4L gjg sjp ^ Listje in cvetje. iji $ ^ §fr ¦ Koristna zabava. ^| (II. Svetloba in barve.) ^H Mavrical Kdo se je ne razveseli, ko jo zagleda? In te sedmere barve, kako so lepe, J fcako sijajne! Marsikateri otrok si je že želel, da bi ime! takih barv v svojih predalčkih, a j ni jih na prodaj, tako lahkih in prozornih, čistih in svetlih. Gotovo je znano bralcem ^J — 103 — Vrtčevim, kako sc prikaže mavrtca. Solnce namreč posveti v dež in bela solnčna svetloba se v deževnih kapljicah lomi, se razprši v sedmere barve, iz katerih sestoji bela solnčna svetloba, in se nazaj odbija. Pa porečeš, kaj pa imajo maviične barve opraviti s tetni krogi tukaj v ,Vrtcu", ki so črni in beli? Olejl Mavrične barve, ako jih naslikaš drugo poleg druge v sedmih delih na okroglo plošfico iz bele lepenke (kartona), ko si razdelil krog iz središča na sedem enakih delov, izginejo, ako tako ploščico prav httro zavrtiš okrog sre- Štev. 17. Štev. 18. dišča, ali na vretenu ali kot vrtalko. In Čim ^^^^^=^^^^ lepše so bile barve in čim hitrcje vrtiš, tem ^^^^^^^^^^SS&^^ bolj bela bo vsa ploskev. Torej sedmere mav- .^^^^^^^^^^^^^^^SS^. rične barve se dajo spojiti v belo barvo. Po- ^^^^^^^^^^m ~^^OS^. izkušali so pa tudi narobe. Vzeli so okrogle y^^^^^^^^^H ^^. ^W^\ ploščicc, na katerih je bila le Crna in bela / ^^^^^^^^^B ^^k ^^ ) barva primerno razdeljena, in so se hoteli / af^^^^^^L ^6lwma prepričati, ali bi se ne dobilo na ta način mav- lll »^^^^^ ^AIbII ričnih barv. llllll ^^. J* III Slika (št. 17.) je najbolj priprosta. Karedi IvSSl ^^^^JUw iz belega kartona krog s premerom 6 cm. Po- \ %t^^fit ^^^^BhBl J lumer je torej 3 cm, tega razdeli na tri dele, \ ^^ ^^^ ^^^^^^^^^^^/ zarisaj znotraj dva kroga, vse drugo pa napravi, ^J^W ^^^^^^^^^W kakor vidiš na sliki. Ako napraviš iz te okrogle ^^!^5^^__ ^^^^^^^^^^T ploščice vrtalko in liitro zavrtiš, ne boš videl ^^5S^S«^^^^^^^^ ne bele in ne črne barve, ampak lepo modro- ^^^^^^^^^^^^^ sivo. Slika (štev. 18.) ti pa pokaže že nekaj gj.ev ^ Iepšega. Zavrti*ploščico na desno, in pokažejo se ti pri lepi dnevni svetlobi (ne na solncu) notranji deli kroga temnordeči, vnanji pa teranomodri ali vijolični, v belih presledkih pa se prikaže lepa svetlovišnjeva barva. Srednji loki so zeleni, ob njih se pojavi včasih Iepa rumena barva. Morda ne boš takoj dobil zaže-ljenega učinka, a ne izgubi potrpežljivosti. Pri tretji plošCi (štev. 19.) so barve še živejše, ker so bolj svetle. Pri teh poizkusih je innogo odvisno od lepe bele barve kartona, od svetlobe in hitrosti vrtenja. — Kako je mogoče, da se na ta način dobe in vidijo barve, tukaj ne moremo razlagati, za naše žitatelje bi bilo to pretežko. Kdor se bo učil fizike (optike) v srednjih šolah, se bo morda spomnil teh BVrtčevih' slik za pouk in kratek čas.