Štajerske vesti. —š— Brez drv. Iz Maribora poročajo: V Dobrovcih poleg Rač je moral nadučitelj na tamkajšnji dvorazrednici prekiniti s poukom, ker noče krajni šolski svet dati — drv za kurjavo. Res idilične razmere! —š— O navadnih napakah naše vzgoje je predaval ravnatelj Henrik Schreiner dne 11. t. m. v Narodnem Dorim v Mariboru. — »Slovenec« piše glede na to predavanje (štev. 8 z dne 12. t. m.): »Mi bi gosp. predavatelja opozorili, naj svoj tema posebno uporabi pri svoijh gojencih v učiteljišču«. — Kakor smo poučeni od povsem zanesljive strani, bi se »Slovenčev« dostavek moral glasiti tako: »Mi bi gosp. predavatelja naprosili, naj pride 0 svoji temi predavat posebno vsem gojencem po naših lemenatih. Njegov nauk o morali in vzgoji bo gotovo lepši, nega ga izvaja profesor morale — dr. Jariez Evangelist Krek — v praksi!« — Sapienti sat! —š— Gomilsko. Dne 18. prosinca t. 1. priredi gomilsko učiteljstvo s šolsko mladino gledališko predstavo. Uprizori se »Pred vaškim znamenjem«, ljudska igra v 4 dejanjili, spisal Leo Pibrcpvec. Po predstavi zapoje še šolska mladina pesmi »Jabolko« in »Zima« iz A. Kosijeve spevoigre »Letni časi«. Prireditev se vrši ob 3. uri popoldne v novem »Gasilskem domu«. Čisti dobiček se porabi deloma za prenovljenje »Jubilejske šolske zastave« — nabavljene ob 401etnici vladarja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — deloma pa za tukajšnjo »Šolarsko kuhinjo«. Vsi prijetelji naše šolske mladine so vljudno vabfjeni. —š— Slovenske obrtne nadaljevalne šole in deželni odbor. Prošnjo za podporo obrtni nadaljevalni šoli v Sevnici ob Savi in trgovskemu tečaju v 2alcu je deželni odbor zopet odklonil. Sedaj se vrše poKajanja z vlado, da se to podporno vprašanje vendarle ugdno reši. —š— Dan »Treh kraljev« v Dobju. Dne 6. prosinca t. !. je priredila šola s sodelovanjem učiteljstva iz Št. Vida, Planine, Jurkloštra in Dobja lepo glasbeno prireditev. Njeno jedro so tvorili »Trije kralji iz jutrovih dežel«. V spremstvu treh zamorskih strežnikov so prišli trije kralji v orientalskih kostutnih v izprevodu pevskega zbora v dvorano (I. razred), pojoč skupno slavnostno himno. — Trije kralji so po vrsti v lepem prednašanju pripovedovali zbranim o svojera najnovejšem potovanju iz Palestine po Mali Aziji preko Carigrada, Macedonije. Bolgarije, Srbije, Crne Oore, Bosne in Hrvaške na Slovensko. Naštevali so dežele, kjer prebivajo Slovenci, so dokazovali njihovo pripadnost k Slovanstvu in opozarjali na socialno zlo med narodom. Pozivali so zbrane k ljubezni do domače grude, naj ne zapuščajo domovine, izpodbujali so jih k varčnosti. ki je za olepšanje domovine in za blaginjo posameznika nujno potrebna, ter naglašali, naj se Slovenci zavedajo, da so del velikega Slovanstva kot najštevilnejšega naroda v Evropi. — Ker je narodna zavest v Dobju na neverjetno nizki stopnji, oziroma je med preprostim ljudstvom ponajveč nikjer ni in se ljudje kaj radi izseljujejo v Nemčijo za delom, je bil ta poučni nastop »Treh kraljev« kaj umesten. — Pojoč nadaljevanje slavnostne himne so »Trije kralji« s svojim pevskim zborom zapustili dvorano. Ta pevski zbor so tvorili vsi učenci in učenke IV. razreda, tudi kralji in zamorski strežniki so bili učenci. Višek priznanja sta žela mešani in moški pevski zbor učiteljstva začetkoma omenjenih šol. Oba zbora sta pela določeoe pesmi, ponajveč težke skladbe, pod vodstvom učitelja tov. Ličarja izborno. Tudi salonski orkester je žel s svojim proizvajanjem ob začetku, med posameznimi točkami in koncem prireditve pod vodstvom kapelnika tov. Ličarja obilo priznanja in hvale. Razumeva se samo ob sebJ, da je bil tudi del pesmi,in orkestrovih točk primeren za zbujanje in gojitev narodove zavesti. Prireditelji se namreč zavedajo, da Je vzgoja narodove zavesti prvi in najviŠJi smoter teh prireditev, zabava pa nižji in postranski namen. Ljudstvo se je razšlo polno hvale nad podanim mu izrednim dušnim užitkom, kakršnega doslej ni poznalo, šola pa si je pridobila sredstev za naročilo knjig za ljudski oder in za poravnavo dolga na godalih. — Naj bo uspeh te prireditve učiteljstvu, ki se z navdušenostjo žrtvuje za lepo stvar, v izpodbudo, naj vztraja na začeti poti! Dasi je trud velik in so žrtve ob sedanji draginji občutne, jih vendar odtehta idealna vrednost in blaga zavest, da je to deio posvečeno narodu. Ne boj v politiških strankah, temˇeč kulturno delo izobrazuje narod! Na veselo snidenje pri nadaljevanju v Jurklorštu dne 1. svečna t. 1.!