 9 šol. Kaj pa je z drugimi?!
4.	Gospodje učitelji v velikovškem okraju naj se le g. dež. šol. nadzorniku za ta „poklon“ primerno zahvalijo !
5.	„Kolikor zna !“ To je ravno, da učitelji na slovenskih šolah večinoma ne znajo slovenski. Sploh pa ne vemo, kje je tista srečna šola, katero g. Palla opisuje tukaj, ker se tako na naših šolah v obče ne poučuje, marveč precej začne z nemščino, kar ravno grajamo.
6.	Samo da ne ostane pri samem namenu, marveč hočemo vendar enkrat videti tudi dejanja! Priložnost za to se bo gospodom kmalu ponudila!
7.	„Učitelji kažejo svoje versko mišljenje !“ — Kdo bi tega bil bolj vesel, kakor naše ljudstvo! Ali, žal, v resnici ni tako in mnogo, mnogo učiteljev je ne le v verskih zadevah popolnoma brezbrižnih, marveč veri in katol. cerkvi naravnost nasprotnih! Ali jih g. Palla res ne pozna, da takó govori?! Vsakdanja izkušnja nas pač drugače uči! Kako redko je število onih — vse hvale
vrednih — učiteljev, ki redno izpolnujejo cerkvene dolžnosti, kateri zahajajo k sv. maši, k velikonočni spovedi itd.; pa koliko je takih, katere vidiš v cerkvi le, kedar morajo otroke voditi tja, katerih ne vidiš nikoli pri mizi Gospodovi, ki dostikrat smešijo in zaničujejo božje naprave! Dokazov za to je le preveč od vseh stranij, in prepričani smo, da so se učitelji sami morali — čuditi, ko so brali o teh besedah g. nadzornika.
8.	Z veseljem čujemo, da g. Palla gleda na to, da šolarji molijo Očenaš itd. No, še mnogo opravka ga čaka v tem oziru, ker znano nam je še dosti šol, kjer se Očenaš n e moli, marveč govorijo in pojejo „ molitvice", ki so vsemu prej podobne, kakor molitvi. In g. nadzornik sam mora pritrditi, da je nedopustno, če morajo n. pr. slovenski otroci peti take nemške molitvice, katerih še odraščeni ne zastopijo in v katerih ni nobene pobožne misli!
9.	O razmerju med duhovniki in učitelji, katero je g. Palla toliko povzdigoval, bi se dalo mnogo pisati. Kratko rečemo, da ni takšno, kakor je trdil g. nadzornik, in to gotovo ne po krivdi duhovnikov! Saj ravno gg. učitelji nasproti duhovnikom mnogokrat niti tega ne poznajo, kar zahteva najnavadnejša vljudnost, saj ravno oni tolikokrat brez povoda nasprotujejo duhovnikom in cerkvi sploh. Stokrat dokazana stvar je tudi, da najnesramnejši dopisi v liberalnih časnikih o duhovščini itd. so le premnogokrat pisani od učiteljev! — Odkritosrčno bi želeli, da bi moglo razmerje med duhovniki in učitelji biti takšno, kakor ga je opisal g. Palla, zakaj bilo bi le v blagor mladini. A nemogoče je to, dokler vlada med učiteljstvom tak duh in vpliv od zunaj !
Toliko treba vsaj na kratko pripomniti besedam g. dež. šolskega nadzornika, upamo pa, da nam bodo tudi bralci in rojaki, zlasti stariši, omenili svoje izkušnje in misli o marsikateri trditvi v onem govoru.
Dopisi prijateljev«.
iz Radiš. (Občinske volitve, družba sv. Mohorja in slovensko pevsko društvo.) Od občinskih volitev na Radišah se je „Miru“ le malo poročalo, ali zato pa toliko več pišejo liberalni časniki. Pa ako bi tem verjeti bilo, so doslej vedno krščanske in slovenske Radiše postale takorekoč čez noč vse rudeče in nemškutarske, ali kakor liberalci pišejo: „deutsch-fortschrittlich" ali „deutsch-national“ in Bog vé kaj še. Ali kdo je vendar Radišane tako rudeče pobarval ali vsaj pobarvati želel, smo Radišani zares prav radovedni. Naj se tisti barvanec le pri nas oglasi in za plačilo mu bodemo rudeč ,,blek“ na njegovo zadnjico v vedni spomin prilepili. Ali morebiti pa je tisti pisač v „Freie Stimmen" le samo nekaterim Ra-dičanom rudečo, nemškutarsko obleko ponujal, ker mu domača, slovenska tako silno v oči kolje? Pa ako je že zares kateri Radišan ponujano obleko vzel in jo tudi oblekel, naj se nam vendar v svoji ptuji, novošegni obleki pokaže, da bomo videli, ali se mu rudeča nemškutarska in „fortschrittlarska" obleka zares bolj „šikaM, kakor poštena domača in slovenska. Pa proč z vso šalo in naj se v zadevi naših občinskih volitev naznani čista resnica. Občinske volitve na Radišah so se vršile skoz in skoz v krščanskem duhu in politika ni imela ničesar pri teh volitvah opraviti. Vsi izvoljeni so pošteni, krščanski možje, katerim molitev, cerkev in zakramenti niso poslednja reč na zemlji, kakor so rudečim, deutschnaceljnom in fortschrittlarjem. Zatorej bodo tudi vsi ti možje v krščanskem duhu delali za blagor občine. Ali tudi Slovenci so ter ostanejo in Judež-izdajalec svojega rodu se med njimi našel ne bo. Očitna priča tega nam je to, da so razun g. učitelja, (kateri pa je tudi s prepričanjem veren in krščanski gospod in smo ga zatorej tudi v občinski odbor volili,) vsi drugi izvoljeni radiški odborniki, in teh je skup 10, in ravno tako tudi vsi šolski svetovalci, udi družbe sv. Mohorja in zraven tega tudi naš „Mir“ pridno
Spominjajte se Oiril-JMCetoclove clraž;l>e!
prebirajo. Pa da ne le samo ti možje, ampak da cela radiška fara krščansko in slovensko narodno obličje kaže, jasno priča ogromno število udov družbe sv. Mohorja. Ako so Radiše bile že lansko leto s svojimi 74 udi na V. vrsti vseh župnij koroške dežele, tako bodo se letos s svojimi udi gotovo na še večji stopnji našle. Ako pa se pre-vdari, da Radiše štejejo samo 778 prebivalcev, tako 79 Mohorjanov dosti jasno spričuje, da tisti „deutschnacelj“, kateri v judovsko-liberalnih časnikih Radišane kot rudečkarje popisuje, ali naravnost obrekuje, ali pa ima rudeče očali nataknjene in tedaj seveda vse le rudeče ali „deutsch-fortschrittlich“ vidi. Res je, da smo za župana si izvolili n e Radišana, ampak poštenega moža iz Zabrde, ali to se ni zgodilo iz politike, ampak iz drugih le samo radiško občino zadevajočih razmer. Iz tega naj častiti bralci „Mira“ sprevidijo, kako malo je nasprotnim liberalnim časnikom verjeti. — Radiše imajo tudi izvrstno slovensko pevsko društvo. Deset ali jednajst poštenih slovenskih fantov, ki imajo vsi izvrstne glasove, se je že lansko jesen združilo in pod skušanim voditeljem se vedno vadijo v petju. Pojejo pa zdaj že v cerkvi pri božji službi tako lepo in izvrstno, da ljudje, ki pridejo iz drugih krajev k božji službi, očitno spoznajo, da takega lepega in ubranega petja daleč okrog ni, kakor je v cerkvi na Radišah. Zatorej pa je tudi cerkev ob nedeljah in praznikih vedno prav dobro obiskana. Pa ne le samo v petju cerkvenih, ampak ravno tako tudi v petju milih slovensko-nà-rodnih pesem so že izurjeni, da se jim pri nobenem zborovanju in nobeni veselici ni treba sramovati. Naj le ostanejo vedno med seboj prijateljsko združeni. Bog pa naj jim podeli vedno močna, zdrava prša, da čas svojih kratkih, lepih mladih let, kakor škrjanček na polju v vigrednem času, vedno sladko prepevajo Bogu v čast, pa tudi v veselje in kratek čas samim sebi, kakor tudi vsem nam mladim in starim.
Iz Velikovca. („Nemško gibanj e.“) Pod zgornjim naslovom objavile so celovške „Freie Stimmen” v številki od 24. svečana t. 1. dopis iz Velikovca, v katerem dotični dopisnik kar kozolce preobrača od samega veselja, da vladajo na tukajšnjem „rotovžu“ nemški nacijonalci. Da omenja raznih slavnostij, katere naši nemški nàrodovci v najnovejšem času tako pogostokrat napravljajo in pri katerih se čuje običajno „heilanje“, nas Slovence manj zanima. Ali ker dotični dopisnik tudi trdi, da je tukajšnja mestna hranilnica zdaj čisto v nemških rokah, smo prisiljeni nad to izjavo izraziti svoje začudenje in pojasniti svoje stališče. Kaj neki misli dopisnik izreči z besedami, da je hranilnica zdaj „v nemških rokah“? Ker sta oba dosedanja hranilnična ravnatelja, gg. Pinterič starejši in Cehner, Nemca, tedaj nihče ne more trditi, da bi bila hranilnica kedaj v slovenskih rokah. Ali ker dopisnik omenja, da iznaša hranilnični reservni fond že 140.000 gld., tedaj mislimo, da uganemo, kaj hoče s temi svojimi besedami povedati, ako trdimo, da hoče nemško-nžrodni hranilnični odbor čisti dobiček hranilnice porabiti za svoje nemško-nacijonalne namene. To naše tolmačenje utegne potrditi govorica, po kateri je hranilnični odbor na svojem letošnjem občnem zboru od čistega dobička tudi neko svòto volil za zgradbo nameravane stavbe „nemškega nàrodnega doma“ v Velikovcu. Ako je temu tako, tedaj moramo mi Slovenci odločno zoper to ugovarjati! Mi smo do zdaj vedno mislili, da je tukajšnja hranilnica, ki je edina hranilnica v obširni slovenski podjunski dolini, in v katero se večinoma vlaga slovenski denar, kakor se v isto tudi, ker se v posojilnice vlagati ne smejo, vlagajo sirotinski (pu-pilarni) denarji in denarji mnogih slovenskih cerkev, mednàrodni zavod. Pri njeni ustanovitvi so sodelovali ne samo Nemci, ampak tudi Slovenci. Saj dotična spomeniška knjiga, katero je letos ob 25-letnici svojega obstanka tukajšnja hranilnica izdala, v laskavih besedah proslavlja velike zasluge, katere si je za njeno ustanovitev stekel znani, leta 1876. umrli slovenski rodoljub dr. Valentin Pavlič, bivši odvetnik v Velikovcu. V prvem hranilničnem odboru najdemo tudi tedanjega velikovškega dekana, pozneje stolnega kanonika, rodoljuba Andreja Aljančiča. Ako se tedaj omenjena govorica, da namerava hranilnični odbor čisti dobiček porabiti tudi za nemško-nacijonalne namene, potrdi, potem je vam Slovencem pot odkazana. Slovenci naj svoj prihranjeni denar raji vlagajo v slovenske denarne zavode, v domače posojilnice ali pa v južnoštajersko in ljubljansko mestno hranilnico; ravno to bodo tudi storile slovenske cerkve ali pa si kupile obligacij. To storiti nam veleva nàrodna zavest! — Dopisnik se dalje posebno zaganja v g. Cehnerja, poprejšnjega hranilničnega ravnatelja iu dosedanjega načelnika mesijanske zadruge in voditelja starejših mestjanov, nad katerim se zelo huduje, ker ne mara sprejemati naročila iz Stern-wirthove pivovarne ali Plzenske restavracije, ampak si kot izkušeni mož ohrani samostalno svoje miš-
[Tj
Ijenje. G. Cehner je našim nacijonalcem še zadnja ovira do neomejene samovlade, zavoljo tega ga vedno napadajo in tudi ne bodo odnehali, dokler ga ne spodrinejo in na njegovo mesto postavijo koga svojih pristašev, morda „nemškega“ klobučarja Gratzhofer-ja, ki pa vendar rad po raznih trgovinah v podjunski dolini Slovencem ponuja svoje „nemške“ klobuke. Kar pa očitanje zadene, da je g. Cehner več častnih mest, za katere je vžival tudi nagrade, v svoji osebi zjedinil, moramo resnici na ljubo povedati, da je on s svojim vestnim poslovanjem iste nagrade tudi pošteno zaslužil. Saj je zgorej omenjeni reservni fond pod njegovim dvanajstletnim poslovanjem kot ravnatelj še posebno narastel, ter so se tudi ob slavnosti hranilnične petindvajsetletnice njegove zasluge s tem očitno priznale, da se je poleg podobe g. Pinteriča starejšega tudi Cehnerjeva podoba v hranilnični dvorani slovesno odkrila. Prepričani pa smo, da, ko se bodo naši nemško-nacijonalci zadnje zdaj še po g. Cehnerju zasedene „mastne“ službe polastili, potem bo vsa gonja zoper tega, za našo občino zaslužnega gospoda vtihnila in bo v nemško-ndrod-nem taboru zavladal mir in splošna zadovoljnost. Ali bodo potem za Velikovčane tudi dozorele zlate fige, je pa drugo vprašanje.
Od sv. Jakoba v Koprivni. (Čudne reči.) Dné 31. prosinca je tu od juga sem zabliskalo in zagrmelo. — Na svečnico so za Peco pod goro čez 50 do 60 let stari možje letos prvič zagledali luč sveta. Pa to se nam ne zdi prav nič čudno, zakaj od sv. Martina na oni strani ne vidijo solnca, na svečnico pa jim je spet prisijalo. — Kdo bi mislil, da še doktorji todi hodijo in po zimi! Pa ni res ; ne hodijo, marveč peljala sta se dva — še ni dolgo — v kočijah, kapeljski in pliberški. Dva kmeta, en naš pa en jaborski, pa bosta za nju in komisijo plačala 134 gld., vsak pol. Po letu namreč je umrl kočar, ki je z voskom kupčeval. Kmet v Jaborju imel je dobiti pol tretji sto in je tožil v Pliberku tukajšnjega kmeta, da je on prejel od rajnega njegov denar. Ta je pa bil denar (150 gld.) izročil notarju v Kaplji, a v Pliberk je odgovoril, da on nima ničesar. Zavoljo tega neprevidnega izraza mora plačati polovico stroškov in tožnik, ki ni mogel spričati, kar je trdil, drugo polovico. Ko bi pač kmeti rajši med seboj si zaupali, ko k doktorjem letali! — Duš so pred leti pri nas šteli pol šesti sto, letos jih je 400. Ali so oni duše zgubili? Mislim da ne, — vsaj slišati ni bilo, da so kje zgubljene duše našli — ampak poldrugi sto ljudij je manj, z dušo in telesom so šli. Kam? Pokopali jih nismo. „Kmečki volk“ jih je požrl žive : 8 kmetij je prodanih, poslov razun pri eni hiši po-vsodi manj. Rudokopi, tovarne jih žrejo, pa še po širokem svetu grejo. Zdaj tega, pozneje onega manj, delavcev (za prav še bolj delavnosti), živine, denarjev, po malem še lesa in pa vsega čedalje manj in manj. Od povsod in zmirom manj manj se pa pride na nikjer nič in nikoli nič. — Čeravno se svet koncu bliža in konec svetu, vendar se naprej suče in „raja“ ; porajali so se lani tako, da se je zvalilo 19 mladih; tako plesati, kakor bo on žvižgal, jih je začelo 9 (parov poročenih), smrt pa jih je spravila 12 na svoj ples ; toliko jih zdaj manj pleše na svetu. Tako stanovitni pa nismo, kakor v Kneži, kjer sta skoro v dveh letih le samo dva malčka umrla. Pravijo, da tam ne morejo nikogar pogrešati. Tu je bela žena n. pr. leta 1887. vzela davico na pomoč in podušila 34 ljudij, pri eni hiši vse. Nič se ne zmeni, ali se morejo pogrešati, ali ne.
Izza Pece. (Vrem e.) Mislil sem : Za Koprivca se spodobi molčati, ne v svet siliti. Pa glejte no, če mi molčimo, še vsem po godu ni. Sosed iz Štajerske mi porogljivo piše : „Št. Jakobski zvon ne poje več? Se ti je črnilo posušilo?“ Takó, ali bi ne moglo črnilo tudi zmrzniti, mrzlo je že dosti dolgo. Ali bi se ne moglo kaj drugega posušiti ko črnilo, mošnja? In šentjakobski zvon — kdo pa ga maže? Peti že ne more, zabrenči pa naj še enkrat. Veste, za dopise človek včasih — posebno po zimi, ali ne, dragi Barigeljc? — ni dosti muhast, včasih mu pa muhe zabranijo, kakor so meni. Muhe? Dà! Nameraval sem na solncu se greč dješkemu dopisniku odgovoriti, da smo tu bolj naprednjaški, ker je tod že teloh cvetel in rumene trobentice (fevkice). Kopno je na solnčnih hribih vse in redili smo že muhe, ki so zmage ve-selé se o poldnevih brenčale za zidom, da smo je hoteli nahujskati na zaspance v Galicijo in Go-zdanje, ki so ob volitvi za pečjo dremali, — pa o joj, duh zaspanosti ima moč; poslali so nam burjo, mraz, da bi 25. prosinca skoro ljudje bili pozebli. Muh je bilo konec, pa tudi dobre volje. Od te dobe nimamo stanovitnega vremena. Spet in spet po malo snega. Na pepelnico je lil dež, tako da so dolenjci, ki jim je naša Meža škodo naredila, kar hudi, češ: To so hudobni Koprivčani; doli ne pride kaj dobrega. Prvi sušeč je prinesel visok sneg, tretji še navrh. Zdaj pojde spet ložeje naprej z lesom, ki ga je dosti spraviti, smo rekli; pa spet dež kazi. Voda je tako razdrla sanenec,
i-azšii-j aj te
da se v Črno ne more z vozom, ako se ne lotijo pot popravljati. Prej so bili pa plazi dvakrat cesto zasuli. Imamo svoje težave, ravno s snegom in poti največ. Kateri imajo konje, bi radi česa zaslužili po zimi s spravljanjem lesa, ali ni mogoče.
Sadjerejci pozor!
(Izviren dopis.)
(Konec.)
Kako je mogoče dobiti kmalu dobrega sadnega drevja za malo denarjev? Glavno sadje je po naših krajih jabelka in hruška, in sicer plemenito za prodaj, gospodarsko za domače potrebe. Že tri leta kupujem jabolčne in hruškine jako dobro oko-renjene divjake pri veliki vrtnarski tvrdki Klenert v Gradcu, oboje po tri goldinarje sto. (Napis : Wilhelm Klennert, Korosistrasse Nr. 58-60.) Te divjake, ki so za prst debeli in čez 1 do 2 metra visoki požlahtnujem večjidel še istega leta ali pred vsajanjem v roči ali pa brž potem. Po dosedanji skušnji bodo jabelka in hruške v treh letih za presajanje na svoja stanovitna mesta. Tako dobim od sto divjakov vsaj osemdeset lepih drevesc, kar za malega posestnika navadno zadostuje, in stane mi drevesce k večjemu !2 do 15 krajcarjev vsega vkup. Še boljše bi bilo, ko bi cela vas naročila takih divjakov pojedno ali več tisoč, ker bi jej prišli še boljši kup. (Tvrdka Mazanek v Lomnici na Češkem prodaja dveletne divjake celo za 10 do 20 goldinarjev tisoč.) Drevesnica se lahko napravi na kakej občinskej trati in se lepo in primerno ogradi proti živini in zajcem. Plot iz krajnikov bi gotovo ne stal mnogo. Rojaki, poskusite to, prepričan sem, da nobenemu ne bode žal. Dotlej pa brez skrbi kupujete od popotnih prodajalcev že iz-rejena drevesca po 20 do 30 krajcarjev in jih potem sami požlahtnite na take vrste, kakor jih imeti želite; dodàm samo, da je drevo dvakrat cepljeno lepše, kakor samo enkrat. Svetovati pa moram, da se korenine takih drevesc, ki so zraku ali vzduhu dolgo izpostavljena, dalj časa namakajo v gnojnici, katerej naj se pritrosi nekoliko dobre prsti. — Koristen sad za domačo potrebo in za prodaj so tudi češpelj, sliva, aprikoza in breskev. Najboljša izreja teh vrst je iz koščic v drevesnici ; hitrejši pa se dobivajo drevesca, če izkopljemo mlade poganjiče iz korenin starih dreves in jih presadimo v drevesnico dokler niso za presajanje na prostem. Tako opravilo je tembolj priporočati, ker posebno češpelj po večkratnem presajanju boljši in debelejši sad rodi. Ne vsaki češpelj nese jednako dober in debel sad; zato začenjajo povsod tudi češpelj požlahtnovati. Cepiči se režejo na drevesih, ki najboljši sad rode. Požlahtnujmo torej tudi češpelj, če hočemo dobivati dober in jednako debel sad. Za sušilo prav dobra sliva je tako imenovana „mirabella“, ki v naših krajih skoro vsako leto rodi ter je zelo trpežno drevo.
Tudi črešnja in oreh nosé dober sad za dom, posebno za mladost, pa tudi za prodaj. Črešnjevih divjakov je dobiti dovolj na prostem, pa se dajo tudi izgojiti v kratkem času v drevesnici. Za porabo in za prodaj so najboljše cepljene ali žlahtne črešnje.
Tudi pri orehu moramo na to gledati, da dobimo debel in tenko luščinast sad. Priporočila vreden je debel laški in pa mandlov oreh ki ima tako tenko luščino kakor navaden mandel. Naši pradedje so sadili ta koristen sad veliko rajši, kakor sedanji rod. Rojaki, ne opuščajte tega, saj oreh navadno celo tam raste, kjer drugo sadje ne plenja več dobro.
Dalje ne smemo v nemar puščati debelih lešnikov ki se lahko drago prodajajo. Najboljše je na lešnikov divjak, ki navadno rodi le droben sad, požlahtniti cepiče prav debele rodovitne vrste (sorte).
Sedaj pa še nekoliko besedij o vsajanju sadnih dreves. Ugoden čas za vsajanje je jesen, dokler zemlja ne zmrzuje, posebno v lahkej, pe-ščenatej, bolj toplej zemlji od Šmihelčice do hudega mraza in zmrzline. Spomladi se pa priporoča vsajanje v težkej, hladnej in mokrotnej zemlji. K vsakemu deblu se vsadi poprej kol za podporo, pozneje bi to ravnanje preveč korenin odrlo, in sicer proti solnčnej, posebno jugozapadnej »strani. Pri potu pa, kjer bi živina in vozovi lahko deblo poškodovali, se mora kol na cestno stran vsaditi. Jame za vsajanje se morajo kolikor mogoče že dalj časa poprej izkopati, vsaj pol metra globoka in jeden do dva metra široka, da se prst pred vsajanjem bolj zraka ali vzduha napije, kar rasti pripomaga. K vsakej jami je treba pripeljati še prav dobre silne prsti, posebno osuhle luže s potov in rovov, koder se gnojnica žalibog odtaka, dalej nekoliko vlažnega, trohnelega gnoja. Korenine se pred sadilom obrežejo in pomočijo v gnojnico, katerej se prida dobre črne prsti in malo pepela, se vložijo z roko v jamo na razrahljano dobro prst, in se tudi z dobro prstjo zasujejo. Šele nato se zasipa izkopana prst, na njo natrosi plast gnoja, ki
IXau?o<$aj te in
se z ostalo prstjo pokrije in naredi okoli debla primerno velika globelj ali votlina za nabiranje deževnice. Saditi se mora plitvo, ne globeje kakor je rastlo poprej drevesce. Tudi ni dobro prst preveč pritiskati ali teptati. Deblo naj se večkrat dobro pretrese, da se prst dobro med korenine vsede. Nazadnje se drevesce rahlo h kolu priveže in z gnojnico zalije. Tega je tem bolj treba pri vi-grednem vsajanju in se mora za časa suše večkrat storiti, kdor hoče pri vsajanju na korenine nekoliko zrn ovsa ali ječmena potrositi, ne dela slabo; trdi se, da se drevesce bolj gotovo prime. Mladi divjaki se sadijo v drevesnici v primerno globoko izkopane brazde, tudi se jim dodaja nekoliko dobre črne prsti. Količev navadno ni treba.
Nazadnje še nekaj o vrstah (sortah), katere naj bi nasajali po naših sadunosnikih. V tem oziru bi svetoval, da se držimo najbolj svojih starih vrst, ki so se v naših krajih že dobro obnesle. Manj vrst, pa mnogo dreves od jedne vrste, ki se je pokazala zelò rodovitna — bodi nam v tem oziru vodilo. Prigodnjega sadja nam ni mnogo treba, tem več pa jesenskega in zimskega ali kasnega, ki trpi čez zimo do sredi leta. Cepiči se režejo, dokler niso popki preveč izgnani, posebno meseca februarja do aprila. Tudi v poznej jeseni se smejo narezati in se hranijo v prsti zakopani na prostem ali v kakem hramu.	V. J.
fPoJitlčii! pregled.
Avstro-Ogerska. Dné 13. t. m. minulo je 50 let, odkar se je pričel 1. 1848. z „marčevimi dnevi" preobrat v naši Avstriji, kakor tudi po drugih državah. Obhajali so ta dan pa zlasti so-cijalni demokratje in v prav bratski zvezi ž njimi naši ljubeznjivi nemški nacijonalci. To je najboljši dokaz zato, kaj hočejo ti ljudje. V raznih mestih so bile demonstracije, na Dunaju n. pr. se je zbralo ta dan na pokopališču do 60 tisoč delavcev. Do večjih izgredov, kakor so jih želeli razni socijalis-tični in nemško-nacijonalni voditelji, ni prišlo. — Državni zbor se bode zbral dné 21. t. m. Časniki kajpak mnogo pišejo o tem, kako se bo tam obravnavalo, kdo bode predsednik itd. Tiste dni se mora tudi pokazati, kako stališče bode zavzemalo novo Thunovo ministerstvo, o katerega sestavi smo poročali že zadnjič. — Ob slavnostih, katere letos obhajajo naš sv. Oče Leon XIII., je vladarju čestitalo 10 deželnih zborov, med tem ko v sedmih o taki čestitki ni bilo ne duha ne sluha. Med temi je kajpak tudi naš nacijonalno-liberalni koroški zbor. — Dné 15. t. m. pričela so se na Dunaju zopet posvetovanja škofov.
Druge države. Dné 6. t. m. je umrl v Parizu srbski poslanik Milutin Garašanin, ki je v novejši politični zgodovini srbski igral važno vlogo. Dosegel je 55 let. — V dvoboju je padel laški poslanec Cavaloti, ki je v svojem življenju prebil nad 50 dvobojev. — Veliki konzistorij, t. j. zbor kardinalov bode v Rimu dné 24. t. m. V njem bodo sv. Oče potrdili novega knezonadškofa goriškega in knezoškofa ljubljanskega. — Lahi so z velikim dirindajem slavili 50-letnico svoje ustave.
o v I c a r.
Na Koroškem. (Revolucijo proslav-jajo!) Tudi naši koroški nemški nacijonalci so v bratski zvezi s soc. demokrati dné 13. t. m. proslavljali petdesetletnico revolucije 1. 1848. Naci-jonalci so napravili 12. t. m. slavnost, pri kateri je mlatil Dobernik prazno slamo o „svobodi“ itd. in presedo val župan Neuner. Glavno besedo pa so imeli — študentje ! ! — Soc. demokratje so trosili po noči listke po mestu, naj se delavci vzdignejo zoper duhovnike! V nedeljo so imeli shod. Napraviti so hoteli tudi razsvetljavo, pa jo je vlada prepovedala. Zvečer so porogovilili po mestu, hoteli napasti škofijo itd. Policaji so jih razgnali in zaprli 9 razgrajajočih fantalinov. — V Beljaku je bilo razsvetljeno vso mesto in vršile so se slavnosti nacijonalcev in demokratov. Vidi se, da so Beljačani tudi v tem oziru „naprej“. Pokazalo se je zopet, kako obstoji prav dogovorjena zveza med soc. demokrati in nemškimi nacijonalci!
— (D uho vs k e zadeve.) Mil. g. knezoškof Jožef so se odpeljali dné 14. t. m. k posvetovanju škofov na Dunaj ter ostanejo tam do prihodnjega tedna. — Za župnika v Hodišah je imenovan vč. g. A. Ž a k, župnik v Štebnju ob Žili ; za župnika v Svinici tamošnji provizor J. Schwings-hakl. — Za dekanijo Beljak je č. g. V. Kraut, župnik na Brnci, izvoljen in potrjen za dekanijskega svetovalca. — Pri pobožnosti sv. Glave v farni cerkvi sv. Ilija v Celovcu bode letos pridigal re-demptorist č. o. A. Rossler. — Mašniško posvečevanje bode letos dné 15., 17. in 19. julija.
* Radi cesarskega jubileja bodo letošnje šolske počitnice baje precej podaljšane. — Novo luč, imenovano „Acetylen“ bodo izdelovali v novi to-
varni v Svincu. Sveti se baje jako lepo ter se napravlja iz tako imenovanega „Kalcijum-Karbida“.
—	Novi notar g. A. Svetina v Pliberku nastopi svoje mesto dné 2. apr. — Pogorelo je dné 14. t. m. Hanželovo posestvo v Žrelcu. — V Labenčah blizu Št. Jurja ob Žili se je sam usmrtil 35-letni oženjeni Jan. Rupič. Prerezal si je žilo na vratu. Uzrok samomoru je bilo slabo gmotno stanje. — Pri Harihu na Brezi, obč. Dobrlavas, je vrgla krava tri telice, ki so vse zdrave in sedaj stare že nad 14 dnij.
Na Kranjskem. Na Bledu so osnovali kat. izobraževalno društvo. — Prestavljeni so gg. notarji: V. Schonwetter iz Radeč v Ljubljano, Bratkovič iz Brežič v Gornji Grad, J. Rahne iz Ilirske Bistrice na Brdo, Omahen iz Postojine v H. Bistrico.
—	V Ljubljani se bojo vršile velikonočne duhovne vaje za moške. Dobra misel! — Pričetkom aprila bodo začeli graditi vrhniško železnico. — Novo pošto so dobili v Žerovnici.
Na Štajerskem. „S1. G.“ piše: Pri Kapeli blizu Radgone je 2900 prebivalcev in nabranih udov družbe sv. Mohorja 299. Udnina, veznina in druga naročila znašajo 352 gld. To dela čast poverjeniku in ljudstvu! Da bi bilo povsod tako! — Dné 2. marca se je pri Sv. Joštu na Kozjaku ponesrečil 37 letni delavec J. Valenci pri odkopu šolskega stavišča. Odtrgala in zdrknila je na-nj 15 centov težka skala tako silovito, da je bil revež v 10 minutah mrtev. Vsled klica sodelavcev prihitel je na lice nesreče gospod župnik, da podeli sv. zakramente umirajočemu, ki je bil razun glave pod skalovjem zakrit čez in čez. — Topničarski polk štev. 7. se premesti iz Gradca v Ljubljano.
Na Primorskem. Laški listi nesramno ščuvajo proti mil. škofu Šterku, ker skrbi za slovenske postne pridige v Trstu. Žalostno je za Slovence v Primorju, ker jim niti v cerkvi nočejo več pustiti starih pravic! — Novo pošto so dobili v Nabrežini.
Po drugih deželah. Nadvojvodinji Štefaniji, ki je bila že v veliki nevarnosti, se je zdravje
zopet zboljšalo. — Potopil se je francoski parnik „Fachat“ in z njim 40 popotnikov in 38 mornarjev.
Spomlad se bliža in po dolgem zimskem spanju se bode kmalu novo življenje začelo na polju in po vrtovih. To je čas, ob katerem misli vrtnar in kmetovalec, kje bi si preskrbel dobrega in zdravega semena. Brez zanesljivega semena je trud na polju brezuspešen. V tej zadevi opozarjamo na semensko trgovino, po vsem svetu znano. To je že od leta 1874. obstoječa tvrdka Edmund Mauthner, ki ima na razpolago in prodaja vsa mogoča kmetijska in cvetlična semena najboljše vrste. Dobiti jih je po vseh boljših pro-dajalnicah semen.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Sodišče Beljak. Dné 22. marca pri sodišču soba štev. 4. Wallnerjevo posestvo Ane Schnabl, hišna štev. 4 v Podvetrovanih, vi. št. 22, d. ob. Federaun. (8759 gld.)
Sodišče Celovec. Dné 21. marca od 11. do 12. ure v sobi štev. 85. Posestvo Tom. Planekerja p. d. Cvanderja v Čedramu, vi. št. 6, d. ob. Vrstavas pri Žibpoljah. (Cena 4118 gld.)
Dné 4. maja od 11. do. 12. ure, soba št. 85. Posestvo Petra Polanc, p. d. Potisk na Sojnici, vi. št. 45, d. ob. Gol-šovo. (3531 gld.)
Dné 28. maja od 11. do 12. ure v sobi št. 85. Ur-basovo posestvo na Bregu, vi. št. 55, d. ob. Gradnica [Žrelec]. (2500 gld.)
Dražba Hartvvigovega posestva se je prestavila od
10.	marca na dan 11. junija. (21.583 gld.)
Sodišče Dobrlavas. Dné 15. aprila in 17. maja ob
11.	do 12. ure posestvo Helene Brežjak p. d. Ruš v Štrekni vasi, d. ob. Št. Kancijan, vi. št. 12. (2125 gld.)
Sodišče Pliberk. Dné 1. aprila od 1I311. do ure. Mertlovo posestvo Ant. Mertla, vi. št. 9, d. ob. Šmarjeta. (2766 gld.)
Dné 26. marca ob 9. uri se bode v Švabeči prostovoljno prodajala Randejeva koča, najprej koča in potem inventar.
Sodišče Rožek. Dné 22. apr. od 11. do 12. ure. Smojevo posestvo v Spodnjih Borovjah, vi. št. 38, d. ob. Borovje.
Sodišče Svinec. Dné 31. maja od 11. do 12. ure. Gotšidovo posestvo M. Terpečnik na Št. Janški gori, vi. št. 17, d. ob. Št. Janž na Mostiču (5795 gld.) [prenešeno].
Sodišče Velikovec. Dné 23. aprila Hlebič-evo posestvo Joane Dreier v Malem Št. Vidu. vi. št. 44., d. obč. Mali Št. Vid. (6177 gld.)
Mauthner-j e vih
j iiitiimi
“srt1tSf?braar "“J
Saatweife :X^r|acm. Abstand
|; der Keihen. ffrm in der Reihe ^ EodeabesciiaiTeiiheit :	Tieflocker^
rechi nahrhaft und nicht frisch geMogt
slovitih
v zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih
s sttiinijsko vpisano
varstveno znamko „medved“
se nahajajo
komisijska skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, torej nastavljena le jedna omara. Iz krajev, kjer še ni zaloge, se sprejemajo naznanila.
Kot sveža in pristna semena tvrdke EDMUND MAUTHNER (Budimpešta, Andràssystrasse 23) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner. ■— Pred ponarejanji se svari.
čas setve : Koncem februarja in marca. TM-ostor ■s.;* i>osejatev : 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Ivahovost zemlje: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena.
?r«djevdcsni,vlevi m »c, JJvoj dointjmdimoji Wtč!
"^1


Nove slovenske dopisnice-oglednice so izšle v Celovcu. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Risane in tiskane so jako lepo in predstavljajo okusno sestavljeno skupino, ktero prepleta lipovo vejevje, in sicer: slovensko narodno šolo v Velikovcu, vojvodski prestol na Gosposvetskem polju in spomenik celovškega zmaja s slovenskim junakom Blagoco ; torej pomenljive spomenike iz raznih dob, ki kažejo na slovensko pravljico davno minulih časov, na boljšo narodno preteklost in na upapolno sedanjost in bodočnost. Tiskane so v peterih barvah, 1 komad stane 5 novcev. Želeti je, da bi se nove dopisnice kolikor mogoče razširile, ne samo zaradi porabe čistega dobička, ampak služijo naj tudi kot agitacijsko sredstvo. Sličnih nemško-narodnih dopisnic kar mrgoli. Torej rodoljubkinje in rodoljubi, čitalnice, pevska in druga društva, sezite po njih! Prosimo tudi, da bi dopisnice prevzel v vsakem večjem kraju kdo v razprodajo. V ta namen naj se blagovoli pismeno obrniti na g. J. Ferjančič-a v Celovcu, Paulitschgasse 7. Trgovci, trafikanti itd. naj tudi naznanijo, koliko hočejo imeti popusta. Dopisnice se dobijo le proti predplačilu ali pa po poštnem povzetju. Tem dopisnicam bodo sledile v kratkem času še druge z drugimi predmeti.
ISalitekajte po vs^eli gostil 11 ali	-e||l||
Malo posestvo,
obstoječe iz jednonadstropne hiše, 2 oralov vrta, 3 oralov polja s travnikom, vse obkroženo, prav lepo ležeče ob Glini, se prodà, ali takoj dà v najem. — Vpraša se naj pri
Ter. Werdenigg
v Celovcu, Freudenbergerstrasse 24.
Lepo posestvo
je na prodaj v pliberškem okraju. Leži nekoliko na gori, dobre četrt ure visoko. Zemlje je 65 oralov. Na polju se poseje blizo 70 birnov. Nakosi se zelenja okoli 20 vozov in napravi mošta navadno 20 do 30 polovnjakov. Lesa stoji še več nego za 4000 goldinarjev. Poslopje je dobro, hiša zidana z nadstropjem, gostilna. Veljalo bode nekoliko čez 8000 gl. ; polovica, ako je ljubo, pusti se na posestvu. Več se izvé pri gosp. Kronwirtu v Pliberku na Koroškem.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO)
Lito zclezo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje,
Bogato Unstrovanl 192 stran! ohsoza! cenik! v slovenskem !n nemškem jezlko na zahtevanja iakoj zastonj.
IG. M ELLER, DUNAJ
sl2 PRATEKSTRASSE
Preprodajalci ss iščejo.
Tiskarna družbe sv. fVlohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Gostilna z malo kmetijo
v živahni vasi Ziljske doline na Koroškem se takoj dà v najem ali se tudi prodà. Več pove: Miha Waldhauser v Bolcanu (Božen) na Tirolskem.
OVES
(„W^ illkoinisi“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzoree po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Med, garantiran pitanec,
v škafih po 20, 30 in 50 kil, kila po 48 kr. V plehnatih škatljah po 5 kil franko po 3 gld.
.Brinjevec,
liter po 1 gld. 50 kr., 3 litri po pošti franko za 4 gld. 50 kr. Za pristnost se jamči.
Nadalje priporoča podpisani svojo zalogo pristnih
avstrijskih, dolenjskih in hrvatskih vin
po najnižji ceni, in sicer od 56 litrov naprej.
Egidij Jeglič,
čebelar in trgovec na Selu,
pošta Žeravnica, železniška postaja Lesce-Bled na Gorenjskem.
l Andrej Grohar,
^ črevljar v Celovcu, Frohlihove ulice št. 10.,
C r°
'v
rodom Slovenec s Tolminskega se priporoča svojim rojakom, kakor tudi čast duhovščini v izdelovanje vseh vrst elegantnih in trpežnih črev!jev.
liCpsft kmetija
v Rutah nad Bo d g o rja ni občina Št. Jakob v Rožu z lepim gnzuoin okrog 30 oralov iu poljem se prostovoljno proda. Leži na jednem najlepših krajev Rožne doline in je jako pripravna tudi za letoviščarje. Več pove: Franc Lachovitz vŠein-Rupertu o 1) Celovcu.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXA
Umetna g'smjiia!	k
Za sledeče cene se dobivajo:	1)0 joq kil- ^
Superfbsiiit 19% fosforove kisline, ki se taja v vodi .4	gld. 75 kr.
Amomjak-supcrfoslat ^ SkT0 liisline }...........6	°	50
Kali-superfosfat % ^ove k!sline }...............4	” 10 ”
Chili-Salpeter (Dnevna cena se menja) 15 do 16% dušika	.	.	.	okrog	11	” 20 ”
v celih, tudi mešanih vagonih na vse koroške železniške postaje.
Ce se razdeljujejo celi vagoni gornjih gnojil na celovškem kolodvoru, zvišajo se gornje cene za 10 kr. pri 100 kil.
Če se dobiva blago od skladišča v Celovcu, se zvišajo cene	za	20	kr.	pri	100 kil '
Češka Tomaževa žlindra, 19% fosforove kisline . '..2	gld. 72 kr
Mainit. Stassliirlov, 12%% kalija...............2	„ 55	kr."
če se prejemajo naravnost od tvrdke celi vagoni do celovške železniške postaje.
Ce se dobiva po manj, veljajo predstoječi pogoji.
Zaloga umetnih gnojil
c. kr. kmetijske družbe za Koroško pri
J. M. Rotiran er-ju
v Celovcu, beljaška cesta štev. 1.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Lastnik in izdajatelj Gregor Binepieler, inpnik v PodkloStro. - Odgororni urednik Iran TerSelid. - Tiskarna družbe sr. Mohorja r Celorou.