Posamezna iterS-ka ! Din mesečno, trn •« sprejema list • * opra»i, naročnina [t4 Din, na dom »n po polti dostavljen $»1 5 Dtn. . Celo«
Din, četrtletna •13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
PON£D££JSK/
Uredništvo: &< Teletoo št
opi-.
ta r jeva uL št OjUL
40-02, 40-03, 404*4 4iM>5. List iztia. ja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitar« jeva ulica štev. G. Poštni ček. račun. Ljubljano lG.OoO. Telefon štev. 4001.
Dr. Korošec govori 20.000 volivcem
Veličastna zmagoslavna volivna shoda JRZ v Celju in Mariboru Štajerski Slovenci so prisegli zvestobo svojemu voditelju
Nato je g. minister govoril o delu vlade za rešitev kmeta in delavca. Kraljevska vlada je bila vedno na strani siromaka. G. minister je povedal iskrene besede za naše obrtnike. Tudi zanje bo vlada storila potrebno. Nato je g. minister govoril o zunanji politiki ter poudarjal razlago, zakaj je vlada preusmerila svojo zunanjo politiko in napravila Jugoslavijo v zunanje političnem položaju močno tako, da danes uživa velik ugled po vsej Evropi. Bliža se odločilen dan, ko bo narod spregovoril in volil iz svoje srede ljudi, ki bodo pravi zastopniki ljudstva. Naša zmaga pa naj bo častna in mogočna!
Množica je burno vzklikala dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in kandidatu celjskega okraja g. Mi-helčiču. Zclezničarska godba jc zaigrala himno »Hej Slovenci«, ki jo jc vsa dvorana in množica v Cankarjevi ulici in na Kralja Petra cesti prepevala. Dr. Koro,šec je zapustil dvorano. Zborovalci 60 mu ponovno priredili velike ovacije. Čez nekaj časa 6e je pojavil na balkonu palače Ljudske posojilnice. Množica, ki je zagledala svojega voditelja, je z vsem navdušenjem vzklikala, tako da 6e je razlegal mogočen val navdušenja po vsem mestu. Tri godbe so igrale slovensko himno. Ob tri
četrt na 10 6e jc dr. Korošec odpeljal s svojim avtomobilom skozi množica po Kralja Petra cesti proti Mariboru. Vzklikanja in mahanja z robci ni hotelo biti konca.
Kot drugi govornik je naslapil 6enator gospod Smodej. Govoril je o slovenski kulturi, na katero smo lahko Slovenci še posebno ponosni. V svojem govoru se je spominjal vseh hudih dogodkov, ki so pretresali našo domovino tekom 20 let, ko je stra-hoval naše ljudstvo bič, ko je skupina orjuncev pretepala delavce, jih morila, danes pa se druži ta skupina z delavci in skupno dela proti vladi ljudstva. Dokler bo dr. Korošec živel, nc bo drugi vaditelj slovenskega naroda kakor on.
Zborovalci so govor g. senatorja neštetokrat prekinili in priredili velike ovacije dr. Korošcu in dr. Stojadinoviču.
Zborovanje ja zaključil kandidat celjskega okraja župan g. Alojzij Mihelčič. Krepko so padale njegove besede in vsi zborovalci so odšli z zborovanja 6 še trdnejšim sklepom, da pojdeja 11. decembra volit dr. Stojadinoviča. Zborovanje sc je zaključilo s lumno »Hej Slovani«, ki jo je s spremljevanjem treh godb prepevala navdušena množica.
Maribor

Celje
Celje, dne 4. decembra.
Celje je doživelo dan, ki je znova jasno izpričal, kako se slovenski narod oklepa svojega narodnega voditelja g. dr, Korošca, kaka ga ljubi in mu zaupa. Brez vsake velike reklame so prihitele v Celje množice mož iz bližnje in dalnje okolice, da slišijo voditeljevo besedo ler mu izrečejo zaupanje. Ze ojkrog 8 zjutraj so se valile množice mož in fantov proti palači Ljudske posojilnice. Čez pol ure je bila velika dvorana Ljudske posojilnice, vsi hodniki in preddvorana nabilo polna pristašev JRZ. Dvorana je bila vsa v zelenju, na o;dru pa je visela slika Nj. Vel. kralja Petra II., ovita v državno zastavo. Do pol 9 se je zbralo tudi na Kralja Petra cesti in v Cankarjevi ulici ogromno ljudi.
Točno ob napovedanem času se je pripeljal no-•tranji minister g. dr. Anton Korošec. Množica mu je priredila navdušen sprejem. Pri stranskem vhodu v Ljudsko posojilnico 60 pozdravili g. ministra kandidat celjskega okraja župan Alojzij Mihelčič, senator Smodej, okrajni načelnik dr. Iv. Zobec, polic, predstojnik Torner, kandidatov namestnik Turnšek Pongrac, banski svetnik Kuder, poveljnik arož. čete kap. Palčič, opat Peter Ju-rak, predsednik kmetijske zbornice Steblovnik, prof. Cestnik, podžupan Stermecki, postajenačel-nik Magajna, ravnatelj dr. Kotnik, dr. Voršič, starosta gasilske župe g. Gologranc, upravitelj bolnišnice g. šušteršič in drugi odličniki.
Ob viharnem vzklikanju mladine JRZ je šel g. dr. Korošec skozi hodnik in stopil v dvorano. Železničarska godba je zaigrala državno himno. Takoj nato je g ministra pozdravila v narodni noši gdč. Sek Dragica in mu izročila krasen šopek rdečih nageljčkov. Svoje pozdravne besede je zaključila z vzklikam: »Bog živi našega velikega narodnega voditelja!« Po dvorani je zaorilo mogočno in dolgotrajno vzklikanje g. dr. Korošcu. V imenu okrajne JRZ je pozdravil g. ministra g. Krollič Josip in izrekel g. ministru še prav posebno veselje ko stopa po hudih in sramotnih preganjanjih bivše diktatorske vlade prvič med nas. Bili so trenutki ko se je zdelo, da kompas pri krmilu države ne more najti prave smeri, ka je ljudstvo izgubilo vero v može in stranke, ki so bili takrat vodje države — a vere v dr. Korošca Slovenci nismo zgubili. Nato se jc spomnil listih žalostnih dni, ko je g. dr. Koro,šec prišel v konfinacijo, kako je zopet prevzel vodstvo za ureditev države, ki jc sedaj močna od znotraj in spoštovana od sosedov, svoj pozdrav pa je zaključil: »Mladina, zavedaj se, da je v -tvojih vrstah kralj Peter II., dr. Stajadi-novič in dr. Korošec. (Viharno vzklikanje kralju in vladi.)
Nato je g. župan Mihelčič pozdravil g. ministra in mu dal besedo. Zborovalci 60 priredili svojemu voditelju viharne ovacije, ki sa trajale več minut. Takoj nato je spregovoril g. minister. Danes je bil ves vesel in je v svojem govoru povedal marsikatero šaljivo o dr. Mačku in opoziciji. V govoru je opisal delo vlade v teku treh let. To jc vlada dela, kruha in svobode. Noben zuveden Slovenec ne bo volil dr. Mačka, noben zaveden Srb ga nc bo volil. Prenaglil se je naš dr. Maček, ker je osnoval »združeno zmešarijo«, ker je mislil, da se bom ustrašili. Sedaj je že zgubil korajžo. Naša zmaga mora bili veličastna in polna, da bo naš kralj videl, kako narod zaupa svojim voditeljem. (Viharna vzklikanja kralju Petru II.) Z veličastno zmago bo prišel čas, ko se bodo rešila vsa pereča vprašanja.
Maribor, 4. decembra.
V vrsto sijajnih manifestacij, v katere se pretvarjajo te dni volivni shodi našega voditelja dr. Antona Korošca, se je uvrstilo danes tudi mogočno zborovanje JRZ v Mariboru. To zborovanje jo bilo prepričevalen dokaz, da se tudi Maribor zaveda velikega pomena sedanje volivne borbo in da sloji neomajno in krepko v taboru JRZ, v velikem zaupanju v svojega voditelja dr. Korošca. S spontanim navdušenjem in radostjo je danes pozdravilo obdravsko mesto voditelja slovenskega naroda, ministra dr. Korošca, in mu priredilo triumfalen sprejem.
Mesto v zastavah
Na državni praznik, 1. decembra, ee je Maribor zavil ves v državne zastave. Nihče ni pozival hišnih lastnikov, naj bi te zastave viselo tudi še danes v pozdrav slovenskemu voditelju dr. Korošcu, vendar pa je večina iz lastnega nagiba pustila zastave od četrtka do danes, tako da je mariborsko mesto sprejelo častnega meščana v polnem okrasju. Tudi mestna občina je pustila zastave na kandelabrih Glavnega trga, okrasila je z njimi tudi magistrat in svoja poslopja. K slavnostnemu razpoloženju je pripomoglo tudi prekrasno jesensko sonce, ki je ves dan toplo sijalo.
Živahno predvolivno razpoloženje
je bilo v Mariboru že ves teden ler so ga stopnjevala številna zborovanja, ki jih je predvsem JRZ v vseli mestnih okrajih in v ožji okolici priredila in ki so vsa sijajno uspela. To razpoloženje je povzdignilo še predvajanje propagandnega filma »Jugoslavija včeraj in danes«, ki ga je predvajala krajevna organizacija JRZ v Grajskem kinu. Za današnje predstavo, k'i so se začele žo zjutraj ob 8 in se zaključile popoldno ob 2, jo bilo veliko zanimanje, da ni bilo mogoče ustreči vsem prosilcem z vstopnicami. Vsa volivna razgibanost pa je dosegla svoj višek z današnjim zborovanjem voditelja dr. Korošca, ki je visoko preseglo ožji strankarski okvir tor se je spremenilo v veličastno ljudsko manifestacijo.
Tisočglave množice pričakujejo
Današnji dan je podal popoln dokaz, da je ves Maribor v taboru JRZ. Shod ministra dr. Korošca je bil določen za 11 dopoldne, toda že v zgodnjih jutranjih urah so mestne ulice nenavadno oživele. Iz okoiice so prihajali udeleženci zborovanja v strnjenih vrstah tor so se zgrinjali na Aleksandrovi cesti, na trgu pred palačo Zadružne gospodarske banke in pred frančiškansko baziliko.
Prireditelji shoda, ki so imeli na razpolago lo tesno dvorano na Aleksandrovi cesti 6, so uvidevno preskrbeli, da so lahko poslušale besedo slovenskega voditelja najširše množice. Spretno jo bilo z zvočniki urejeno, da se je prenašalo zborovanje tudi na trg pred Zadružno gospodarsko banko in na obsežno dvorišče banke. Tisočglave množice so napolnile trg že pred deseto uro tor pričakovalo prihod ministra dr. Korošca. Reditelji so imeli s policijo vred dosti dela, da so razporedili ogromno množico tako, da se je zborovanje lahko vodilo brez vsakih motenj tor v najlepšem redu. Z veliko neslrpnostjo je pričakovala množica prihod svojega voditelja. Razpoloženje so dvigali zvoki godbe in pesmi navdušene mladino, ki je v strnjenih vrstah prikorakala med navdušenimi vzkliki po mostnih ulicah na zborovališčo tor zavzela svoj prostor v dvorani. Medtem so je napolnila dvorana do zadnjega kotička. Zborovalci so zasedli tudi vse stranske prostore in napolnili dvorišče. Ker je policija ustavila za časa zborovanja ves promet na Aleksandrovi cesli med Kopališko in Sodno ulico, so množice napolnile ludi vso cesto vse do promonadnoga sprehajališča. Vso to je bilo izvedeno z izredno discipliniranostjo, za kar gre predvsem zahvala spretnim rediteljem, kl so se lotos na neštetih zborovanjih izurili in
izkazali, da so sposobni organizirati tudi najtežje in največje prireditve, istočasno pa je to zborovanje pokazalo, da so pristaši JRZ skozi in skozi disciplinirani.
12.000 ljudi pozdravlja dr. Korošca
Lahko mirno trdimo, da so je k sprejemu dr. Korošca in zborovanju JRZ zbralo nad 12.000 ljudi, ki so vsi nestrpno pričakovali prihod dr. Korošca. Točno ob U je naznanila sirena avtomobila njegov prihtfrl. 2e jo zavil njegov -avto izza ogla. Na tisoče rok se je dvignilo v pozdrav in navdušeni vzkliki so zaorili in pretrgali ozračje. Avto se je pred vhodom v dvorano ustavil. Tu so bili zbrani predstavniki oblasti, občine in stranke. Med njimi smo videli okrajna glavarja dr. Šiško in Eilotza, župana dr. Juvana in podžupana Že-bota, vse občinsko svetnike, predstojnika mestne policije dr. Trstonjaka, poveljnika orožniške četo kapetana Mavrica, predstavnike stranko in okrajne kandidate s svojimi namestniki, poleg tega pa veliko skupino narodnih naš, ki so prve obstopile veselo razpoloženega ministra dr. Korošca, ko je izstopil iz svojega avtomobila.
Ga. županja ga je pozdravila v imenu mariborskih žena in mu izročila šopek nageljev. Pozdrav mu je izrekel tudi v imenu narodnih noš obč. svetnik Aljančič, nato pa mu je zala mladenka pripela na prsi šopek rdečih nageljev in zelenega rožmarina in ga pozdravila v imenu slovenskih deklet.
Po tem sprejemu je dr. Korošec odšel s svojim spremstvom v dvorano, kjer ga je sprejel
vihar navdušenja
ki je trajal ves čas, dokler ni župan dr. .Tuvan pričel shoda in podal besedo ministru dr. Korošcu. Dvorana je bila prirejena tako, da sc je nahajal govorniški oder pri vhodu. Okrašena je bila x narodnimi zastavami in cvetjem. Oder so obstopile mladenko in ženo v narodnih nošah ter so tako tvorile prelep pisan okvir govorniku.
Na odru sta bila dva mikrofona, ki sta prenašala besede iz dvorane na treh zvočnikih. Prvi zvočnik je bil nameščen na palači Zadružne gospodarske banke ter je iz njega odmeval govor na Aleksandrovo cesto; drugi jo bil postavljen za banko na dvorišču polog dvorane, kjer so bilo zbrane tisočglave množice, tretji pa je bil v čakalnici prod dvorano. Le na ta način je bito omogočeno, da so tolike množice lahko prisostvovalo zborovanju. Čez to zvočnike se je razširilo razpoloženje in navdušenje iz dvorano na poslušalce na cesti in jo tako zajelo vso množico.
Župan dr. Juvan
Sredi teh navdušenih vzklikov, s katerimi so zborovalci v dvorani sprejeli in pozdravili voditelja slovenskega naroda, je stopil na oder mariborski župan dr. Juvan ter nagovoril zborovalce. V svojem govoru jo napovedal:
»Ta dvorana je videla žc veliko lepih zborovanj, takšnega, kot jc to danes, pa v njej šo ni bilo. Ves Maribor pozdravlja danes v svoji sredi svojega voditelja, ki jo pred tridesetimi loti začel s toga mesta politično poslanstvo za osvoboditev slovenskega naroda in zodinjonje Jugoslavijo. V zgodovinskih dneh pred dvajsetimi leti jo dobil
najvišjo čast, ki jo je dosegel sin slovenskega narodu, ko jo postal predsednik osvobojeno jugoslovansko države ter jo izvedel njeno zodinjonje s kraljevino Srbijo. Za vso to njegovo delo mu jo ves naš narod trajno hvaležen. Maribor pozdravlja dr. Korošca in mu želi dobrodošlico tudi kot predstavniku jugoslovansko vlado in veliko stranko Jugoslovanske radikalne zajednice.«
govori
Nalo je dal župan dr. Juvan besedo g. ministru dr. Korošcu. Njegov nastop je bil sprejet s tolikšnim odobravanjem, da je trajalo nekaj minul, preden se je vihar polegel ter jo voditelj slovenskega naroda mogel govorili. Njegov govor jo bil za Mariborčane nekaj novega. Kljub temu, da jo utrujen od tolikih shodov, zlasti pa od dopoldanskega zborovanja, ki ga je imel danes v Celju, jo z jasno in razumljivo besedo, ki so je razločno cula tudi iz zvočnikov zunaj dvorane, pripovedoval čisto po domačo o notranji in zunanji politiki ter položaju prod volitvami. V notranjepolitičnem dolu je predvsem podčrtal dejstvo, da jo vlada državljanom dala predvsem svobodo, ki se kaže tudi v sedanji volivni borbi, ko so vso stranke, če nc kršijo zakona, lahko svobodno udeležujejo volitev in volivne borbe. Sedanja vlada je dala mnogo svobode, pomirila jo notranjepolitično strasti iu je po ureditvi notranjepolitičnih razmer pristopila k obnovi državo in narodnega gospodarstva ter pomagala od krizo in zaradi pomanjkljive socialno zakonodajo najbolj udarjenim stanovom. Z dobrimi trgovinskimi sporazumi jc odprla našemu gospodarstvu nove trge in dvignila ceno našim kine tijskim proizvodom in tako olajšala stanje našega kmeta, kateremu jo poleg toga pomagala na noge z ureditvijo problema kmetskih dolgov. Delavstvu jo vlada dala to, česar si nobena druga vlada ni upala. Dala mu jo starostno zavarovanje in minimalne mezde. Za bodočnost pa je vlada zagotovila živahno javno delavnost s tem, da je mobilizirala velikanske denarno vsote, ki so se zbrale v državnih denarnih zavodih. S lom delom jo našemu go spodarstvu dana možnost razmaha dolu po mnogih krajih.
Zlasti tehtna so bila izvajanja g. ministra o zunanjepolitičnem doiu naše vlado. Zunanja politika v zadnjih treh lotih jc državi prinesla novih zunanjih prijateljev, tako da so sedaj našo mejo mirno in varne in vsi stanovi sc morejo zaradi toga mirno posvečati svojemu delu broz, strahu, da hi kakšni zunanjepolitični zapleti jaji prekinili njih delo in jih klicali drugam. Ta politika jo dala nuši državi tak mednarodni ugled, kot ga še nikdar ni imela in kot ga marsikatera večja in močnejša država nima.
Z besedami, da pomeni zmaga .IRZ pri sedanjih volitvah nadaljevanje dosedanjega plodonos-nega dela za državo, jo g. minister dr. Korošec pozval vso, da 11. decembra oddajo svoj glas za listo dr. Milana Stojadinoviča in okrajna kandidatu Franjo Žebota in Špindlerja, ter končal svoj pol drugourni govor.
Mi nistrova izvajanja so zborovalci mnogokrat prekinili z burnimi vzkliki voditelju slovenskega naroda, vladi in predsedniku dr. Stojadinoviču. Zborovalci so viharno pozdravljali in burno vzklikali našemu vladarju Nj. Vol. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Ko so prenehali navdušeni pozdravi dr. Korošcu, se jc župan dr. Juvan zahvalil g. ministru za njegova izvajanja.
Spregovorila sta šo okrajni kandidat, župan od Sv. Ane g. Spindler in mariborski podžupan Franjo Žobot s pozivi, naj so Mariborčani in okoličani dr. Korošcu za njegovo dosedanje dolgoletno zvesto in požrtvovalno delo oddolžijo s tem da so 11. decembra vsi kot en mož udeležijo volitev in oddajo svoj glas za lislo JRZ. S tem so se ponovilo ovacije dr. Korošcu, nato pa jo vsa dvorana zapela »Hej Slovenci«. Navdušenemu petju te himne se je kmalu pridružila še množica, ki je bila zbrana pred palačo Zadružne gospodarske banke in na njenem dvorišču, ki je ves čas pozorno sledila voditeljevemu govoru, katerega so iz dvorano prenašali zvočniki.
Razhod
Ko jo minister dr. Korošec prispel iz dvorano na cesto, so se ovacije spet ponovile in vzklikanje ni hotelo prenehati niti tedaj, ko so. jo voditelj slovenskega naroda žo odpeljal izpred palačo. Navdušeni dr. Koroščevi pristaši so se nato zbrali in z godbo na čelu odkorakali tor dostojno manifestirali za svojega voditelja, v katerem imajo jamstvo, da bo Slovcnccm tudi v bodoče omogočen vsestranski gospodarski, kulturni in narodnostni razvoj.
Današnji veličastni shod dr. Korošca jo potrdil, kako ga narod ljubi, napravil pa jo na vso Štajersko izredno globok vtis.
Slovenski poštarji v taboru JRZ
Ljubljana, 4. dec.
Za slovenskimi železničarji, ki so se že lani organizirali v političnem klubu JRZ, so so organizirali zdaj tudi poštarji, tako uradniki kakor nižji uslužbenci. Ustanovni občni zbor Kluba poštarjev •IRZ je bil danes v boli dvorani hotela »Union-'. Poštarji so napolnili vso dvorano tor živo sledili vsem govorom.
Ustanovni občni zbor jo vodil predsednik pri-
pravljalnega odbora g. Jožo Štukelj, višji svetnik, ki jo predvsem pozdravil navzočno senatorja gospoda Smodeja, mestnega župana in poslevodečega podpredsednika ljubljanske JRZ dr. Adlešiča, zastopnika osuodnje poštarske organizacije JRZ gospoda inšpektorja Sorhodjo iz Belgrada, zastopnika poštnega ravnatelja v. sv. Matjašiča in zastopnike žolezničarske JRZ gg. v. sv. Raspergcrja in v. sv. Ponikvarjn. Nato jo predlagal brzojavne po-
Mačkova lista v Sloveniji je sramota in znamenje suženjskega duha naših narodnih izkoreninjenoev!
zdrave ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, našemu voditelju dr. Korošcu, poštnemu ministru čvrkiču in banu dr. Natlačenu. Nato je imel g. Štukelj obširen govor, v katerem je razložil politični položaj in potrebo, da se poštarji, ki so i/šli iz vrst naroda, organizirajo tudi politično pri listi stranki, ki jc vsedržavna in za katero je večina naroda. Ta organizacija je zavestno politična, lako zvano strokovne organizacije pa niso in ne bodo mogle doseči potrebnih toplih stikov, ker so sicer same politične, pa se naslanjajo na druge skupine in so nam v bistvu nasprotne.
Obsežen govor je imel g. senator Sinodej, ki so ga poštarji navdušeno pozdravili. G. Smodej je podrobno orisal politični položaj, zagotovil, da bo zmaga nedvomno na strani J It Z, toda gre za to, da bomo čim bolj veličastno zmagali. Gospod se-nator je razvijal tehtne misli ter navajal dokaze, koliko je sedanja vlada storila tako za kmeta in delavcu kakor tudi za uradnika, ter je z moško besedo napovedal skorajšnje izboljšanje prejemkov državnih uslužbencev, ker vlada ima za to sredstva. medtem ko je ob svojem nastopu našla prazne blagajno in hi hila skoraj prisiljena plačevati uradnikom z boni, česar pu k sreči ni bilo.
Prav tako jo imel pomemben govor ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je naglašal modro notranjo in zunanjo politiko sedanje vlade. Politika dr. Stojadinoviča in dr. Korošca nas je rešila mnogih nesreč, katere so zadele druge države. Nato je gospod župan ostro obračunal z opozicijo ter ponovil napoved našega voditelja, da bomo opozicijo, ki obstoja iz ostankov nekdanjih korumpiranih strank, razbili na drobne kose in jo pomendrali. Ta ljudska fronta je v resnici samo fronta generalov brez vojaštva. Ljubljana je nosilka slovenske kulture in slovenskega gospodarstva, postala pa ho tudi nosilka slovenske politične zavesti.
V. sv. Rasperger jc sporočil pozdrave poštarjem v imenu železničarskega kluba JRZ, ki šteje
zdaj okoli 2.100 članov, in je opravičil kandidata g. Pavla Masiča, ki je zaradi volivne propagande zadržan. G. Rasperger je prav tako kakor gospod Štukelj naglašal potrebo političnega udejstvovanja obeh slanov.
Nato je sporočil pozdrave novi organizaciji zastopnik poštnega ravnatelja v. sv. Matjašič.
Za njim je govoril zastopnik belgrajskega odbora poštarskega kluba JttZ inšpektor g. Serbedja. Sporočil jc pozdrave častnega predsednika tega kluba, gosp. poštnega ministra Jojka Cvrkifa, nato pa je naglašal ideje JRZ in navduševal zbrano za njen program. Na njegov poziv so vsi navzočni vkliknili kralju Petru II., ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču ter voditeljema JRZ dr. Korošcu in (ir. Spahu ter kraljevini Jugoslaviji,
Sprejet je bil nato soglasno poslovnik in pravila novega kluba. Važna je določba, da morejo ludi poštarico postali članice tega kluba, enako kakor v Belgradu in drugih krajih.
V odbor so bili nato izvoljeni gg.: Jože Štukelj, Lojze Božič, Leopold Cuderman, Ivan Mavec, Josip Penko, Leopold Sparhakl, Franc Šalehar, Miloš šcrc. za namestnike: Ivan Babič, Karel Lad-stiitter in Martin Bezjak, v nadzorni odbor: Jože Potokar, Janez Modrijan in Jože Jakše, za namestnika pa Josip Korošec in Gabrijel Osredkar.
Na predlog g. Penka je bila nato soglasno določena članarina '2 din, odpade pa članarina pri stranki.
Pri slučajnostih je g. Serbedja čestital slovenskim poštarjem k novi organizaciji, sledil pa je še razgovor o nekaterih drugih notranjih zadevah.
Zbrani poštarji, med katerimi so bili ludi zastopniki iz Celja in Maribora ter z dežele, so med zborovanjem neprestano vzklikali naši vladi, narodnim voditeljem ter so vse govornike navdušeno pozdravljali in jih stalno prekinjali s pritrjevalni-mi vzkliki. Slovenski poštarji so tako pokazali, da se zavedajo, kje je njihovo mesto!
levolja je pri kipela do vrha
Že leta in leta smo čulili, da se iz večine slovenskega naroda brijejo norce, tisti, ki se mu ponujajo istočasno za njegove voditelje in ki so zakrivili nesreče, ki segajo v žepe in mozeg slovenskim poštenjakom. Toda kadar je dovolj, tedaj ljudska nevoija vzkipi in obračuna z izdajalci. Naj nihče ne misli, da je naš narod pozabil, kdo je bil tisti, ki je govoril o pasjem plemenu, oziroma o zadnjih ostankih istega, naj nihče ne misli, da smo pozabili, kdo je listi, ki se mu je pred leti lagal, kajti naš narod si je dobro zapomnil vse to. Obračunal bo, kolikor je to le mogoče, z vsemi do zadnjega. Obračunal bo z nekaterimi na voliščih, z drugimi drugod. Nismo nasilneži, toda ne pustimo, da bi se nasilniki nad nami znašali. Če povemo, da je na primer včeraj g. senator Pucelj, ki je sklical shod v Novem mestu, moral svoj govor končati točno v dveh minutah in 45 sekundah, polom je to že prvi pojav, kako narod obračunava s tistimi, ki jili ne mara. Če povemo še to, da je
isti g. senator v svoji nekdanji prestolnici, to so Dolenjske Toplice, kratko in gladko moral molčati, ko je prišel na shod, je doprinešen nov dokaz, da naše ljudstvo že pričenja z obračunavanji in jih bo danes teden pri volitvah dogotovilo. Enkrat za vselej bo slovenski človek izključil iz svojih vrst tiste, ki že dvajset let rušijo slovensko skupnost. Kakor so Dolenjci v teh dveh primerih znali svojega rojaka pripraviti do moika, tako pa obračunavajo Gorenjci s svojim gorenjskim rojakom, ki se iz osebne užaljenosti vsiljuje in se poniža na Gorenjskem za voditelja slovenskega naroda. Ali naj se morda spomnimo shoda v četrtek na Jesenicah? Ali naj morda omenjamo shode, ki jih prirejata dva druga gorenjska rojaka, ali pa naj morda omenjamo tistega veljaka, ki je pozabil, da je poslal star in ki je pozabil na svoječasen nasvet nekomu, ki se je hotel pomladiti, takole: Za vas in zame je edino sredstvo za pomlajenje — roženkranc.
Shodi ministra in senatorja dr. Kulovca
Dolenjci se sijajno drže. To so dokazali nedeljski shodi ministra in senatorja dr. Kulovca, ki je bil zjutraj na shodu v Žužemberku, kjer je prišlo toliko poslušalcev, da so dvorano, kakršno komaj dobiš kje na deželi, napolnili do zadnjega količka in vztrajali na shodu v njej v največji pozornosti celi dve uri. Od tu je odšel minister Kulovec na shod v Zagradec, to jc v tisti Zagradec, kjer pred par leti nihče naših ni mogel nastopiti, ker so ga prav gotovo nahujskani nasprotniki pognali v beg. Danes pa so se razmere tako spremenile, da je Zagradec tako močna postojanka za nas, kakor je bila pred leti še močna za naše nasprotnike. Ljudje so prišli do spoznanja, kje je poštenost, kje je delo in kje je tudi vztrajnost.
Ko je minister Kulovec popoldne opravil lep shod na Dvoru pri Žužemberku, kjer je potekalo vse v naj-'epšem razpoloženju, je prišel še na 6hod v Sotesko,
kjer je nastal v dvorani Prosvetnega doma aplavz, kot je to mogoče le tedaj, kadar prihaja med ljudi človek, ki ga narod ljubi. Zvečer pa se je minister Ku-lovcc odpeljal na sestanek v Ajdovec, kjer so se zbrali volivci tiste občine, ki trdi, da nima za vse nasprotnike pripravljenega nobenega glasu. Tako bo Dolenjska, to je danes že jasno — prihodnjo nedeljo krepko obračunavala z izdajalci slovenskega naroda, kakor je danes krepko in odločno pokazala 6vojo odločno voljo na naših shodih. Danes lahko mirno trdimo, da so se porušile postojanke JNS (Soteska, Vavta vas, Draganje selo, Zagradec iti druge), danes teden pa bodo o tem prepričani lahko tudi vsi naši nasprotniki. Ves denar in vsa nasilja in vse laži, ki jili imajo nasprotniki pripravljene, jih ne bo rešilo njihove propasti.
Mokronog, 4. decembra. Danes jc imel minister g. dr. Miha Krek lep shod v Mokronogu. Ob njegovem prihodu ga je pričakovala nad 400 glava množica na trgu pred cerkvijo. Množica je bila zelo navdušena ter je priredila ministru burne ovacije. Našlo pa se je nekoliko kričačev propadle JNS, ki so skušali molili zborovanje. G, minister dr. Krek jih je parkrat krepko zavrnil in so se nato razšli. Opoldne pa so pristaši JNS spet pokazali neslano šalo in nezre-ost, ko so mo.tili opoldansko molitev. Iz množice, ki jc klečala in molila, so sc zelenci posmehovali,
Št. Rupert, 4. decembra, Popoldne je g. minister dr. Krek odšel na shod v Š l. Rupert. Pred prihodom v Št. Rupert so ga pozdravili konjeniki in kolesarji ter parstoglava množica, ki je burno vzklikala njemu, kr. vladi in našemu narodnemu voditelju dr. Korošcu. Minister dr. Krek je govoril v nabito polni dvorani. Njegova izvajanja so možje in fantje večkrat prekinjali z burnimi odobravanji in vzklikanjem. Zgražali so se nad vsemi ne-
čednimi deli, ki jih je počel prejšnji režim ter so burno pritrjevali izvajanjem g. ministra in njegovega namestnika inž. Likarja. Shod jc trajal dve uri. Po končanem shodu so se fantje zbrali in zapeli več slovenskih narodnih pesmi. G. minister je bil zelo vesel ter se je vsem prav prisrčno zahvalil za lep sprejem in navdušenje, ki so mu ga izkazali, in za enotnost, ki so jo pokazali, da gredo 11, decembra na volitve za listo JRZ.
Dr.Stojadinovič v Ljubljani
Belgrad, 4. dec.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič bo imel 8. decembra volivni govor v Ljubljani. Na tem shodu bet govoril tudi voditelj Slovencev, notranji minister dr. Anion Korošec. Za govor obeh najvažnejših in najodgovornejših nosilcev sedanjega režima vlada že danes v vseh tukajšnjih političnih in časnikarskih krogih veliko zanimanje.
larodna banka - varish dinarja
Izjava guvernerja Narodne banke o obrambi dinarja
Belgrad, 4. dec. AA. Guverner Narodne banke dr. Milan Uadosavljcvič jo dal zastopnikom časopisja lole izjavo:
Ohranitev stabilnosti dinarja je glavni cil j naše valutne politike. To je bilo nekajkrat povedano v izjavah članov kralj, vlade in Narodno banke. Ta cilj je bil z uspehom dosežen. Dinar sc s popolno pravico prišteva v vrsto zdravih in solidnih valut. Neomajno zaupanje v dinar je v državi in tujini v popojnl meri upravičeno .Uravnovešenost našega držanega proračuna, ravnotežje trgovinske bilance in močna podlaga Narodne banke v zlatu in devizah jo danes večja kol so bilo kdajkoli prej. Predstavljajo popolno jamstvo za varnost naše monetarne enote. Tudi za časa najtežjih mednarodnih komplikacij v mesecu septebru je dinar pokazal izredno odporno silo in čvrstost. Zadnje dni so v zvezi z zmanjšanjem izvoza v neklirinške države in s povečanjem potrebe deviz zn nekatere predmete, ki jih nabavljamo drugod, v prvi vrsti surovin, n v neki meri kot refleks deviznih težav, ki jih imajo razne druge države, nastale živahne fluktuacije na našem svobodnem deviznem sektorju. Narodna banka je zadovoljevala in še zadovo-
je potrebe v svobodnih devi
ijuj« iio
za nabavo su-
rovin kakor n. pr. bombaža, volne itd., po stalnem tečaju 2118 din za funt šlerling. V želji, da obdrži domačo proizvodnjo v popolnem obsegu ter zagotovi preskrbo državo s predmeti široke potrošnje. Glede ostalih potreb v svobodnih devizah so bili interesenti poslani na svobodni trg. Medtem pa, ko na svobodnem tržišču prevladuje moinenlano povpraševanje nad ponudbo, so jo pokazala tendenca naraščanja tečajev. Važno jo pri tem omenili, da v onem sektorju, v katerem se plačevanje vrši po kliringu in ki obsega okoli 75% naše zunanje trgovine, niso nastale nobeno spremembe. Resnica je, da podražitev svobodnih deviz deluje povoljno na naš izvoz v devizne države, do česar nam je bilo iz pojmljivih gospodarskih in finančnih razlogov mnogo, oziroma obratno, da zadržuje uvoz fabrikatov iz teh držav. Tudi brez kakršnekoli intervencije bi prišlo v najkrajšem času — za kar se je treba zahvaliti ukrepom za pospeševanje izvoza v devizne države — do izenačenja ponudbe in povpraševanja v svobodnih devizah in stabilizacije kurza.
V svesti si svoje naloge, da zaščiti narodni denar, Narodna banka ne more prepustiti igri ponudbe in nrv----—-Ovobodno polje dela, v
Sloga na Balkanu
Pomembne besede na konferenci poveljnikov generalnih štabov
Balkanske zveze
Atene, 3. dec. AA. Po kosilu, ki je bilo prirejeno na čast načelnikom glavnih generalnih štabov držav balkanskega sporazuma, je predsednik grške vlade Metaxas med drugim dejal: Sprejem, Iu smo vam ga priredili, dokazuje neomajno prijateljstvo Grčije do Vaših plemenitih narodov. Vaša navzočnost v Grčiji ponovno potrjuje najpristnejšo sloznost naših štirih držav in njihovo globoko zvestobo Balkanskemu sporazumu, ki je neomajni temelj miru na balkanskem polotoku. Balkanski sporazum ni prežel z napadalnimi cilji, pač pa nasprotno. S takšnimi sestanki zastopnikov balkanskih držav se pakt še bolj utrjuje. Prežete s plemenitim idealom slogo in miru imajo našo štiri državo zakonito pravico, da organizirajo svojo varnost in blagostanje svojih narodov, ki so toliko pretrpeli. Navdaja jih iskrena želja po šc boljših odnošajih s svojimi sosedi. Istočasno pa imajo najboljšo voljo ohraniti svoje narodno ozemlje! katerega meje so bile končnoveljavno zarisane s krvjo njihovih slavnih junakov. Navdaja jih ideja miru, ki daje tem državam dostojanstvo in srečo in ki ga v tem trenutku, kakor nikdar prej ni mogoče ohraniti drugače kot s skrbno organizacijo njihove narodne obrambe in tesue povezanosti med njihovimi vojskami. Nedavni solunski sporazum, ki je bil svobodno sklenjen med državami Balkanskega sporazuma in Bolgarijo, pomeni odločno etapo velikih naporov za zbližanje in sporazum vseh držav
na balkanskem polotoku. Nadejam se, da se v tak-« šnem ustvarjajofcm ozračju popuščanja in ob takšnem tesnem in stalnem medsebojnem sodelovanju začenja nova doba blagostauja in napredka, ki so ga balkanski narodi (ako željno pričakovali.« Predsednik grške vlade Mela.\as jo po leh besedah dvignil čašo na zdravje šefov balkanskih držav, na blagostanje balkanskih narodov in slavo vrlo' romunske, turške in jugoslovanske vojsko.
Zatem je načelnik glavnega generalnega štaba turške vojske maršal Čakmak odgovoril na to zdravico iu med drugim dejal: »Razložili ste pomen Balkanskega sporazuma tako natančno, da bolj ni mogoče. Poudarili ste koristi, ki jih imajo naše države od tega sporazuma, kakor tudi dejstvo, da jc nastalo ozračje miru in sloge, na kar smo lahko zdaj vsi ponosni in ju lahko stavimo drugim za primer. Pridružujem se v vsem Vašini plemenitim besedam ter dodajam samo šo to, da bomo tudi v bodoče služili za primer, kako no nastopamo proti nikomur. Naš pakt predstavlja — nimam besedi, da bi dovolj poudaril — najzanesljivejše jamstvo našo neomajne trdnosti.« Maršal Čakmak je zatem dvignil čašo v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev na zdravje grškega kralja Jurija II., grškega prestolonaslednika princa Pavla, predsednika vlade Metaxasa, vrle grško vojske in velikega grškega naroda.
Poljska v stralsu za Ukrajince
Varšava, 4. dec. AA. Havas; V odgovoru na nako intervencijo! v sejmu glede ukrajinskega prebivalstva iz vzhodne Galicije, je Ostrovski v imenu vladnega nacionalnega tabora med drugim izjavil;
»Branili bomo to pokrajino do zadnje kaplje krvi in do zadnjega diha proti vsem sovražnikom, zunanjim in notranjim, ker je naša sveta dolžnost, da_ branimo to sveto zemljo, ki predstavlja eno najdragocenejših bogastev poljske države. Pot sodelovanja in skupnega boja je edino možna med njimi in nami. «
Varšava, 3. dec. AA. DNB.: Dobro poučeni krogi izjavljajo, da so čisto fantastične vse vesti o tem, da misli zunanji minister Beck obiskati Li-tvinova v Moskvi, Brez podlage so tudi vesti o bližnjem tiskovnem sporazumu med Sovjetsko Rusijo in Poljsko. V nasprotju s tem pa izjavljajo časnikarji v Varšavi, da so zelo opazili, da je varšavski tiskovni ataše pri sovjetskem veleposlaništvu zadnjič prvič prišel v sejm in v zunanje ministrstvo, kjer se je tudi udeležil sprejema zastopnikov tiska.

BnBnnnBn
KINO SL23A	ta&Off *Der Hannes Steber Po istoimonskem romanu
Telefon 27-30	MK H Katzensteg) Brigita Horney Hermana Sudermanna
Danes ob 17., 15. tu 21. url POZOR! Popoldanska predstava radi Mlklavievanja Sele ob 17. url!
----iKEEssaaE-------
Italijo - napeto
iša se je v nastalem sporu zavzela za Francijo
Anglija ob strani Francije
Pariz, 4. dec. A A. Havas: Vest o angleškem koraku v Rimu, glede manifestacij, ki so bile" preteklo sredo v italijanski narodni skupščini, jc naletela na veliko zadovoljnost. V Parizu so prepričani, da angleška vlada zastopa prav takšno stališče kot francoska in brez rezerve podpira akcijo, ki jo je začela francoska vlada v Rimu. Mislijo, da v primeru, če v Londonu ne bi dobili gotovih zagotovil, potovanje angleškega ministrskega predsednika iu zunanjega ministra v Rimu ni še tako gotovo, ker bi nastopila gotova nasprotja v itali-junsko-angleškcm sporazumu.
Rim, 4. dec. RG. V »Giornale dTtalia« je napisal znani tolmač italijanske zunanje politike Gaj-da zanimiv članek o odnošajih med Italijo in Francijo v zvezi z zadnjimi manifestacijami v italijanskem parlamentu, ki so vzbudile v Franciji splošno ogorčenje, ter zapisal tudi sledeči daljnosežni stavek:
»Italijanski narod je pripravljen, da koraka tudi proti Franciji, čc bi to bilo potrebno«.
Italijanski polslužbeui časnikar jo s tem hotel poudariti, da Italija od svojih koristi na Sredozemskem morju ne bo odstopila. Italija želi, da se reši tuniško vprašanje, toda v prvi vrsti želi, da nastane v Španiji položaj, ki ne bo več nevaren Italiji. Francija mora nehati podpirati rdečo Španijo. Če bi tega ne storila, bo italijanski narod »sledeč svojim naravnim težnjam« pač iskal drugod jamstva, na primer v Tuniziji, ki mu bodo dala občutje varnosti. Inozemski krogi v Rimu so to izjavo vzeli z zaskrbljenostjo na znanje, ker pričakujejo sedaj novih sitnosti na sredozemskem področju. Splošno prevladuje vtis, kakor da bi se velesili Italija in Nemčija izmenično igrali z velesilami Francijo in Anglijo ter jima, zdaj ena, zdaj druga, delali težave in ju zaposljevali, pri tem pa stremeli za tem, da čim bolj izkoristita njuno tienutno oslabelost za popolno dosego svojih ciljev.
Protiitalijanske demonstracije v Tunisu
Tunis, 4. decembra (Havas.) Danes dopoldne ie skupina kakih 2000 mladeničev manifestirala proti Italiji. V neki ulici so manifestantje razbili izložbe italijanskih knjigarn. Zalem so manifestantje odšli proti italijanskemu konzulatu, policiji pa se je posrečilo, da jih je še pravočasno razgnala. Opoldne je bil zopet red in mir.
Pariz, 4. dec. (Havas.) V mestih Ajaccio in Bastida na Korziki so bile danes dopoldne velike manifestacije, pri katerih so protestirali proti vzklikom, ki so se slišali v italijanskem parlamentu in ki so se nanašali na Korziko. Prav tako so bile na neštetih krajih sprejete resolucije, v katerih se poudarja zvestoba Korzike do Francije. V Bastidi se je danes dopoldne pred gledališkim trgom zbralo več tisoč ljudi, ki so poudarjali lojalnost Korzike v francoski domovini. Nato je krenil skozi mesto veličasten sprevod. Na čeiu sprevoda .ie šel predsednik občine v spremstvu podpredsednikov in občinskih svetnikov ter članov Združenja bivših bojevnikov. Trgovine so bile zaprte. Na javnih zgradbah so visele zaslave, mnogo pa jih je bilo tudi na zasebnih domovih. Ko je sprevod prispel pred spomenik mrlvili na trgu sv. Nikolaja, je predsednik Združenja bojevnikov Te-raci prebral prisego, ki se glasi: »Pred vsem svetom prisegamo, da bomo z vso dušo živeli za Francijo in zn njo tudi umrli. Prisegamo pri naši vladi, pri naših grobovih in pri naših zibelkah.«
Zatem so manifestanti odšli na prefekturo, kjer so izročili resolucijo.
določevanju kurza svobodnih deviz. Zato je v sporazumu s finančnim ministrom podvzela nekatere ukrepe, ki bodo zagotovili uvozni trgovini enakomerno preskrbo s potrebnimi devizami in preprečili, da njihovi kurzi ne bodo prekoračili nivoja, ki ustreza našim potrebam in določnim ciljem naše dosedanje valutne politike. Razpolagajoč z zadostnimi rezervami, bo Narodna banka s svoje sfrani posredovala na deviznem tržišču z namenom, da zagotovi dinarju stabilnost, ki je prvi pogoj za nadaljnji razvoj našega narodnega gospodarstva, a prav tako bo tudi podvzela svojo akcijo za dosego trajnega ravnotežja v devizni bilanci, pa ludi za ceno razširitve dosedanjih omejitev in poostritve kontrolnih ukrepov.
čc upoštevamo vse te elemente, moremo reči mirne duše, da nc obstojajo upravičeni vzroki za kakšno vznemirjanje glede nadaljnjega razvoja razmer na deviznem trs?«.
Kriza vlade v Belgiji
Bruselj, 4. dec. AA, Havas. Iz kabineta predsednika vlade poročajo, da je Spaak ponudil port-felj finančnega ministra Albertu Jansenu, Jansen si je pridržal odgovor do jutri.
Volitve v Sudetih
Reichenberg, 4, decembra (DNB.) V sudetskih pokrajinah so danes volitve v nemški Rcichstag. Že v zgodnjih jutranjih urah se je moglo ugotoviti, da se bo volitev udeležilo veliko število volivnih upravičencev. Pred začetkom glasovanja so se okoli volišč zbrale velike množice volivcev. Posebno živahno je bilo v Reichstagu. V manjših mestih in po vaseh so se volivci zbrali pred volišči že v zgodnjih jutranjih urah. V manjših naselbinah so vsi volivni upravičenci opravili svojo dolžnost že dopoldne. V krajih, kjer je češko prebivalstvo v večini, je bila volivna udeležba precejšnja. V Karlovih Varih je že dopoldne volilo tri četrtine volivnih upravičencev.
Potniki v tujino — pozor!
Belgrad, 3. dec. AA. Po novih navodilih Narodne banke bodo biljetarnice Putnika prodajale vozne karte za inozemstvo samo za proge v tistih državah, za katere predloži potnik redno vidiran potni list. Tujim državljanom, ki ne bivajo v naši državi, bodo prodajale biljetarnice Putnika za dinarje vozne karte za proge v drugih državah na podlagi potnih dokumentov, iz katerih se bo brezdvomno ugotovilo, da je tujec prinesel v našo državo svobodne devize ali valute države s svo-bodnim deviznim prometom ali pa je prejel v naši državi turistične dinarje.
Odlikovan slovenski telovadec
Jesenice, 4. dec.
Nocoj ob 8 je bila v slavnostno okrašeni dvorani Krekovega doma slavnostna akademija tukajšnjega Fantovskega odseka. Dvorana je bila popolnoma zasedena in prostori vsi razprodani s stojišči vred. Po odlično podanih mladinskih vajah je okrajni načelnik dr. Vrečar izročil g. Fricu Natlačenu. članu Fantovskega odseka, odlikovanje sv. Save V. stopnje kot jugoslovanskemu prvaku v dvanajsteroboju v mednarodnih tekmah letos na mladinskem taboru v Ljubljani. Vsa dvorana jo slavljencu priredila burne ovacije.
Belgrajske novice
Belgrad, 3. dec. m. V tukajšnjem sanatoriju Vračar je bil danes operirati na želodcu splošno priljubljeni in agilni i.ukarački župnik g. Andrej Tuuipej. Operacija, ki jo je izvršil vseučiliški profesor, znani kirurg dr. Kostič, je popolnoma uspela.
Belgrad, 3. de', lil. Belgrajski odbor za zimsko pomoč brezposelnega delavstva je poklical na gostovanje v belgrajsko opero člane milanske Scale. Italijanski umetniki so snoči nastopili prvič ter so igrali Seviljskega brivca. Predstavi so prisostvovali kraljevi namestnik dr. Perovič predsednik vlade in zunanji minister Stojadinovič, italijanski poslanik m našem dvoru Mario Indelli c ostalimi člani diplomatskega zbora.
Koroške novice
Prisega Slovencev svoji materinski zemlji
V »Koroškem Slovencu« z dne 30. novembra beremo: »V naročju matere zemlje vidimo tudi naše slovensko ljudstvo. Saj je naša zemlja samo kos velike zemlje, ki je v stoletjih pred nami tako ljubosumno varovala predvsem mala borna ljudstva Mislimo na Irce, Baske, Valonce, Slovake in še mnoge druge. V našem narodu nas je največ kmetov. Naši delavci v obrti in industriji še nosijo na sebi prsi naših njiv. Iz slovenskega izobraženca pa še diha duh naše zemlje. Zemlja govori iz značaja ljudstva. Mi smo narod v objemu matere zemlje. V vsem našem narodnem žitju in
Duhovniške vesti
Za kaplana v Pliberku je bil imenovan Filip Jandl, za kaplana v Železni kapli Pavel Kanauf, za kaplana pri Sv. Lenartu pri Sedmih studencih Pavlo Zablinik.
Za uprav. župn. Št. Jakob ob c. je postavljen Tomaž Ilolmar, za upravitelja župnije Hlače Oto Schuster, za upravitelja župnije Suha pa Franc Vrumnik.
Za župnika v Škocijanu jc imenovan Jože Ko-glek in je bil včeraj instaliran.
Na bolezenski dopust je odšel župnik dr. Jožef Ogris in ga nadomešča župnik v Pečnici Matej Vornik. Bolezenski dopust sta dobila tudi prošt Ivan Vrabencc in skočidolski župnik Tomaž Ul-bing.
Škofijo so zapustili Franc Frohlich, ki je služboval v Globasnici, Ivan Špendal, ki je služboval v Dobrli vesi, in Avguštin Cebulj, ki je vstopil v red kartuzijancev v Plelerjih v Sloveniji.
j bitju čutimo ta dih in sledimo sledovom njene črne prsti. Dobro vemo, s koliko skrbjo obdaja ta ! mati svoj rod in s koliko ljubosumnostjo ga va-' ruje. Zalo nas v tem varstvu bodočnost ne skrbi, najsi bi bila naša usoda še tako nemila. Dobri otroci svojo matere bomo spoštovali njene zakone, ki so nam odraz višjih zakonov. Prisluhnili iim bomo v zimi, ko nevidno snuje in pripravlja novo rast, in v poletju, ko sili v brstje, cvetenje, zorenje m v sad. Od nje se bomo naučili našega zakona, ki pravi: živeli, delati in umreti za svojo vzvišene vzore I«
kleni) je padlo na tla italijansko prometno letalo. Pilot in štirje potniki so mrtvi.
Iz Št. Štefana na Žili poročajo, da se je tam smrtno ponesrečilo 24-letno dekle, ki je padlo v skednju z visokega odra in se pri tem ubilo.
Na vojaški naborni pregled so na Koroškem poklicali sedaj letnike od 1013 do 1010.
V	škofičah nad Vrbskim jezerom je pogorela do tal mala hišica dobre Samonikovc družine.
V	Grehinju je bila ustanovljena nemška kmetijska šola, ki ima nalogo, da izvežba mlade bo-
Danes nepreklicno zadnjikrat M!
Naj ne bo nikogar, ki bi zamudil ta krasni lilmski umotvor iz sveta celic in omrežja, to posem vzgoje in človeškega dostojanstva
KINO MATICA 21-24	Danes ob 16., 10. in 21. uri.
JEČA BREZ REŠETK
Danes zadnja prilika!

doče gospodarje v smislu načel, ki jih ima narodni socializem v kmetskem stanu.
V	škofičah bo od 2. januarja do 0. februarja prihodnjega lela gospodinjski tečaj, ki ga organizira slovenska Prosvetna zveza.
Dunajski državni komisar za društva, organizacije iu združenja je z odlokom z dne 13. novembra razpustil »Slovensko čitalnico v Glinjah iu zasegel vse njeno premoženje. Slovenska Prosvetna zveza jo vložila priziv in čaka sedaj na rešitev.
Koroški deželni šolski svel jo postavil nad-učitelja Jnngga iz Beljaka za komisarja nad gospodinjskim tečajem in nad sirotišnico šolskih sester v št. Jakobu v Rožu.
V	Šmihelu pri Plibcrku je bila včeraj društvena prireditev z igro »Kaznovana nečimernosl .
V	nedeljo 11. decembru bo nn Brucih Miklavžev večer, ki ga priredi tamkajšnje društvo Dobra?*. Istega dne bo Prosvetno društvo v Rožeku imelo svoj občni zbor in so člani zberejo v Dolin-čičah.
Primors
1-2 zrna omogočata lahko in normalno stoiico.
2 kom Din 150, 12kom. Din 8—, 60 kom.Din27—.
_Reg. S. br. :ilt-88 38.
Na Koroškem so našteli 2843 motornih koles, 1239 osebnih avtomobilov, 91 oninibusov, 551 tovornih avtomobilov, 68 osebnih vozov in 10 drugih voznih motorjev. V vsej nemški državi pa je 3,364.503 motornili vozil, od katerih jih odpade 122.651 na bivšo Avstrijo.
Bivša avstrijska tobačna režija se bo spremenila v delniško družbo^ in dobi vse njeno delnice država. Tako bo ta režija lahko še naprej poslovala in bodo koroški kadilci lahko ostali pri svojem dosedanjem tobaku.
Na Brdu ob Baškcni jezeru sla se poročila Kristjan Aichholzer (lo navidezno nemško ime izhaja iz starega slovenskega imena Hojžovec), novi gospodar ene najstarejših slovenskih kmetij ob Baškem jezeru, namreč ilojževe kmetije, z Liziko Markovo. Poročil ju je župnik liani Meier-hofer, ki je za to priložnost zložil tudi zelo zanimivo zgodovinsko pesmico.
Dno 22. novembra je bila v vsem Srednjem Kolu dol do Bajliš pri Borovljah velika povodenj, ki je odnesla večino moslov, spodkopala več ob potoku sloječih hlevov in napravila ogromno škodo. Oblast je obljubila, da bo ponesrečencem prišla na pomoč.
V	Selah je pogorela lesena hiša Dominika Maka, ki stoji na Šajbi. Okoliški ljudje so rešili hlev. šest dni pozneje pa je udaril hudournik na Sele in jc popolnoma uničil cesto v Grabnu.
V	Selah je umrl na srčni kapi Gornikov Urh, ki mu je nekaj dni zatem sledil v grob Miha Už-nik, po domačo Zebrat. Oba sla bila vzorna slovenska kmeta. Naj v miru počivata!
Iz Sel poročajo, da so se istega dne poročili sledeči slovenski pari: Urban Perč s Pavlo Ogri-zovo, Andrej Hribernik z Uršulo Pegrin, Matevž Lavžekar s Hirsovo Betko.
Boljačan Kollcr je z motornim kolesom povozil delavca Tašlerja iz. Velrovega. Ponesrečenec jo bil nekoliko natreskan. Zato bo verjetno še kaznovan, ker je v pijanosti ogrožal promet.
Pri tovarni testenin v Bekštajnu je tovorni avtomobil Marka Kuraka padel čez cesto in se zvrnil v jarek.
V	Cinovicah oh Žili si je pri rezanju krme nevarno poškodoval roko 17 let stari fant Janez Pečnik.
Pri Vogličali na Zgornjem Koroškem (Wiu-
t Terezija Mercina
V	Gorici je 27. novembra v starosti 88 let mirno v Gospodu zaspala gospa Terezija Mercina roj. Kolarič, soproga g svetnika Ivana Mercina, profesorja v pokoju Rojena je bila v Ajdovščini, kjer je bil oče uradnik. Starši so umrli ob času kolere leta 1853 in so zapustili majhne otročičke, ki so potem študirali. Njen brat je bil že davno umrli profesor in poleni realfni ravnatelj Kolarič v službi v Piranu. En brat je bil lani umrli mornariški učitelj. Ena sestra jc bila poročena z g. Moravcem in druga z baronom Sovodnjak. Rajnka gospa je bila pred poroko učiteljica na Proseku in sta z g. soprogom lani 21. okt. na tihem praznovala biserni jubilej poroke. Odlikovala se je po veliki inteligenci, srčni dobroti, globoki vernosti, ter je bila svojemu soprogu na dolgi življenjski poli zvesta tovarišica. — Truplo rajne gospe je bilo v torek iz Gorice prepeljano na Goče, v rojstni kraj njenega g. soproga in ondi položeno v lastno grobnico. Pogreba, ki ga je vodi! g. dekan v spremstvu braniškega in domačega župnika, so je udeležila velika množica. Pevski zbor ji je zelo lepo zapel najlepše nagrobnice: Blagor mrtvim, Usliši nas Gospod, Jaz sem vstanjenjc, in Ferjan-čičev Z Bogom, sestra draga. Domači župnik je nazadnje v govoru omenil vrline rajne plemenite gospe. Blaga gospa naj v Bogu počiva! Gospodu svetniku in gospej hčerki, poročeni z g. inž. Moravcem v Ameriki, izrekamo naše globoko sožalje!
V	Trstu se je pri padcu med delom smrtno ponesrečil Ivan Zupin. V bolnišnico so ga še pripeljali živega, toda tam je kmalu nato izdihnil.
V	Barkovljah je vlak povozil Dominiku Re-bola, 60 let starega, ki se ni mogel dosti hitro umaknili drvečemu stroju. V bolnišnici nc verjamejo, da bi ga rešili.
Razgled po sodni dvorani v Gorici, kjer so nabilo pravde z.a mesec september, je kaj žalosten. Pred sodnike bo stopilo najmanj 80 ljudi, ki sc hodo zagovarjali zaradi tihotapljenja, pobojev, pijančevanja. Večidel so to sami domačini, j V Vrhpoljah jc vzbudila veliko senzacijo are-; lacija Franca Premrla, ki so ga zasačili pri kuhi ogromne količine žganja. Aretirani mladenič jo j komaj 10 let star.
8 mesccev stari otrok Jožefa Oltina je hil od ognja tako obžgan, da jc umrl. Policija poizveduje pri starših, kdo je nesrečo kriv.
V	goriški pokrajini iščejo nekega Mjaua Albina, doma iz Podgorice, ki je baje brez dovoljenja odpotoval v Jugoslavijo
Na Banjščici so jc pripetila strašna nesreča. 12 letni Filip Human jc namreč po nesreči nevarno ohstrolil svojo lastno mater. Fantiček se je igral s puško, no vedoč, da je nabasana. Pomeril io na mater, s smehljajočimi se očmi pozival, naj sc vda, nakar jo sprožil Strel je nialer zadel v ramo. Nosrečnico so prepeljali v bolnišnico, kjer jo je takoj operiral dr. Jakončič.
Na jugoslovanski meji nad Postojno so orožniki prijeli Srečka Vilharja, doma iz, Kromberga pri Gorici. Vzrok aretacije ni znan.
Na fi let stroge ječe je bila pred porotnim sodiščem v Trstu obsojena Marija Cvctrcžnik, ker jo poklicno odpravljala plodove. Grdi mazački so
V veliki žalosti Vam sporočamo, da so
JOŽEF Š:
posestnik in cerkveni ključar
Umrli so v 80. letu starosti na god sv. Barbare ob treh zjutraj, skrbno
pripravljeni za pot v večnost. Niih zmučeno truplo bomo spremili k sv. Marjeti v Dol o sv. Nikolaju, 6. decembra, ob pol devetih dopoldne. Prosimo pobožnega spomina. P o d g o r a pri Dolu, dne 4. decembra 1938.
Magdalena, vdova; Jožef, Janez, Anton in Jernej, sinovi; Marija in Ivana, hčeri.
prišli na sled, ko jo ena njenih žrtev nn posledicah umrla.
Friderik Marlinolič in Marij Tripkovič sla bila imenovana v upravni odbor Združenih jadranskih ladjedelnic (Cantiori Riuniti deli Adri-atico).
Na srčni kapi jo v Podragi na Vipavskem umrla Marija Purlauorn, žena znanega posestnika Jožefa Furlana. Naj v miru počiva. Prizadeli družini nase sožalje.
V	Zapužnh pri Šturjah je umrl v starosti (»II let kmet Brecelj Vcncel. Bil jc zgleden družinski oče, ki je vzgojil 10 otrok. Zaveden Slovence in dober katoličan. Naj v miru počiva. Užaloščeni družini izrekamo našo sožalje.
Illiz.ii Ilirske Bistrice je mesar Potočnik povozil 29 letno Mino Nordio, rojeno Bratuž. Dobila jo hude poškodbe. Ponesrečenim jo žena tukajšnjega častnika milično četo.
Turistično združenje za goriško pokrajino je sprejelo neka) važnih sklepov, ki imajo namen združiti vse napore, da bi postalo delo za razvoj turizma enotno in bo.lj udarno.
V	Trstu so zaprli dva Juda, Feliksa Klarberga in Salomona Bojdcka, ki sta v velikem obsegu tihotapila s tujim denarjem in tudi nekaj slovenskih ljudi spravila v nesrečo.
V	Trstu so pobrali nezavestnega 15 letnega mladeniču Renata Perica in ga prepeljali v bolnišnico. Dq sedaj ga še niso toliko spravili k .sebi, da bi zvedeli, čc gre za tolovajski napad ali nesrečo.
Na opolzkem tlaku v Trstu je spodrsnilo Fcli-citi Svetnik, ki je tako nesrečno padla, da sc bo morala zdravili v bolnišnici, kamor sa jo takoj prepeljali.
Na cesti iz Opčin proti Trstu se jc prevrnil avtomobil. Izpod njega so potegnili dve precej hudo poškodovani* ženski Mirando in Emo„ ki sta v bolnišnici in nočeta povedati, kaok sc je nesreča pripetila Nekateri menijo, da sta se dami v avtomobilu stepli,
Andreja Česoja, ki je bolehal na epilepsiji, je bolezen v trenutku, ko nikdo ni nanj pazil, tako nesrečno vrgla pq tleh, da si je prebil lobanjo in takoj umrl.
Na Bazovici so orožniki našli ostanke neznanega trupla. Preiskava je dognala, da gre za neznano žrtev stare granate. Okoličani so pripovedovali, da so zjutraj slišali močan pok v gozdu. Orožništvo sedaj preiskuje, kdo jc ponesrečenec. Ostanke trupla so pokopali.
Brata Ludvik in Jožef Komar iz Goriškega sta se spopadla. Ludvik jc izgubil oblast nad seboj ter je lastnega brata oplazil z nožem, da je obležal na tleh. Jožef jc v bolnišnici. Ludvik v ječi.
Bruno Bušin, tovarniški delavec v Gorici, je bil aretiran, ker so mu dokazali, da jc stikal po omarah svo,jih delovnih tovarišev in lovarišic ter jih plenil. Neki Nadaji je pobral 550 lir.
Italijanska policija išče neko 28lc1no Valerijo Likar, doma iz Ljubljane, ki je bila v gosteh pri svojcih v Idriji (pri g. Lekarnarjcvi), a je nenadno izginila ler vzela seboj kovčeg napolnjen z različnimi stvarmi v vrednosti 1000 lir.
Zaradi tihotapljenja so bili pred goriškim so-dičem obsojeni: Andrej Fcč iz Spodnje Idrije na 400 lir globe, Ivanka Čuk, 40 let slara iz Črnega vrha pri Idriji na 14 dni zapora in 350 lir globe, ker je prenašala saharin, Lucija Jereb iz Cerknega, na mesec dni zapora in 700 lir globe, ker je prenašala cigarete iz. Jugoslavije, Franc Zakeli iz Črnega vrha, na 14 dni zapora in 800 lir globe, ker jc hodil po goveje mesa v Jugoslavijo, Jožef Kofol i/. Cerknega, ke'r je kadil jugoslovanske cigarete, na manjše zaporne kazni in globe pa še Marija Kante iz. Rifemberga, Katarina Zaje iz Cerknega, Neža Drekonja iz Grahovega, Kancjana Sedmak iz Slapa pri Idriji in Franc Ukmar iz Idrije, ker so večidel brez dovoljenja kuhali žganje.
Pri Planini se jc 19 letni Matija Molk, ki je delal na Windischgratzovi žagi, zabodel v roko s trsko. Ker ni polagal nobene važnosti na rano, mu jc roka začela zatekati in so, se pojavili znaki za-strupljenja. Ko so ga naslednji dan hoteli operirati v bolnišnici, je bilo že prepozno. Mlndenič je že umrl. Zapušča mlado ženo. Preostalim naše so,-žalje, on naj pa počiva v Bogu!
V	bližini Ilirske Bistrice je Vinko Muha, doma iz Velike Bukovice, povozil očeta številne družine, doma iz To.polca. Nesrečnež je kmalu nato umrl. Kazen, ki bo po italijanskih zako.nih zadela Mnho, bo zelo huda. Pobrali mu bodo avtomobil, plačati bo moral visoko denarna globo in bo poleg tega še dalje časa zaprt.
Barvna fotografija
S problemom upodabljanja narave v njenem razkošju barv se je ukvarjalo veliko število izumiteljev od prvih početkov fotografije dalje. Preko 10.000 patentov je registriranih, med katerimi pa jc le malo uporabnih, še mnogo manjše število pa se jih je moglo uveljaviti v praksi, čeprav so med njimi mnogi, ki omogočajo nepotvorjen prenos barv iz narave na negativno in pozitivno tvorivo. Vsi dosedanji postopki so bili namreč zelo zamotani in zamudni, zahtevali so mnogo tehniškega in teoretskega znanja in nekateri cclo posebno aparaturo za snemanje in druge pripomočke. Vse to je odpadlo z izumom novih večslojnih barvnih filmov, s katerimi je postala barvna fotografija dostopna vsakemu amaterju. Ustaljene rešitve v končni obliki pa tudi novi barvni filmi ne predslavljajo. Poenostavljeno je zaenkrat samo snemanje, izdelovanje slik je omejeno na diapozitive ter ni prenos slik na papir nič manj kompliciran, kakor je po drugih metodah barvno fotografije. Od vsega postopka je v rokah amaterja samo snemanje, vse drugo oskrbi industrija, kajti razvijalni in reverzivni postopek je precej kompliciran. Tudi po kakovosti ne predstavlja novo snemalno tvorivo dokončne reštve ter se še vedno izpreminja in izpopolnjuje. Vrženo je bilo na trg predčasno, gotovo iz konkurenčnih razlogov. Kar je v rokah potrošnikov, mu je bila zvišana splošna občutl jivost na 15/10° DIN, fotoamaterji, ki so se kaj bolj z njim ukvarjali, pa so imeli dovolj prilike za ugotovitev nihanja v podajanju barv in menjavanja v občutljivosti za posamezne osnovne barve. Toda vse to so bile porodne bolečine, naraven pojav izpopolnjevanja, ki spremlja vsak važnejši izum. Za industrijo in potrošnike je bilo preteklo lelo bogato na izkustvih in spoznanjih, videli smo poleg neuspehov tudi mnogo prav lepili uspehov in spoznali, da bo poslala iz novega barvnega
zmagoslavni pohod iz ozkega kroga dosedanjih ljubiteljev na nmogo širše polje. Trdimo lahko, da jo nastopilo z njim v fotografiji novo razdobje.
Za nepoučene in začetnike jc pri novem barvnem filmu posebno vabljiva naravnost očarljiva enostavnost snemanja, ki je pa samo navidezna. Prav tej okolnosli je pripisati največji del neuspehov, vsekakor več kakor neustaljenosti v kvaliteti tvoriva. Barvni filmi so namreč v gotovih ozirih silno občutljivo sredstvo, ki registrira ludi majhne napake pri snemanju dosli bolj vidno kakor navadno fotografsko tvorivo. Poleg toga jo odvisen uspeh v barvni fotografiji od mnogih okolnosti, ki jih pri snemanju v enobarvni fotografiji ni treba vpoštevati.
Praktično je uspeh zasiguran, čo jo bila osvetlitev pravilna. Pri novih barvnih filmih je vprašanje pravilne osvetlitve še prav posebno važno, ker jo njihova osvetlitvena strpnost zelo majhna, barvno pravilna slika pa nastane lahko samo tedaj, kadar so vsi trije sloji filma pravilno osvetljeni. Napake v osvetlitvi navzgor ali navzdol popačijo barve. Preveč osvelljeni posnetki so presvetli, barve so blodikaste, sence modrikaste ali modrikasto zeleno Premalo osvetljeni posnetki so temni, barve težke, sence vijoletnomodre ali pa rjavkastovijo-letno. Vprašanje pravilne osvetlitve je torej važno, ni pa težko, ker imamo v električnih svellomorih pripomoček, s katerim lahko določamo osvetlitev popolnoma točno. Lahko rečemo, da hi si brez teli instrumentov barvna fotografija ne mogla lako vztrajno in uspešno utirati svojega pohoda, kakor si ga utira. Uporabni so tudi optični svetlomeri. loda Ie v veščih rokah, vse druge osvetlitvene pripomočke pa je uporabljali le za silo.
Z ozirom na zelo majhen svetlostni obseg, ki ga imajo novi barvni filmi, je paziti tudi na to. da ne snemamo objektov s prevelikimi kontrasti v osvetljavi. To pravilo je važno zlasti zn začetnike. Upodobiti barvno pravilno zelo osvetljeno
filma velika stvar in da bo kmalu nastopil ovoj i dele objektu poleg zelo globokih senc jo zelo ležko.
Fronlalna osvetljava povzroča najmanj senc. Zalo so barve pri takšni osvetljavi bolj žive in kon-I rast i med njimi bolj poudarjeni, kajti le v svetlobi naslajajo barve. Z občutno večjimi svetlobnimi kontrasti in manj izrazitimi barvami imamo opraviti pri stranski osvetljavi in s šo večjimi pri snemanju proli svetlobi. Posnetki pri takšni osvetljavi niso priporočljivi, kajti barvni film premosli močne kontraste v barvali in osvetljavi zelo težko, vodno pa zahtevajo zelo izkušenega fotografa ter vpoštevanje vseh listih pravil, ki veljajo za takšna snemanja v enobarvni folografiji. Vsaj za začetnike naj velja torej pravilo, ki velja tudi za začetnike v enobarvni fotografiji, da je snemati predmete v čim bolj frontalni osvetljavi.
Ker jc z, izjemo osvetlitve in montažo diapozitivov pridržan ves tehniški postopek industriji, pravilne osvetlitve samo pa s primernimi pripomočki ni težko goloviti, jo vprašanje pravilnega prenosa barv iz narave na film razmeroma lahko rešljivo. Praktično jo s tem uspeh zasiguran ler nas v gotovih primerih ludi zadovoljuje. Toda samo v nekaterih primerih. Pred težjim problemom so znajde amater, ki mu ni samo v lehniškem pogledu za posnetke v naravnih barvah, temveč tudi za barvno harmonijo v slikah.
O barvno dobro komponirani sliki govorimo, kadar so združene vse barvo v sliki v harmoničen sozvok. V barvni fotografiji jo to dosli težje dosegljivo kakor v slikarstvu, kjer slikar lahko modificira barve tako, da navzlic kričavosti izzvenijo v harmoničen akord, V fotografiji je nekaj podobnega izvedljivo le pod gotovimi okoliščinami in v prav majhni meri. Lahko rečemo, da jo to zavoljo objektivnosti barvnega filma skoraj izključeno. Nič manj no otežkoča tega problema dejstvo, da smo se preveč navadili na enobarvno slike, ki v ogromni večini žo dolgo dobo prevladujejo kot ilustracija v knjigah, revijah in dnevnikih, zavoljo česar jc naša zmožnost ocenjevanja in opazovanja barv zelo majhna, ker jc vsa naša pozornost pri glodanju slik osredotočena v glavnem na svetlobne efekte. V glasbi je postavila temeljni zakon harmoniji fizika, pravila o kompoziciji barv pa so tvorba različnih okusov. Takšnih, da bi mogli o
——■ B—B——a—
njih trditi, da predstavljajo najboljšo rešitev za harmonično komponiranje barv, ni, ter jo navezan vsak več ali manj na privzgojeni ali prirojeni čut za harmonijo in disharmonijo barv. Zato jc važno za vsakogar, ki hoče doseči v barvni fotografiji kaj več kakor zgolj tehniško perFeklno kopijo snema-uili predlog, da se uči harmonije v kompoziciji barv na delih priznanih mojstrov v slikarstvu ter svoje pridobitve prilagodi zmogljivosti in posebnostim barvne fotografije. Morda bo mogoče začrtali celo nekaj paralel z. enobarvno fotografijo! V loj je na primer kompozicijsko zelo važen kontrast med svetlobo in senco in je najučinkovitejšo podan motiv, kadar jc postavljen v zaključeno svetlobno ploskev z nevsiljivim prehodom nn manj važne komponente sliko, ležeče v temnejših partijah slike. Nekaj podobnega je v barvni foto-graliji, kjer pa naj namesto svetlobne ploskve do-nnnira ploskev v glavni barvi, ki naj da sliki značaj in razpoloženje, vse druge barve pa naj ji bodo podrejene ter uporabljene za oblikovanje plastike v sliki. Lahko sla takšni ploskvi v močni barvi ludi dve ali celo več, izogibali so je h- preobilici barv in kričavosti, pa tudi premrtvih barv Preobilica barv jc kič, mrlve barve pa so neučinkovite.
Zelo važna za uspeli je zmožnost ocenjevanja in presojanja barv v naravi, ki jo moramo prilagodili nepodkupljivi objektivnosti barvnega filma ler se navaditi gledati objektivno iu neodvisno od nase prodslave. kakšne barve so posamezni predmeti. Barva objekta jo namreč samo v popolnoma enakih okoliščinah ločno določena konstanta. Odvisna jo od vsote rofloklirano svetlobe ter od vrste in spektralne odsvelljavo To pa registrira barvni film vse bolj točno kakor naše oko.
(Nadaljevanje.)
Naša društva
loloklvb Ljubljana. Program za tekoči leden-v lorek zvečer kritike, v petek diskusijski večer s predavanjem lov. K. Korjančiča. Toma- Laž in resnica v fotografski umetnosti. Naslednji petek praktični poskusi v zvezi s lem predavanjem
Po XII. kolu ligaških tekem
Drugi del 12. kola ligaških tekem je izpolnil v celoti ligaško lestvico. Po 12. kolu teh tekem ugotavljamo zopet, da so Zagrebčani mnogo zaostali za Bel-gradom in da je celo splitski Hajduk prehitel Gradjanskega. Od današnjih treh tekem sta bili dve v Belgradu, ena pa v Sarajevu. Vse tri tekme so se končale z rezultati, ki ne presenečajo, Sijajen podvig so pa napravili Hajdukovci v Sarajevu. Po tolikih zaporednih zmagah sarajevske Slavije ne bi bilo nič čudnega, če bi zmagali Sarajevčani tudi proti Splitčanom. Zgodilo pa se je obratno,
V	Belgradu sta bili obe tekmi na igrišču Jugoslavije. V predtekmi je nastopilo belgrajsko Jedinstvo proti Varaždincem. Favorit so bili brez dvoma domačini. Računalo se je celo na precejšnjo zmago .(edinstva, ki pa je tokrat izostala. Jedinstvo je zmagalo le s tesnim rezultatom 1:0. Vse kaže, da je »pet dobrih minut« za Jedinstvo že odklenkalo in da po-malem moštvo že pada. Toda z današnjo točko si je Jedinstvo pomagalo še za eno mesto naprej in je sedaj na šestem mestu z istim številom točk kakor Hašk. Za Jedinstvo je • brez dvoma zelo lep uspeh.
V	glavni tekmi n.ed Jugoslavijo in zemunsko Šparto so »Jugoslovani« krepko potegnili in zabili ubogra Zemuncem kar sedem golov; sami pa niso dobili niti enega gola. Dve piki in dobra goldiferenca bosta Jugoslaviji v nadaljnjem tekmovanju še mnogo pomoagali. Sedaj jc na drugem mestu in sicer za 2 točki pred Gradjanskim in za 4 točke za BSK-om.
Najmanj bo pa prijal Gradjanskemu sarajevski rezultat. Hajdukova zmaga nad sarajevsko Slavijo je značilna in pomembna. Rezultat 2:1 je za Hajduka
Jedinstvo : Slavija (Varaždin) 1:0 (0:0)
Jugoslavija : šparta 7:0 (0:0)
Belgrad, 4. deccmbra.
Že par nedelj zaporedoma sta v Belgradu po dve tekmi na istem igrišču. Tako sta se tudi danes odigrali tekmi kljub deževnemu vremenu in na nemogočem terenu igrišča Jugoslavije. Pred 400 gledalci, ki se niso ustrašili ne dežja ne mraza, se je že ob pol 1 pričela prva igra med Jedinstvom in Slavijo iz Va-raždina. Igra ni bila zanimiva, ker ni bilo golov, vendar je bila napeta od začetka do konca. Slavija je igrala zelo lepo, celo boljše od Jedinstva, vendar ni imela sreče. Jedinstvo je zmagalo zaradi srečnega gola, ki ga je zabilo desno krilo v 21. minuti drugega polčasa.
Teren, ki je bil že pred igro neprikladen za tekmo, se je med igro še bolj pokvaril, tako da je druga igra med Jugoslavijo in Šparto bila odigrana v pravem blatu. Igro moremo razdeliti v dva dela, nc samo zaradi polčasov, temveč tudi zaradi različne igre v drugem polčasu, ker od igre v prvem polčasu ni nihče pričakoval zmage. Šparta jc bila v prvem delu igre gospodar igrišča. Z dolgimi predložki je brez zadrževanja žoge osvajala teren in ustvarjala kritične situacije pred vrati Jugoslavije. Jugoslavija je nasprotno v prvem polčasu forsirala igro skozi trio z netočnim podajanjem žoge po zemlji, namesto da bi z visokimi žogami napredovala. V drugem polčasu pa se je položaj popolnoma spremenil. Jugoslavija je zamenjala mesto v napadu in v krilni vrsti in zaigrala nato kot prerojena. Njen napad je funkcioniral brezhibno in vnesel mnogo nervoze v obrambo Šparte, zlasti je nerviral vratarja, ki je izpustil skoraj vse strele, ki so šli na vrata. Vratar Šparte se je moral neštetokrat vreči v blato, da bi rešil svoj gol, lako da je po par minutah igre izgledal kot zamorec. Obraz mu je bil ves pokrit z blatom. Goli so padli v 2., 8 ,.12., 16., 29., 39. in 42. minuti. Štiri gole je zabil Aca Petrovič, po en gol sta zabila Rahar in Atanackovič, en gol je bil avtogol iz Špartine obrambe. Rezultat popolnoma odgovarja igri, ker je bila Jugoslavija v drugem polčasu absolutno nadmočna.
Hajduk : Slavija (Sarajevo) 2:1
Sarajevo, 4. dec. b. Na stadionu Slavije je bila dane« tekma med splitskim Hajdukom in Slavijo, ki 6e jc končala z i/idom 2:1 (1:1). Sodil jc dunajski sodnik Beranek.
Gradjanski : BSK 3:1 (2:1)
Zagreb, 4. dec. Danes je bila odigrana prijateljska tekma med Gradjanskim in BSK-om iz Belgrada, ki je končala z zasluženo zmago Gradjanskega 3:1 (2:1).
Nogomet na prvo decembersko nedeljo
Ljubljana, 4. decembra.
Šport je bil danes v našem mestu kaj skromen. Zimske discipline zaradi razmeroma zgodnjega datuma še niso pereče, druge pa so za lep čas — do spomladi — že odstavljene s programa. Migajo samo še nogometaši, pa tudi ti na današnjo nedeljo niso spravili na igrišče več kakor dve moštvi. Naš ligaš SK Ljubljana je dal svojim igralcem za to nedeljo — po zadnjih lepih uspehih — dopust, poklical pa jih bo — kakor se obeta — na zeleni travnik (zdaj pri nas že v decembru Iravca zeleni«) v četrtek, ko bo morda prijateljska tekma z močnim nasprotnikom — kot zadnji ttžak trening pred ligaško tekmo z Jugoslavijo, dne 18. decembra.
Danes je bilo prav veselo le na nogometnem igrišču za Kolinsko tovarno. Marsovci, ki so na praznik izgubili v Kranju svoj boj z visokim rezultatom 1:8, se danes Reki niso dali pomandrati. Poskrbeli so Ileki in dvestotim gledalcem za veliko presenečenje.
SK Mars : SK Reka 2:0 (0:0)
Gosta megla je silila z neba, prezebajočim gledalcem pa ni zmanjkalo dobre volje. Pevski oktet »Nogometni slavček je pridno »druinljal« in godel; ta novoustanovljeni »korpus« je prav simpatičen, ker krajša čas, ki se oh kikserjih nu polju sila počasi vleče. Tako pa gredo dogodki, krepko spremljani s pesmijo, rajši in lepše naprej.
Dasi je imel Mars v prvem polčasu več od igre, gola ni mogel dati, ker je imela šibka reška obramba ogromno srečo. Nogomet v prvem delu igre ni bil prav nič lep, dasi je bil temperamenten in nagel. V drugem polčasu pa so se Marsovci močno popravili. Neprestano so — z izjemo dobrih deset minut — napadali. Igrali so tokrat prav lepo, tako da jih je bilo veselje gledali. Dobro so kombinirali in to večinoma na dolge pasove, ki so jih tudi naglo privajali pred reška vrata, oba gola za Mars je dal Doberlet, ki je priskrbel (po prvem) še za enega, pa mu ga jc sodnik g. Molile, ki je sicer sodil dobro, brez poli ebc ni priznal. Reka je danes odpovedala na vsej črti. Branilca nista imela nobenega stika, med halfi je zadovoljil samo Poljšak (Marsov napad je skozi to lormacijo prihajal skoraj brez zadržka), v napadu pa delno Slanina. Zdi se, da
zelo časten. Podoba je, da je postal Matošič izredno učinkovit. Po današnjem stanju v lestvici je Hajduk skočil pred Gradjanskega, ki je za eno piko slabši kakor Hajduk. Sarajevska Slavija je morala svoje mesto prepustiti Jedinstvu
V Zagrebu sta se srečala ludi oba ligaška kluba Gradjanski in BSK, ki sta izrabila to prosto nedeljo za prijateljsko srečanje. Zmagal jc Gradjanski z 3:1, le žal, da Gradjanski ne more z danainjo tekmo prav nič izpremeniti tabele.
Lestvica je zaenkrat sledeča:
1.	BSK
2.	Jugoslavija
3.	Hajduk
4.	Gradjanski, Zagreb
5.	Hašk
6.	Jedinstvo
7.	Slavija, Sarajevo
8.	Bask
9.	Ljubljana
10.	Gradjanski, Skoplje
11.	Slavija, Varaždin
12.	Šparta
Ta lestvica bo držala najmanj 14 dni, ker prihodnjo nedeljo zaradi volitev ne bo ligaškega programa. 18. decembra pa igrajo: V Ljubljani: Jugoslavija : Ljubljana, v Zagrebu: Hašk : Slavija (Varaždin), v Belgradu: Jedinstvo : Gradjanski (Zagreb) in Bask : Šparta, v Sarajevu: Slavija : BSK in v Skoplju: Gradjanski : Hajduk.
12	9	3	0	37:10	21 točk
12	8	1	3	26:13	17 točk
12	6	4	2	27:16	16 točk
12	7	1	4	27:11	15 točk
12	5	3	4	24:17	13 točk
12	6	1	5	24:23	13 točk
12	5	2	5	22:21	12 točk
12	3	5	4	14:17	11 točk
12	3	3	6	12:23	9 točk
12	3	1	8	15:34	7 točk
12	2	2	8	16:31	6 točk
12	1	2	9	11:39	4točk
so po nedeljskem nasprotniku Rečani Marsovce podcenjevali, ti pa so, v močnejši postavi to pod-cenievanje prepričljivo in zasluženo kaznovali.
Mariborski šport
Maribor, 4. decembra.
Zanimive tekme so bile danes na obeh igriščih za prvenstvo LNP.
ISSK Maribor : SK Rapid 3:2 (1:2)
Stara rivala na zelenem polju sta pred številnim občinstvom nastopila s svojimi najboljšimi igralci. Tekma je bila od začetka do konca stalno napeta in obe moštvi sta se potrudili in nudili dober šport. Poleg tega se je igralo razmeroma dovolj fair, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Moči so bile precej izenačene. Rapid je igral za razred boljše kot proti Muri ler si do odmora priboril rezultat 2:1.
Tudi druga polovica je prinesla v glavnem izenačeno igro, dokler se tik pred koncem niso Mariborčani s silno energijo vrgli v napad in dosegli izena-
čenje. Malo pred zaključnim žvižgom so celo zmagali ter si na ta način priborili dve važni točki. Sodil je gospod Konič.
SK Slavija (Pobrežje): SK Mura (M. Sobota) 2:1
(0:1)
Muri se ni posrečilo ponoviti igre, kot jo je pokazala proti Rapidu, ter je morala požrtvovalnemu in žilavemu nasprotniku prepustiti obe točki. Sodil je g. Hobacher iz Celja.
Dopoldne sta odigrali prvenstveno tekmo tudi rezervi Maribora in Rapida z rezultatom 1:3 (1:0). Sodil je g. Nemec.
Občni zbor »Hermesove« kolesarske sekcije
Pred nekaj dnevi je imela »Hcrmesova« kolesarska sekcija svoj redni letni občni zbor, ki po številu ni bil bogve kako velik, a kar je bilo na njem udeležencev, so bili to gotovo najagilnejši in delavni kolesarski športniki. Po uvodnem govoru načelnika g. Vospernika so podali svoja poročila tudi ostali funkcionarji. Iz teh poročil se je dalo razbrati, da ima sekcija v svoji sredi zelo agilne kolesarje, ki so se v teku letošnje sezone pridno udejstvovali skoraj na vseh kolesarskih prireditvah bratskih kolesarskih klubov kakor tudi v vseh prvenstvenih nastopih, tako državnih, banovinskih in drugih večjih dirkah. Sekcijsko prvenstvo za leto 1938-30 si je v klubski kombinirani vožnji na progi Ljubi jana-Turjak priboril znani Pavel Premk. Banovinsko prvenstvo na progi Ljubijana-Slovonj Gradec je odnesel izkušeni dirkač Salvo Krušič. Isti dirkač jo letos odnesel tudi prvenstvo v zvezdni dirki Ljubljana-Celje. Na veliki dirki ob priliki 50 letnega jubileja slovenskih kolesarjev, ki je bilo letos v maju mesecu, je v juniorski skupini na progi Ljubljana-Logatec-Ljubljana zmagal Pavle Premk. Na dolgi progi iste prireditve prvorazredne skupine sta pa zasedla po eno iz prvih mest Krušič in Peternelj. Prav tako sta se dobro odrezala na državnem prvenstvu na progi. Ljubljana-Zagreb Abulnar in Krušič. Na trietapni vožnji po Sloveniji in Hrvatski sta sodelovala Abulnar in Premk. — Seveda so to najvažnejši nastopi dirkačev »Hermesove« sekcijo, medtem ko so skoraj vsi sodelovali na vseh manjših prireditvah raznih naših klubov. Le red-kokateri je med njimi, ki nima za seboj bodisi v treningih ali dirkah na tisoče kilometrov prevožene proge. Agilni so ti lantje, od katerih je za bodoče pričakovati še lepih uspehov.
V novi odbor sekcije so bili izvoljeni sledeči gg.: načelnik Otrin. podnačelnik Vospornik, taj-nik-blagajnik Kos-škof, tehn. referent Maver, gospodar Sernec, odborniki Ciglar, Schweitzer in Gregorc. — Za bodočo sezono si je novoizvoljeni odbor nadel nalogo aktivnejše delovati in prirediti več dirk kot pa v minuli sezoni
Občni zbor Lahkoatletske zveze
Zagreb, 4. decembra.
Danes jc bil ob veliki udeležbi vseh klubov iz države redni cubčni zbor Lahkoatletske zveze. Občni zbor je vodil predsednik zveze inž. Gruden. Po otvoritvi je predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki je bila navdušeno sprejeta. Nato je bil izbran verilikacijski odbor, ki je priznal pravico glasu 43 klubom, od teh 23 slovenskim. Potem je predlagal g. Satler iz Zagreba, da se sestavi poseben delavni odbor, ki naj reši v ožjem krogu V6a pereča vprašanja, ki naj se potem predlože občnemu zboru. V delovni odbar so bili imenovani od Slovencev g. Jeglič (Planina), brata Sancin (Primorje), Pertot (Celje). Ta odbor je popoldne končal 6voje delo. Nato so bila vsa poročila odbornikov in nadzorstvenega odbora sprejeta in izglasovan absolutorij staremu odboru. Sledile so valitve novega odbora. Predlagana je bila samo ena lista, ki je bila soglasno sprejeta. Novi odbor sestavljajo: predsednik inž. Gruden, Slovenec iz Zagreba, podpredsednika Tadič iz Belgrada in dr. Mlinarič iz Zagreba, tajnika prof. Buhrič in Pavlas iz Zagreba, blagajnik Marjan Bunko, tehnični voditelj Stanko Tomšič iz Zagreba, odborniki: Prausperger, dr. Marjan, Kovačevič, Šore, inž. Mohorovičič, vsi iz Zagreba, Laza Jovanovič, dr. Novakovič, Sottler, Vlasenko, dr. Jovanovič Šimic, vsi iz Belgrada, Zorga Aleš, Hodnik, geometer Černe iz Ljubljane, Jenko iz Maribora, Pertot iz Celja, Kirigin, dr. Djukovič, dr. Varda iz Splita ter Nirnberger iz Osjeka. Nadzorni odbor: Vidmajer in Daneu.
Nato so bili sprejeti sledeči sklepi. Troboj podzveznih reprezentanc za leto 1939 prevzame zagrebška podzveza. Priredila ga bo takoj po 29. juniju. Sprejem splitske podzveze v to tekmovanje se prepušča padzveznim odborom. Drugi del državnega prvenstva bo v Belgradu, v Ljubljani bodo eventuclni dvoboji z Italijo in Ostmarko. V
Zagrebu z Nizozemsko, v Belgradu z B-reprezen-tanco Madžarske, Državni prvenstveni gozdni tek bo v Zagrebu. Vsa tehnična vprašanja in spremembe pravilnika bo reševal poseben adbor, ki ga bodo sestavljali delegati vseh 4 podzvez in ga mora sklicati do 15. januarja 1939 predsednik Zveze. Ako se državno prvenstvo razdeli na dva dela, bo prvi del v Ljubljani, Iz dosedanjih pravil Zveze sc črta na vseh mestih beseda »lahka« pred »atletiko«. Splitski podzvezi se odoibri podpora 3000 din. Predlog zagrebške sokolske župe za sodelovanje v Zvezi se prepušča v rešitev novemu odboru, ki pa mora vprašati za mnenje vse podzveze. Izbere se poseben oidbor, ki mora do konca januarja 1939 popraviti vsa pravila in pravilnike podzvez ter jih predložiti Zvezi, da jih ta razloži tn razpošlje vsem klubom in podzvezam. Ti morajo svoje even-tuelne popravke javili Zvezi do konca septembra, Spremeni se odstavek tehničnega pravilnika s tem, da ima odslej atletu, ki prestopi v drug klub, stari klub priložiti k prijavnici tudi odpustnico in ima takojšnjo pravico nastopanja za novi klub. Dobiček letošnjih balkanskih iger se razdeli tako, da ostane Zvezi 15% čistega do.bička, ostali znesek pa se razdeli sorazmerno podzvezam tako, da dobita Ljubljana in Belgrad 28%, Zagreb pa sorazmerno manj. Inventar balkanskih iger se daruje belgrajski podzvezi. Sprejme se amnestija za vse kazni odbornikov. Kazni atletov bodo odpustile podzveze na svojem občnem zboru. Športni klub »Svoboda «iz Ljubljane je umaknil svoj predlog o prenosu zveze v Ljubljano. Prihodnji občni zbor lahkoatletske zveze 1. 1939 bo v Ljubljani. Občni zbor je nato izbral za prvega častnega predsednika 6vojega dolgoletnega predsednika Velka Ugriniča. Na koncu je bila sprejeta pozdravna brzojavka g. ministru za telesna vzgojo ljudstva dr. Maštroviču, nakar je predsednik inž. Gruden zaključil občni zbor.
Mariborski drobiž
Maribor, 4. decembra. Slovesna blagoslovitev največjega zvona v Jugoslaviji. V frančiškanski baziliki je bila danes dopoldne krasna slovesnost. Prevzvišeni lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič je posvetil največji zvon v naši državi, ki bo kmalu zapel iz lin mariborske bazilike Matere Milosti. K tej slavnosti 6e je zbralo toliko ljudstva, da je prostrana cerkev bila pretesna za vso množico. Zvo,n-velikan je bil nameščen, lepo okrašen v cerkvi, v prostoru pod severnim stolpom. Ob 8.50 se je pripeljal škof dr. Tomažič s svojim spremstvom. Pred cerkvijo* so ga sprejeli odlični župljani frančiškanske fare. Nato jc g. škof posvetil zvon ob asistenci kanonikov dr. Žagarja in dr. Ostrca. Novi zvon Matere Milosti je imel zanimivega bojra: kumovala mu jc namreč dekliška Marijina družba frančiškanske župnije. Vse družbenice so se udeležile slovesnosti. Navzoča so bila tudi zastopstva vseh župnijskih katoliških organizacij z zastavami. Po blago-slovitvenih obredih je imel škof krasna pridigo, nato pa tiho sv. mašo.
50 letnica stanovske organizacije slikarskih mojstrov. Slikarski in pleskarski mojstri v Mariboru imajo eno najstarejših svojih stanovskih organizacij v obdravskem mestu, ki je sinoči praznovala svojo 50 letnico. Lepega zlatega jubileja, ki sq ga proslavili v Gambrinovi dvorani s slavnostnim zborovanjem in nato sledečim prijateljskim večerom, so sc udeležili poleg članov organizacije tudi številni drugi obrtniki iz Maribora, mnogi delegati iz drugih mest ter predstavniki oblasti in mestne občine.
Umrl je na Pobrežju dveletni Emil, sin sodnika g. Purcberja. Žalostnim staršem naše sažalje!
500 sudetskih Nemcev se je danes zjutraj vozilo v posebnem vlaku 6kozi Maribor v Gradec. Danes je v Nemčiji plebiscit sudetskih Nemcev za
priključitev k nemški državi, obenem pa velja to glasovanje kot volitve za nemški državni zbor. Dosedanji češkoslovaški državljani s tem glasovanjem obenem podajo izjavo, da postanejo državljani Nemčije. Kdor ni šel glasovat, je ostal s tem avtomatično češki državljan. Glasovali sa moški in ženske, nad 18 let stari. V posebnem vlaku je bilo največ sudetskih Nemcev iz Slovenije, iz ostalih delov države pa jih je bilo kakih 200. Posebno Maribor je dal veliko glasovalcev.
Korajžna žena. V Selnici ob Dravi so aretirali orožiki dva brusača iz mariborske okolice, ki sta vdrla v hišo posestnika Šarmana. Našla sta Šarma-novo ženo samo doma, pa sta zahtevala od nje, da jima pokaže stanovanje. Ko je žena videla, da ima opravka z nevarnimi ljudmi, je naglo skočila v sobo, vzela lovsko puško ter je z njo ustrahovala oba brusača, dasi sta možakarja potegnila nože ter ji grozila z orožjem. Pred puško jima pa je upacl"l p";'nm in sta pobegnila.
Ljubljana
Najlepši Miklavžev večer za olroke in odrasle bo v frančiškanski dvorani drevi ob 7 v režiji Milana Skrbinška. Rezervirajte si vstopnice v pred-prodaji v pisarni »Pax et honum« v frančiškanski pasaži (danes ves dan), kjer oddaste darila in zelje za vaše obdarovance.
PELICONOVI bonboni
PELICONOVI ESSt? PELICONOVI MBSS"1 -
Wolfova, MlkloSileva, Kongresni trg. tel. 3147
I
Zemunska vremenska napoved: Po vsej državi se bo ohladilo. Postopna razjasnitev na zahodu, oblačno z dežjem in ponekod s snegom v vzhodni polovici države.
Slovenska čast in narodni interes velevata vsem Slovencem, da II. decembra složno kakor en m»ž glasujejo za listo JRZ dr. Stojadinoviča, katero priporoča naš voditelj dr. Korošec!
Razstava »trojice« v Jakopičevem paviljonu
Ljubljana, 4. dec.
Ob enajstih dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava umetniške skupine »Trojica-" (kipar Gorše in slikarja Maleš in G. A. Kos). Za to razstavo je vladalo precejšnjo zanimanje, zlasti še, ker so razstavljalci tokrat postavili na ogled dela, ki so jih bili zadnjič razstavili z velikim uspehom v Belgradu.
Malo pred enajsto uro dopoldne se je zbralo v srednji razstavni dvorani Jakopičevega paviljona več ko sto ljudi, med katerimi smo opazili zastopnika banovine, g. referenta A. Široka, zastopnika divizionarja g. polkovnika Brusta, zastopnika mestne občine ljubljanske g. prof. S. Kranjca, predsednika Prosvetne zveze g. dr. Lukmana, dr. Win-diseherja, go. banovo in še več drugih odličnih osebnosti iz našega javnega in kulturnega življenja, zlasti precejšnje število mlajših stanovskih tovarišev.
Razstavo je odprl g. dr. Ložar s krajšim nagovorom, v katerem je poudarjal, kako močan je napredek, ki ga vsi trije razstavljalci kažejo od svoje zadnje ljubljanske razstave, ki so jo bili priredili leta 1936. Opozoril je na smeri, v katerih so se individualno vsi trije razvijali v tem času in ob koncu izrazil svoje prepričanje, da je pričujoča razstava izredno pomemben prispevek k našemu javnemu umetnostnemu izživljanju, saj seznanja občinstvo z deli visoke umetniške kvalitete.
V	desnem razstavnem prostoru so dela g. A. Kosa. Ni zastopan številno, zato pa z izbrano kakovostjo. Njegove pokrajine in njegova zatišja so od prvega do zadnjega jasen dokaz, kakšen mojster barv je ta naš izredni slikar, čigar dela so deležna splošne pozornosti ne samo pri nas, ampak tudi že drugod. G. A. Kos tokrat razstavlja šestnajst svojih del.
V	srednji sobi razstavlja kipar France Gorše, ki prihaja od minucioznih študij in manjših del vedno bolj k reprezentativnosti in monumentalno-sti. Na razstavi so posebno vidne štiri velike skulpturo, od katerih imata spet največ občudovalcev Plesalca ter Kmetijstvo. Gorše postaja v našem kiparstvu vedno značilnejša in pomembnejša osebnost — ter ima po njegovem dosedanjem razvoju sodeč pred seboj še zelo lepo, široko in veliko pot. Njegovi kipi so mojstrovine. Gorše razstavlja tokrat vsega skupaj triindvajset del.
V	dveh sobah na levi razstavlja slikar Miha Maleš, o katerem prihajajo zadnja leta pohvalni glasovi in priznanja tudi že iz tujine. Iz prvotnega izrazitega nagnjenja k grafičnim disciplinam in k dekorativnosti ga je pol povedla k izrazitemu slikarstvu; v tem svojem povsem spontanem razvoju nam kaže jasno toliko novih možnosti v obravnavanju barv, da smo njegove nadaljne poti v resnici lahko veseli.
Razstava, ki bo odprta do 24. decembra, bo brez dvoma odlično obiskana. Nanjo pa moramo opozoriti še prav posebno, saj naše občinstvo le redko lahko vidi skupaj dela treh tako kvalitetnih umetnikov.
Lepa spominska slovesnost v Zgornji Šiški
Ljubljana, 4. dec.
Zgornja Šiška se je danes častno oddolžila svojim rojakom, nekdanjim občanom bivše občine Zgornja Šiška, ki so padli v svetovni vojni. — Slavnost se je začela dopoldne ob pol 9 v prostorih šolske kapele, ki je bila nabito polna. Vse slavnosti se je udeležilo okoli 1000 ljudi, povečini samih občanov nekdanje Zgornje Šiške. — Službo božjo je daroval trnovski župnik in bivši vojni kurat g. Janko Cegnar, ki je imel tudi lep cerkveni govor. Pod vodstvom ekspozita g. Bar-tola je domači pevski zbor zapel prisrčno žalo-stinko v avli šolskega poslopja. Sledila je nato slovesna blagoslovitev in odkritje spominsko plošče v avli. Ploščo je blagoslovil g. župnik Cegnar. Domači pevski zbor je zapel žalostinke »Oj Doberdob«, nato pa je govoril predsednik krajevnega odbora za postavitev te spominske plošče. Pozdravil je zastopnika g. župana, polkovnika Andrejko, dekana g. Zabreta, župnika g. Cegnarja ter zastopnike različnih društev, kakor bojevnikov, koroških borcev, prostovoljcev in rezervnih častnikov, zastopnike gasilcev, zlasti iz Trnovega in Most. Lep govor je imel nato podpredsednik Zveze bojevnikov, prosvetni referent banske uprave g. Rudolf Wagner, ki je lepo poudarjal idejo miru in sožitja med narodi. Društva so položila pred spominsko ploščo vence. Lepo in prisrčno slovesnost so zaključili domači pevci, ki so zapeli -,Oj ta sol-daški boben«.
Celje
Pogreb g. Ane Strašek bo danes oh 1 ;zrr"d hiše žalosti, Caakarjeva 4, na okoliškopok> ] ,''išč«.
Drobne novice
Gdansk, 4. dec. AA. Havas: Protijudovska gonja, ki traja že nekaj dni, se je včeraj šc okrepila, Na železniški postaji so manifestanti napadali Jude, ki so zapustili ozemlje svobodega mesta.
Jeruzalem, 4. decembra. AA. Havas: Pri včerajšnjih spopadih v Palestini 60 bile ubite 4 osetie. Poleg tega jc prišlo do spopada in napada na vojaško postajo v Nabluzu, Ghazi ter v judovski četrti v Jaffi. Pri teh napadih ni bilo človeških žrtev. Neznani atentatorji so pretrgali železniško progo med Lido in Tel-Avivom, En vlak je iztiril.
Berlin, 4. dec. AA. Reuter: Prekinjeni so diplomatski odnošaji med Nemčijo in Kolumbijo. Zvedelo se je, da je nemška vlada to storila zaradi tega, ker je novoimenovani opolnomočeni minister Kolumbije v Berlinu Haime Haramillo fotografiral ranjene Jude za časa zadnjih nemirov v Berlinu ter je imel sitnosti tudi s policijo.
London. 3. dec. c. Romunska vlada je odpoklical.! svojega dosedanjega poslanika v Londonu.
London, 3. dec. c. Bivši angleški zunanji minister Eden je danes na parniku »Aquilania« odpotoval v Združene države, kjer bo ostal dalj časa in v raznih mestih predaval o nalogah sodobne demokracije.
izdaja ItontOTcU »Ponedeljakega Slovenca«, Zaatoonik Miha Krek.
Urejuj« Ciril Kočavar,
Tlaka JutoaloiMiJu tiakarna ZaaLoneik, K. Cm*.