Gasilci pri osnovni šoli Brdo Mike Urbanija s svojimi pokali
ROKOVNJAČ JE SPET BOGATEJŠI
Bogastvo letošnje jeseni se je letos najbolj kazalo gobarjem, saj že dolgo ni bilo tako dobre bere kot letos. Po naših gozdovih je bilo zato več jeklenih konjičkov kot divjadi, ki ji ta obilna gobarska sezona ni dovolila mirovanja.
Mirovanja pa ni niti pri Rokovnjaču. Pravnik gospod Jurij Žurej se je oglasil z zanimivo ponudbo in mi smo jo z veseljem sprejeli. Tako že v današnji številki odpiramo rubriko PRAVNA POMOČ. VeČ o tej novi rubriki je za vas napisal g. Žurej sam. Z moje strani le tole! Rubrika bo imela rezervirano eno stran. Vsa vprašanja in odgovori bodo lahko anonimni, za pravilnost odgovorov pa vam jamčijo pravni strokovnjaki, ki bodo sodelovali v rubriki. Od števila vaših vprašanj pa bo odvisno, kako dolgo bo ta rubrika živela. Seveda je ob tem potrebno poudariti, da je ta pravna pomoč brezplačna. Tako lahko vsakdo, ki ima resne težave, le-te natančno opiše in nam jih pošlje v reševanje. Seveda je prav, da nam pripiše tudi svoj naslov, da bodo pravniki lahko kontaktirali z njim v primeru nejasnosti.
Naša skrb za mlade se nadaljuje. Gospodična Nives Zelenjak, univ. dipl. ped., s skupino študentov in srednješolcev dela na strokovnem izpopolnjevanju le-teh in pripravi programa za delovanje mladih v naslednjem obdobju. Vse dejavnosti, ki bodo nudile aktivno preživljanje prostega časa med počitnicami, pa tudi med šolskim letom, bodo izdelali do potankosti. Manjkalo ne bo športa, kulturnih prireditev, likovne dejavnosti in izletov. Ves program je naravnan tako, da bo deloval preventivno ter usmerjal mlade k iskanju vrednot, ki bogatijo življenje in vodijo k sožitju z drugimi ljudmi in naravo. Projektu smo dali ime PREPIH in bo uvrščen v program Društva prijateljev mladine.
V prejšnji številki ste lahko prebrali, da so naši dopisnici grozili po telefonu. V zvezi s tem smo ugotovili, da se je oseba, ki je to storila, lažno predstavila, verjetno z namenom, da bi očrnila čast osebe, katere ime je pri tem uporabila. Sklenili smo, da tokrat ne bomo ukrepali. Vsako ponavljanje takih groženj pa bo doživelo sodni epilog. Prepoznavanje telefonskega klica in zvokovni zapis bosta storilcu kmalu pregnala vsako željo za podobnimi igricami.
Naj zaključim s pozivom! V našem prostoru se veliko ljudi ukvarja z raznimi zanimivimi dejavnostmi. Radi bi jih predstavili krogu naših bralcev. Prosim vas, da nam sporočite, kaj počnete in kako bi o vašem delu izvedeli kaj več. Sporočajte nam tudi iz vseh društev, kaj se dogaja pri vas, kakšno je vaše delo in uspehi. Tudi posamezni športniki, likovni in kulturni delavci se nam oglasite. Prepričan sem, da vam predstavitev v Rokovnjaču ne bo škodila.
urednik
ŠPORTNO IN KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE
Vas vabi v soboto, 17. novembra ob 1930. uri v dvorano Kulturnega doma v Lukovici na zanimivo prestavo
KAM IZ ZADREGE
Ta zanimiva komedija je razvedrila že veliko obiskovalcev naše predstave in prepričani smo, da bo tudi vam prijalo dve uri smeha in zabave
DOBRODOŠLI
KD JANKO KERSNIK
LUKOVICA VABI NA LITERARNI VEČER
VSE, OJ VSE OZNANJA, KAKO LEP JE SVET
Lepote narave in krajine v delih Janka Kersnika
Kulturni dom JANKO KERSNIK Lukovica
PETEK, 30. 11. ob 19.30. uri SOBOTA, 1. 12. ob 19.30. uri
OBVESTILO o javnem razpisu
Občina Lukovica bo na podlagi /akona o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 54/00) izvedla javni razpis za zbiranje ponudb za opravljanje zimske službe v sezoni 2001/2002. Zato obvešča vse zainteresirane občane, ki bi v zimski sezoni 2001/2002 želeli opravljati zimsko službo, in sicer kot dopolnilno dejavnost na kmetiji s kmetijsko mehanizacijo (traktor in plug), naj se javijo na telefonsko številko 01/72-35-119 najkasneje do 19. novembra 2001.
Občinska uprava
Uredniški odbor: Člani: Maja Smrkolj, Iztok Obreza, Marta I.avrič, Marijana Grošelj Lektorica: Ivica Ogorevc Tehnični urednik: Božo Stupica Glavni in odgovorni urednik: Vili Golob Kokovnjač izhaja v nakladi 1650 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46, 1225 Lukovica www.Lukovica.si Tisk: Kočevski tisk
RAZVOJNI PROGRAM V JAVNI OBRAVNAVI
Na Občino je prispelo veliko pripomb na razvojni program, ki ga je pripravil Naš laz. Žal se večina pripomb nanaša na stvari, ki naj bi jih ne izvedli, zelo malo pa je tehtnih predlogov za izboljšave programa. Očitno nam je zelo blizu samo razmišljanje, česa ne želimo imeti v svoji bližini, manj pa vemo, kako bi to rešili v dobro vseh. Vendar se bo nujno prav o tem odločiti. Zato bi bilo prav, da občinski upravi in svetnikom posredujete svoje videnje reševanja problemov, in to z utemeljitvami, ki bodo vsem pomagale pri izbiri najboljših rešitev. Javna razprava je namenjena prav temu, zato predlogi, ki rešitev ne nakazujejo, niso preveč resni. Demokracija ne vključuje v svoj proces samo protestov, ampak zahteva od državljanov tudi tvorno vključevanje pri iskanju izhodov. Upam, da se bo do konca javne razprave nabralo vsaj nekaj takih predlogov.
V. G.
NEKDANJI IZGNANCI, NE PREZRITE!
V avgustu letos je nemški parlament podaljšal rok za vlaganje zahtevkov po nemškem zakonu o skladu Spomin, odgovornost in prihodnost 00 31. decembra 2001.
Sprejeto je bilo tudi določilo glede pravnih naslednikov, če je vlagatelj zahtevka za odškodnino umrl. V tem primeru morajo svojci o smrti vlagatelja v šestih mesecih obvestiti Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) s sedežem v Ljubljani, Trdinova 7. Če tega v šestih mesecih ne storijo, ugasne njihova pravica do odškodnine po umrlem svojcu.
Hkrati vas obveščamo, da je zadnji rok za vložitev zahtevkov za odškodnino za prisilno delo po avstrijskem zakonu 27. november 2002.
Društvo izgnancev
GOSTILNA IN PIZZERIJA FURMAN
IZ LUKOVICE
- honorarno zaposli žensko za pomoč v kuhinji, v dopoldanskem času
- redno zaposli dekle ali fanta v strežbi
Informacije aa telefonu 041 629 523
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska IluoSko stranka
Izjava za javnost:
NOVA SLOVENIJA OSTRO NASPROTUJE REVIZIJI SLOVENSKE USTAVE
Predsedniki občinskih odborov, občinski svetniki in župani ter člani Izvršilnega odbora in Sveta Nove Slovenije podpiramo le tiste spremembe ustave, ki so nujne za vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Odločno pa nasprotujemo reviziji slovenske ustave, s katero želi vladajoča koalicija omejiti referendumsko možnost neposrednega odločanja, saj je s tem državljanom odrečena pravica, s katero smo se osamosvojili, pa tudi zamejiti vlogo parlamenta in ustaviti razvoj lokalne samouprave.
Nova Slovenija bo za preprečitev teh namer vladajoče koalicije uporabila vsa dopustna demokratična sredstva.
Lepo pozdravljeni.
Janez Lampe Pom. gl. tajnika
PROŠNJA ZA DAR
Na Golčaju bodo postavili nova kipa v cerkev svete Neže. To naj bi bili posnetki originalov, ki jih zaradi prevelike izpostavljenosti nepridipravom, ne bodo več vračali na Golčaj. Na ogled bodo le ob nekaterih priložnostnih razstavah. Za nove ponaredke, ki pa bodo verna kopija originalov, pa primanjkuje sredstev, zato blagoviški župnik gospod Jože Vrtovšek prosi, da dobrotniki nakažete svoj dobrohotni dar na žiro račun Krekove Banke številka:
51800-620-000-336  05 1200119-19160
s pripisom Za cerkev na Golčaju. Vsem, ki se boste odločili za prispevek se že vnaprej zahvaljuje.
Krajani Male Lasne se zahvaljujejo Združenju veteranov vojne za Slovenijo za prejeta priznanja in želijo, da bi se srečanje večkrat ponovilo, vendar ne na način kot leta 1991, temveč kot letos, 19. oktobra. Srečni so, da so tako kot mnogi drugi vsaj kanček prispevali za samostojnost Slovenije.
Še enkrat hvala!
OBČINSKA KOMUNALNA SLUŽBA
Nova dostopna pot k pokopališču
Delavci Komunalnega obrata pomagajo pri urejanju cestišč. Čistijo obcestne jarke. Popravljajo gozdne poti. Uredili so tudi odvodnjavanje pri podružnični Soli v Krašnji.
Gospod Cerar prav zdaj podpisuje pogodbe za zimsko službo. Poleg tega je pripravil dokončanje ureditve nekaterih cest v KS Trojane in Blagovica. Še vedno pa ne uspe premakniti projekta križišča
za Zlato Polje v Šentvidu, zaradi nerazumevanja lastnika ene parcele ob tem križišču, kjer se je samo v zadnjem času zgodilo več nesreč, kar bi čutečemu človeku verjetno zadoščalo, da bi dal svoje soglasje za gradnjo, tem bolj, ker je med ponesrečenimi tudi osnovnošolec. Uporabnikom tega križišča ostane le upanje, da bo zmagal razum.
V. G.
KRAJEVNA SKUPNOST KRASNJA
V pripravi je nova dostopna pot na pokopališče in ureditev le-tega. Prav tako tudi izgradnja mrliške vežice. Skozi center Krašnje je napeljan kanalizacijski vod. Gradnja se bo nadaljevala v prihodnjih letih. Vodooskrba je po popravilu vodovoda v Krajnem Brdu zado-
voljiva. O morebitni obrtni coni dogovorov še ni.
IZ DRUGIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI NISMO DOBILI NOBENIH PODATKOV O NJIHOVIH AKTIVNOSTIH, RAZEN TISTIH, KI SO ŽE BILE OBJAVLJENE.
V. G.
KRAJEVNA SKUPNOST LUKOVICA
V pripravi so že načrti za izgradnjo priključkov na glavni vod kanalizacije za naselja južno od avtoceste. Za potek omrežja po vaseh pa še tečejo dogovori.
V Lukovici bo asfaltirana cesta mimo Rokovnjaškega gozdička in v novo naselje. Pričela S€ bo izgradnja vzhodnega kraka kanalizacije in odtoka meteornih vod. Dopolnili bodo javno razsvetljavo.
Finančno je podprla turistične prireditve v P rese rj ah in Gradišču ter podprla izvedbo Lukovega sejma. Bila je glavni nosilec počitniškega programa za otroke, ki sesedaj širi v program PREPIH, Pomagala je pri izdaji Turističnega vodnika Urni graben in pri izgradnji čebelnjaka, ki ga je postavilo Čebelarsko društvo Lukovica na Brdu. Antena, ki naj bi stala v Lukovici, pa ni bila obravnavana, saj je investitor že prej odstopil od namera vane gradnje. Prispevali so Gasilskemu društvu Lukovica za nov gasilski avto.
Ob Rokovnjaškem gozdičku bo kmalu aslall
Spominsko obeležje v Krašnji
COLOR
PHOTO
d.o.o.
1230 Domžale, Ljubljanska 76 tel./fax: 01/721 50 10 Mobil: 041/661 126
i_RiJJ RAZVOJN
Posvet v Mengšu
V prostorih Občine Lukovica SO se sestali predstavniki občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice in se dogovorili o sestavi Projektnega sveta in njegovih nalogah.
Poudarek v razpravi o nalogah sveta je bil predvsem v celovitem pogledu na razvoj (flot nega območja, kjer naj bi posamezne občine sodelovale pri vseh projektih, ki so skupnega pomena ali pa zadevajo vsaj dve občini. Izvajalec priprav in načrtovanja dogovorjenih projek-
tov je OIKOS. S takimi sklepi so se 11. 10. udeleženci razšli.
25. oktobra pa se je sestal projektni svet v Mengšu. Pravzaprav še ne moremo govoriti o pravem projektnem svetu, prej bi lahko trdili, da so bili zbrani ljudje z zelo različnimi idejami in pogledi na razvoj prostora in življenja v njem. Vsi se strinjajo, da bo potrebno v prvi vrsti urediti komunalno in prometno Infrastrukturo, 'lemu ob bok pa je bilo postavljeno izobraževanje. Pripraviti in uvesti bo potrebno višje strokovno izobraževanje in
pripraviti možnosti za dopolnilno izobrazbo vseh ljudi. Hitri tehnološki napredek zahteva sprotno spremljanje doseženega razvoja, kar se najbolj kaže v dejstvu, da celo univerzitetna izobrazba zastari v desetih letih ali pa še prej. Mnogo ljudi si dodatnega izobraževanja finančno ne more privoščiti, zato bo potrebno urediti centre, kjer bo možno pridobivati znanje preko brezplačnih programov na internetu. Prav to pa lahko omogoči večji razvoj podjetništva, zrelejše poglede na varovanje naravnega in bivanjskega okolja in s tem omogoči kvalitetnejše življenje vsemu prebivalstvu. V razmislek je bil predlagan tudi krajinski park, ki naj bi segal od Prevoj-skih gmajn do Kamniških planin.
Iz razprav bo OIKOS pripravil prioritetne ciljne predloge. 22. novembra bo izveden naslednji posvet, kjer bodo strokovnjaki s posameznih področij podali svojo oceno možnosti izvedbe.
Zanimanje za sodelovanje v pripravi razvojnih načrtov je zelo različna. Iz Občine Lukovica sta bila prisotna le predstavnica občinske uprave in kmetijske svetovalne službe. Ob pripravi načrtov celostnega razvoja regije bi več strokovnjakov z našega področja zagotovo lahko prispevalo k jasnejšemu pogledu naših potreb in želja. Sedaj je čas uveljavitev tistega, kar hočemo storiti skupaj. Ko bodo cilji določeni in bo projekt prešel stopnjo priprav, bo prepozno ugotavljati, da smo obstali na robu. »Kdor sam nekaj naredi, naj od družbe tudi dobi!« pravi naš župan. V skupnosti osmih občin gotovo ne bo nič drugače, saj je znano, da se priveska še pijanec otepa.
V. G.
OBČINSKI VRTEC NA PREVOJAH
Končno se je pričel graditi center za dnevno varstvo otrok - občinski vrtec na Prevojah pri Šentvidu, pravijo starši, ki svoje otroke vozijo varovat v druge občine, Kot nam je znano, je zagotovljeni denar za izgradnjo vrtca že nekaj let na računu, na katerega nalaga denar Občina Domžale iz delitvene pogodbe. Omeniti je potrebno, da je pričetek gradnje vrtca zaviralo kar nekaj težav
Prva težava je bila lokacija, kljub zagotovljenemu denarju. Občina Lukovica je za določitev lokacije določila odbor v sestavi občinskih svetnikov: Franc Barlič, Stana Stopar in Peter Križnar. Odbor je pričel z iskanjem možne lokacije na zahodnem delu občine v Lukovici, na Brdu, v Šentvidu in na Prevojah. Utemeljitev lokacije v tem delu občine je bila bližina Ljubljane in drugih krajev, kamor se vozi na delo večina staršev. Potekali so dogovori in pogovori o predlogih na občinskem svetu, vendar do končne lokacijske odločitve ni prišlo. Potem se je, kar naenkrat, pričelo govoriti o izbrani lokaciji za vrtec, vendar je šlo mimo občinskega odbora za določitev lokacije, ki je bila sprejeta na občinskem svetu. Naj Omenim nakup kmetijskega zemljišča, ki
je večkrat presegel normalno ceno za kvadratni meter. Ko je bil nakup opravljen, se je pojavil problem s prostorskim planom in lokacijsko dokumentacijo, ki jo je oteževalo ministrstvo za kmetijstvo iz znanih in neznanih razlogov, navkljub izkazani volji in interesu občine!
Med izdelavo projekta vrtca je prišlo do sprejetja novih pravil, norm in standarda bivalnega okolja otrok v varstvu. Čeprav .so morali arhitekti znova pričeti svoje delo, pa je to prva svetla stran tega projekta, Saj bodo pridobili le otroci v novem vrtcu. Žal je ime vrtca še do danes neznano, zato upam, da se ne bo delalo kar po domače. Nanizal bom nekaj tehničnih podatkov in zmogljivosti o vrtcu Prevoje, Leta 1999 |e Občina Lukovica verificirala namero in izhodišča za pripravo projektne dokumentacije, Sla lišče projekta je bilo, da so bile druge lokacije obremenjene s pridobitvijo zemljišč. Izdelava lokacijske dokumentacije in projekt vrtca je opravila RRD ali regij ska razvojna družba iz Domžal. Na zemljišču v izmeri 4438 nr' bo Stal objekt v obliki črke H ali 25 mz zemljišča na varovanega otroka. Neto površina objekta bo 1364 mz notranjih površin. Za igrišča je namenjeno več kot 15 m2 na enega varovanega otroka. Vrtec bo vseboval dva
oddelka za otroke v starosti od 1-3 let in tri oddelke v starosti od 4-6 let. Zaposlitev v vrtcu bo dobilo kar 18 oseb. Po teh podatkih bo bodoči vrtec lahko' sprejel največ 100 otrok v varstvo, kar pa bo glede na hitrost poselitve v občini Lukovica kmalu premalo.
Investitor vrtca na Prevojah je Občina Lukovica. Projekt sta izdelala arhitekta g. Borut Ulčar iz Domžal in g. Rudi Oven s Prevoj, gradbene konstrukcije pa je izdelal g. Ciril Bogataj iz Šentvida. Odgovorni vodja del pa je g. Janez Končan. Zidarska dela že opravlja podjetje KRIŽNAR d.o.o. Imovica. Kot je razvidno, je v projekt vrtca na Prevojah vključeno veliko domačega znanja, kar nam daje še posebno dober občutek, da bodo dela končana v rokih in kvalitetna.
Izgradnja vrtca bo kljub težavam, ki ga spremljajo, velik dosežek na področju varovanja otrok v naši občini. Bojazen, da vrtec ne bi bil polno zaseden, je odveč, saj se bo po tej pridobitvi vedno več mladih odločalo za naraščaj Starši že težko čakajo listi dan, ko bodo lahko prvič dali svoje malčke v varovanje občinskega vrtca na Prevojah. Verjemimo obljubam, da bo vrtec odprt prihodnje leto jeseni.
Danilo Kastelic
JLrlMJLiJ^JJ!X)LSIJLJ^
;mo županu in občini lukovica - telef
Spoštovani! Dne 20. 6. 2001 je Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje poslalo vsem občinam in občinskim svetom v Sloveniji pismo. Naslovljena pošta je vsebovala prošnjo za povračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje ter predlog za imenovanje komisij. Poleg opisa problema in dela našega združenja smo predlagali vsem županom in občinskim svetom, da imenujejo v lokalnih skupnostih komisije, ki bodo zbirale gradivo o vračilu vlaganj. Posebno zato, ker so upravičenci do povračila vlaganj tudi lokalne skupnosti, v našem primeru Občina Lukovica, in vsi občani, ki imajo telefonske priključke. V prošnji smo pozvali lokalne skupnosti, da podprejo delovanje združenja z manjšimi finančnimi sredstvi, saj bodo potrebna za pokrivanje stroškov delovanja združenja. Navedli smo tudi žiro račun našega združenja in rok 11.7. 2001, ker pa je bil to čas dopustov, smo rok podaljšali do začetka septembra. Priložili smo še »zbirnika podatkov o vlaganju
posameznikov in lokalnih skupnosti v telekomunikacijsko omrežje«. Občina Lukovica nam je dovolila le, zbiranje pristopne izjave in pogodbe občanov (v hodniku občinske uprave), ki bi nam v nadaljevanju pomagale ugotoviti višino vloženih sredstev. Le s tako zbranimi podatki bi se lahko pogajali z vlado oziroma ministrstvom za informacijsko družbo.
Naš dobri namen je, da vlagatelji dobimo nazaj vložena sredstva. Zato v svojem imenu, v imenu vseslovenskega združenja in v imenu civilne pobude prizadetih občanov Občine Lukovica o vlaganjih v telefonsko omrežje pričakujemo javni odgovor. To potrjujejo občani in davkoplačevalci iz občine Lukovica s svojimi neprestanimi klici na naše združenje in naše predstavnike, razporejene po vsej Sloveniji, ki jim pa žal ne moremo dati novih podatkov, saj se je ustavilo pri pridobivanju podatkov iz naše občine. Do sedaj je bilo to tudi vse, kar je storila Občina Lukovica za naše vlagatelje in občane. Pozivamo župana in občin-
ski svet, da nam odgovorijo, zakaj se niso odzvali naši prošnji. Občinski svet je podprl prizadevanja civilne iniciative občanov za vračila vlaganj poleti leta 1999, zato nas čudi takšno ne-sodelovanje Občine. Predvidevamo, da še obstajajo dokumenti o izgradnji telefonije v naši občini (ali se čaka, da se bo iztekel čas, ki ga določa zakon o arhiviranju podatkov in se bodo lahko dokumenti nato uničili), kar je pri drugih občinah malo težje. Znano nam je, da se je končala izgradnja telefonije v naši občini in upamo, da tudi zaključni računi izgradnje telefonije!? Ali boste pozvani lahko odgovorili o vlaganjih v telefonijo in obljubah povračila občanom občine Lukovica, pa ostaja vprašanje?
za Civilno iniciativo občanov Občine Lukovica Vseslovensko združenje upravičencev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje -Danilo Kastelic
gradnja predora pod trojanami: kako je z varnostjo?
Od začetka gradnje predora Trojane v lanskem letu se je pojavilo precej odprtih vprašanj in problemov, povezanih tako z gradnjo samo kot tudi z njenimi posledicami, zaradi česar so se na Trojanah, v strahu za svojo varnost in premoženje ter ostale interese odločili, da bodo za zavarovanje svojih interesov poiskali pravno pomoč. K temu so jih še posebej spodbudile informacije o nekaterih škodnih dogodkih, do katerih je prišlo pri gradnji ali pa se zanje še domneva, da so posledica le-te. Krajane pa poleg tega skrbi tudi, kdaj bodo uresničene obljube, ki jih je Družba za državne ceste dala v zvezi z odpravo črnih točk na magistralni cesti M10. Zaradi vseh teh vprašanj so se tako 8. oktobra v Blagovici na sestanku, ki ga je sklical zastopnik krajanov, sestali krajani, predstavniki DDC, izvajalca del na predoru Imprese Grassetto ter Občine Lukovica.
Prva škoda, ki naj bi bila povezana z gradnjo predora, je poleti nastala na dveh objektih na Učaku, na katerih so se pojavile precejšnje razpoke - glede omenjenih stavb je ing. Kosec z DDC-ja sicer vztrajal, da se s sklepanji o vzrokih za razpoke počaka do zaključka meritev, saj naj bi bili stavbi na plazovitem območju, a so ga krajani in odvetnik enega izmed lastnikov poučili, da bi bil vzrok za sprožitev plazenja težko kak drug, kot dela v predoru. Omenjeni
odvetnik je zagrozil tudi z zahtevo za začasno ustavitev del, če strokovno mnenje še dolgo ne bo pripravljeno.
Na Trojanah pa so se prav tako poleti začele pojavljati govorice o premiku cevi predora, krajani sami pa so opazili, da se je transformatorska postaja na Trojanah posedla za nekaj centimetrov, kar so potrdili tudi na DDC-ju, nekaj dni pred sestankom pa je v njeni bližini prišlo tudi do vdora zemlje. Na ta vprašanja sta ing. Kosec in projektant predora odvrnila, da si na območju, kjer ni objektov, lahko privoščijo tudi nižje standarde gradnje in tako predvidijo tudi morebitne premike, ki razen škode na zemlji ne bodo imeli drugih posledic. Glede zamika tunela pa so predstavniki DDC-ja in DARS-a odvrnili, da naj bi bile te govorice neresnične.
Sestanek v Blagovici je bil pravzaprav bolj informativnega značaja, saj so vse strani ugotovile, da so krajani premalo seznanjeni s potekom gradnje predora, zaradi česar so povsem razumljivo lahko zaskrbljeni. Predvsem so se dogovorili, kako je z obveščanjem v primeru novih škodnih dogodkov ter z odškodninsko odgovornostjo za morebitno (in že nastalo) škodo. Na slednje vprašanje, razen pripombe s strani DDC-ja, da je gradbišče zavarovano preko izvajalca, ni bil podan enoten odgovor. Bolj natančen pa je bil
dogovor o obveščanju v primeru nove škode ter dogovor, da bo med lastniki objektov, pod katerimi se bodo izvajala dela, tekla še dodatna komunikacija in da se lahko kadarkoli, ob predhodni najavi vsakdo seznani s potekom gradnje ter načrti predora.
Krajani so na sestanku opozorili tudi na hrup z gradbišča, ki ponoči moti spanec lastnikov hiš, pod katerimi se izvajajo dela, na kar jim je ing. Bloise z Imprese Grassetto napol v šali odgovoril, da so pravzaprav lahko, če slišijo hrup, pomirjeni, saj to pomeni, da je pod njimi trden material in tako ni možnosti za morebitne vdore. Gradnje pa v nočnem času zaradi rokov ne morejo ustaviti.
Ob koncu so se dotaknili tudi vprašanja križišča pod gostinskim podjetjem, ki naj bi ga začeli graditi že poleti, a je izvajalec šele v dneh pred sestankom dobil dovoljenje za zaporo ceste, tako da so se stvari po sestanku počasi začele premikati, pri čemer so navzoči večkrat poudarili, da se jim projektna rešitev ne zdi ustrezna in da so razočarani nad tem, da je bilo njihovo mnenje v postopku priprave in potrjevanja projekta skoraj povsem preslišano, saj razen tega, da so dosegli pospešeno izgradnjo križišča, niso bili upoštevani.
MS
im
10. obletnica učnega centra lokvanj
55. območnega štaba TO Domžale
Podgora pri Zlatem Polju. V prelepem jesenskem sončnem popoldnevu se je 19-oktobra ob 17. uri pričela svečana prireditev ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije, ob 10. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije ter ob 10. obletnici učnega centra Lokvanj v okolici Male Lasne.
»Naj sinov
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!«
Na prizorišče je prišla Častna enota Slovenske vojske ob spremljavi bobnov in se postrojila v ravni liniji. Za njim so prišli praporščaki območnih ZW Slovenije. Šest pripadnikov lokvanjcev je v tišini nosilo razvito zastavo Republike Slovenije do jambora, kjer sta jo dva častnika ZVVS ob pozdravu navzoče vojske in starešin dvignila na visok jambor. Godba iz Lukovice je zaigrala slovensko himno. »Mladenci! Zdaj se pije zdravljica vaša, vi, naš up! Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup! Ker po nas, bode vas, jo srčno branit klical čas.!« Poveljnik lokvanjcev g. Martin Planko prinese na oder bojno zastavo Lokvanja in jo postavi med številne bojne zastave 55. Območnega štaba TO Domžale. Na oder so posamezno prihajali pripadniki Lokvanja, ki so v rokah nosili slovensko zastavo, v mikrofon povedali svoje ime in nato zastavo položili v vznožje jambora. Sledilo je častno veteransko dejanje, katero sta izvedla g. Dominik Grmek in g. Darko Erhard. Voditelja slovesnosti Helena in Vito sta orisala dolgoletno zgodovino Slovencev, njihovo trpljenje in boj pod tujimi zastavami, v upanju za pravično stvar in stoletja dolgo oblikovanje narodne zavesti. Nato sta pozdravila spoštovane goste veterane iz območnih ZVVS Kočevje, OZVVS Grosuplje, OZVVS Kamnik, OZVVS Domžale, njihove praporščake, Častno četo Slovenske vojske, polkovnika g. Bojana Končana, župana občine Lukovice Anastazija Živka Burja in vse ostale udeležence.
Na oder stopi slavnostni govornik g. Anastazij Zivko Burja, župan občine Lukovica, in pozdravi vse visoke goste, veterane in občane. Na kratko oriše pomembnost treh desetletnic, to je čas naše novejše zgodovine in čas, ko smo Slovenci na referendumu izkazali svoj odločni glas za samostojno in neodvisno Slovenijo. Posebno se je zahvalil veteranom, takratnim pripadnikom slovenske TO, ki so se zoperstavili nepremagljivi jugoslovanski vojski, ki se je v desetih dnevih sesula v prah. Za obdobje po osamosvojitveni vojni pa je dejal, da je viden zelo velik gospodarski napredek, vendar pa se vedno bolj pozablja na socialno kulturno in duhovno rast Slovencev. Žalostno je, da po desetih letih še vedno nismo pokopali žrtev povojnih pobojev, ki ležijo širom po vsej Sloveniji in jih odkrivamo še dandanes. Z neobsoje-nimi in nekaznovanimi zločini se mora Slovenija spopasti za prihodnost slovenskega naroda. Zaželel je vsem prijetno počutje v naši občini.
Skupina učencev OŠ Janko Kersnik Brdo je izvedla recitale slovenskih pesmi. Zmotno •sem razmišljal, da šolski sistem ni več ideološko vpet med leta 1945-1990. Nasprotno pa nam je dokazal izbor pesmi. Slovenci premoremo dosti domoljubnih pesnikov, ki so ustvarjali pred omenjenimi letnicami in po osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Na oder
Prebegli vojaki, ki jih je ščitil Lokvanj in vodstvo Lokvanja.
je prišel poveljnik Lokvanja, stotnik 1. stopnje g. Martin Planko in opisal delo in pomembnost učnega centra enote Lokvanj na Mali Lasni med osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Povedal je, da so vsakemu slovenskemu prebežniku iz JLA nudili zaščito pred tajno vojaško policijo. V nadaljevanju pa je rekel, da se ne bi smelo pozabiti na ta dogodek in tudi na lokvanjce, ki so prispevali svoj delež k osamosvojitveni vojni in tako izkazali državljansko dolžnost. Namestnik poveljnika Lokvanja, stotnik 1. stopnje g. Janez Jarc pa je v nadaljevanju povedal, kako visoko zaupanje je bilo med lokvanjci, posebno pa še med domačini, ki so hranili in branili informacijo o taboru Lokvanj in jim nudili vsakršno pomoč. V imenu lokvanjcev se je vsem zahvalil za izjemno sodelovanje in pomoč, ki so jo nudili centru LOKVANJ.
K besedi so povabili polkovnika Bojana Končana, takratnega načelnika 55. Območnega štaba TO Domžale. Najprej je dejal, da smo se v desetdnevni vojni zelo hitro ubranili bratstva in edinstva. Izjemno čast in zasluge je imela enota Lokvanj, da ni ugasnilo življenje mladih slovenskih fantov, ki so se kot naborniki znašli v JLA in so s svojim begom ogrozili svoje življenje in svoje domače. Prav tu pa so lokvanjci opravili svojo dolžnost, ki ni bila in ne bo nikoli pozabljena. Priznanja Pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana okolica, ki ga podeljuje ob
Gostje prireditve
Domače recitatorke
10. obletnici vojne za Slovenijo s častnim nazivom »SLOVENSKA DRLIZINA«, je nato podelil predsednik območnega OZVVS Domžale g. Dominik Grmek. Priznanja so prejele naslednje družine: družina Klopčič iz Male Lasne 1 po domače Jernejevc; družina Močnik-Mala Lasna 2 po domače Slapar; družina Pavlič-Mala Lasna 3 po domače Štefk; družina Klopčič-Mala Lasna 4 po domače Markove; družina Kožar-Trnjava 17 in družina Vrankar-Obrše 1 po domače Korošc.
Otroški pevski zbor OŠ. Janka Kersnika Brdo je prisrčno zapel nekaj pesmi. Voditelja sta zanimivo pripeljala prireditev do konca in v imenu pokrovitelja Občine Lukovica zaželela vsem še naprej prijetno popoldne ob pogostitvi vseh navzočih. Godba Lukovice je zaigrala koračnico in Častna četa Slovenske vojske je odkorakala s prizorišča. Med veterani je stekel prijeten klepet in obujanje spominov o domovinski vojni za Slovenijo leta 1991. Mnogi po desetih letih ugotavljamo, da ni vse tako, kakor je bilo zamišljeno leta 1991. LJradna politika nam poskuša odvzeti vrednost, pomen in dosežek osamosvojitvene vojne. Naš odgovor na to je jasen, kot leta 1991 »Skupaj v vojni, skupaj v miru«. Na koncu se moramo zahvaliti vsem nastopajočim, Občini Lukovica, veteranom vojne za Slovenijo, Častni četi SV in članom športnega društva Zlato Polje.
Danilo Kastelic
iiasa-v.ar.nos.t
DAN ODPRTIH VRAT NA POLICIJSKI POSTAJI DOMŽALE
Komandir PP Domžale gospod Božidar Fekonja
V sredo, 3. oktobra, so odprli vrata policijske postaje za javnost. Pripravili so zanimiv informativni program, s katerim so predstavljali delo policistov, njihovo opremljenost in škodljive vplive v naši družbi, ki vodijo ljudi k delikvenci. Največ obiskovalcev je bilo iz vrst šolske mladine, pa predšolski otroci. Nekaj skupin srednješolcev in starejših občanov je prav tako z zanimanjem spremljalo razlage policistov. Poseben poudarek je bil na nasilju nad otroki, tako v družbi, šolah in družinah. Zainteresirani so lahko izvedeli, kje in na kakšen način lahko dobijo pomoč v kritičnih trenutkih. Posebno zanimanje
zlasti mladih je veljalo tehnični opremljenosti policistov. Predstavljena so bila razna intervencijska vozila, pa tudi priprave za odkrivaje storilcev kriminalnih dejanj za zavarovanje območja kaznivega dejanja in tudi orožje. Največ zanimanja so zlasti najmlajši pokazali pri konjeniški skupini, službenem psu in tudi policist kolesar je bil močno oblegan. Kar nekaj srečnežev je lahko sedlo tudi v vozilo s kamero za zasledovanje kršiteljev.
Komandir policijske postaje Domžale, je pojasnil, da je trenutno varnostna situacija na našem območju zadovoljiva. Vsa manjša kriminalna dejanja obravnavajo kriminalisti domžalske postaje, pri večjih pa sodelujejo s policijsko postajo Ljubljana in tudi drugimi postajami v okolici. Tehnič-
Na dvorišču je bilo najbolj zanimivo
na opremljenost domžalske postaje je že zelo zastarela, vendar dobro vzdrževana, tako da trenutno še zadovoljivo služi svojemu namenu. Številčno je postaja primerno zasedena. Prometne patrulje domžalske postaje se dopolnjujejo s prometnimi patruljami iz Ljubljane, ki predvsem nadzirajo magistralno cesto. Pogrešajo večjo ozaveščenost ljudi, ki bi lahko dosti pripomogla k hitrejšemu in uspešnejšemu reševanju kriminalnih dejanj in prometnih prekrškov. Policisti PP Domžale se vključujejo tudi v vse preventivne programe, ki potekajo na terenu. Poskrbljeno je tudi za njihovo stalno izobraževanje in psihofizično pripravljenost.
Informativni dan je bil pripravljen na visoki ravni, žal pa je bilo premalo starejših obiske ivalcev.
V. G.
V vladnih medijih, bolj poznanih kot bivših režimskih medijev vse pogosteje nadomestijo besedo kraja z novo besedo ODTUJITEV. Ta beseda je lepša za ušesa davkoplačevalcev. Pa vendar: v tranziciji ali prehodu iz enopartijskega režima v demokracijo je to zelo dobrodošla beseda za odtujevanje premoženja in lastnine vseh Slovencev. Za manjšo krajo pa pravijo, da je to del demokracije in pa naraščajoče revščine pri nas. Revščina iz mest prihaja na podeželje z besedo ODTUJEVANJE. Za manjšo krajo se tudi kdaj zgodi, da storilca kaznujejo, seveda, če ga hočejo dobiti in če ima že dovolj dolg seznam prekrškov. Vzgojne liberalne metode pa se čutijo že v osnovnih šolah, ki takšnim in podobnim primerom gledajo skozi prste. Saj se že ločujejo problematični otroci na tiste »ta je naš iz elite«, ostale pa je treba kaznovati po pravilih. Žal velike odtujitve praviloma nikoli ne doživijo epiloga na sodišču, saj imajo v ozadju politične botre, ki jim to omogočajo. S takšnim ravnanjem pa dajejo zgled in prostor kurjim tatovom z izgovorom, če oni lahko kradejo milijone mark, pa niso kaznovani, mi tudi ne bomo za eno kuro.
V občini Lukovica smo priča naraščajočemu kriminalu, samo »kurjemu«, do sedaj. To pričajo tatvine v letošnjem letu. Vlomljeno je bilo v bivšo »Mojco« v Lukovici, v kletne prostore in zabojnik Občine Lukovica, v poslovni objekt DARSA v Šentvidu in v zasebne hiše. Lotevajo se tudi delavnic, ostaja pa le pri poskusih vloma ali poškodovanja lastnine. In naslednji dan se oškodovanim
HITRI PRSTI NA OBISKU PRI GASILCIH
lastnikom oglasijo podjetja za varovanje objektov s svojimi ponudbami!? V zadnjem ćasu pa vlamljajo, kar v gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Prevoje v Šentvidu.
Tako so »HITRI PRSTI« iz gasilskega doma v Šentvidu v noči s petka, 10. na 11. avgust »ODTUJILI« (beri nova zakonodaja) opremo, ki je bila nameščena v gasilskih vozilih. Zbirka predmetov, ki so jo odnesli »HITRI PRSTI« s seboj: agregat Honda 6,5 kW (saj veste, otroci ne vedo, kaj je to 70 kg, samo primejo in nesejo), agregat Tomos - Sever 2 kW, električni podaljšek 50 m, motorna žaga Tomos - Huskvarna in motorno brusilko. Po ocenah kriminalistov je nastale škode za 450.000 SIT. Za isto opremo, samo da je nova, pa je potrebno odšteti čez 900.000 SIT. Ker Prostovoljno gasilsko društvo samo ni imelo toliko sredstev, da bi nabavilo novo opremo, je prošnjo za denarno pomoč zaprosilo Občino Lukovica. Med prosilci in Občino Lukovica je sicer prišlo do dogovarjanj, vendar je pri tem tudi ostalo. Svarilo gasilcev, da se kraja utegne ponoviti, je naletelo na gluha ušesa. In najbolj črn scenarij se je ponovno zgodil na istem mestu v gasilnem domu v Šentvidu. »HITRI PRSTI« so v novem podvigu ODTUJILI: nov agregat Honda 4 kW (300.000 SIT), 2 obleki Bristol (260.000 SIT), 2 para škornjev Tiger, 2 čeladi, 2 luči Jodilux, 1 potopno črpalko, 2 reševalni vrvi 25 m, signalni lopar in PVC ročko z bencinom. To pot so vlomilci »Hitri prsti« bili bolj dosledni, saj so vlomili v vsako omaro in predal. V jezi, ker niso dobili
dovolj, so popili še nekaj piva, ki je ostalo od zadnje delovne akcije gasilcev. Sreča v nesreči je bila, da je bilo večje gasilsko vozilo na popravilu pri mehaniku, zato je ta oprema ostala. Zaradi postopka zavarovanja opreme pri zavarovalnici, katero za društva opravlja OZ Slovenije, še vedno ni jasno, ali zavarovanje že velja ali ne.
Kot vidimo, tatovi ne izbirajo več, koga okradejo. Še rokovnjači SO jemali samo bogatim in dajali revnim. Ne zavedajo se, da si prostovoljna gasilska društva s svojim dolgoletnim prostovoljnim delom in znanjem pridobivajo sredstva za gasilsko opremo in objekte za svoje delovanje, da pa lahko v vsakem trenutku priskočijo na pomoč, ko kje zagori, grozijo poplave, dovažajo pitno vodo, pomagajo v avtomobilskih nesrečah ali drugih elementarnih nesrečah in obveščajo mlade o delu prostovoljnega gasilca in jih vabijo med svoje vrste. V upanju, da bi ujeli storilce, gasilci s Prevoj sporočajo občanom: Če bi kdorkoli kaj vedel o tem ali videl te predmete, naj obvesti policijo ali gasilce, saj je vse označeno. Ostalim prostovoljnim gasilskim društvom pa svetujejo, da zavarujejo svoje premoženje tudi fizično. Žal je to slika v ogledalu naše družbe, pred katero si državljani ne smemo zatiskati oči, čeprav vlada miži pred tem ogledalom že deveto leto zapored in ponavlja, da za raziskav" »kurjega« kriminala ni denarja, za voznike, ki kršijo prometne predpise, pa vedno!?
Danilo Kastelic
©'NTEGRiRANA ^'DELAVA
2ELE|\|JAVE
Dragica se je prvič predstavila v Luke
Vsega je bilo dovolj
LUKOV SEJEM
Tradicija se nadaljuje. Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica je zopet pripravilo Lukov sejem. Tokrat so sejemsko ponudbo popestrili nekateri kmetje s svojimi pridelki in trije gostinci.
Običajni sejemski vrvež se je pričel že pred osmo uro. Avtomobili so zasedli vsa možna parkirišča v Lukovici tako, da za obiskovalce ni preostalo dosti prostora. Dva prodajalca suhe robe sta zasedla vsak svoj konec sejemskega prostora, prav tako so storili tudi lukoviški čebelarji. Pred Kovačevo hišo so se bohotile buče, pred Laufarjem pa rože vseh vrst, nasproti je izdelovalec lesenih posod razstavljal tudi steklenice, oblečene v les, manjkalo ni niti tekstila, sveč, raznih krem, pa balonov in sladkorne volne. Poštar Matjaž je tokrat poleg poslikanih strešnikov ponujal tudi lično izdelana razpela. Najmlajši SO lahko uživali v vožnji z. električnimi avtomobilčki pa kupovali raznovrstne igrače. Tudi čevlje je bilo moč kupiti in še lončeno posodo. Ža dobro razpoloženje je skrbel ansambel Rokovnjači. Lukoviški rokovnjači pa so kuhali in prodajali rokovnjaški golaž.
Bevčeva ponudba
Super za JUMICAR
Najbolj obiskana pa je bila stojnica Društva podeželskih žena, kamor so obiskovalce vabile dišeče dobrote.
V dvorani Kulturnega doma pa so bili razstavljeni pridelki naših kmetov. Žal pa ni bilo mogoče tu kupiti ozimnice, saj pridelovalci niso bili navzoči. Posebno zanimanje so v zbujali pogrinjki gostišč Rus, Bevc in Furman in nekaj posebnosti njihove ponudbe. Žal se ostali gostinci naše doline te predstavitve niso udeležili. Vzrok nam ni znan. Prepričani smo, da neudeležba na predstavitvi lokalnemu prebivalstvu ne izkazuje posebne zavzetosti za prispevek k razvoju gostinstva in turizma pri nas.
Ob koncu prireditve so člani TOD podelili priznanja nekaterim razstavljal-cem in gostincem. Ob tem so ugotavljali, da bo potrebno privabiti več gostov z bogatejšim spremljevalnim programom. Kako privabiti občinske svetnike (opaženi so bili samo trije in podžupan) ali celo župana, pa ostaja za organizatorje nerešljiva uganka.
Rokovnjači so pripravili golaž
Buče so se predstavile
EKOLOŠKO KMETOVANJE, ZDRAV NAČIN PRIDOBIVANJA ŽIVIL IN PREDELAVE HRANE
Ste se že kdaj vprašali, ko ste pojedli slasten sendvič, zagrizli v veliko rdeče jabolko, kupljeno v trgovini, naredili sredi zime paradižnikovo solato, namazali na kruh ne vem kakšen namaz, in še bi lahko naštevali, kako so bila ta živila pridelana ali predelana? Ali kdaj, oziroma ali redno prebirate deklaracije na živilih (nekje jih sploh ni, oziroma so pomanjkljive), kaj izdelek vsebuje in od kje prihaja? Ste se že kdaj vprašali, zakaj je neko živilo v »akciji«? Žal je pri večini trgovcev, pridelovalcev in predelovalcev, lastnikov raznih farm edini in poglavitni namen prodati čim več, šele na drugem, tretjem ali bogsigavedi na katerem mestu kakovost, kaj šele zdravju prijazno živilo.
Ko si za zajtrk privoščite jajce na oko in popijete skodelico vročega mleka, ali pomislite, če je kokoš kdaj videla beli dan, če je krava jedla sočno zeleno travo, ali pa ste užili poleg še kup umetnih dodatkov, ki so pripomogli k večjemu številu jajc in večji količini mleka? Takole »ali ste že kdaj...« bi lahko vlekla kar čez celo stran in še kaj prostora bi mi moral dovoliti urednik, pa bodi dovolj, raje si v nadaljevanju preberite, kakšna naj bi bila ekološka kmetija, pridelava hrane na njej in kaj mi je povedal Tomaž Močnik, strokovni tajnik pri Združenju ekoloških kmetov »Zdravo življenje« Lukovica.
Vemo, da je bilo Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje« ustanovljeno pred tremi leti. Društvo šteje osemdeset članov, od katerih je že šestdeset kmetij vključenih v nadzorovano ekološko pridelavo. Preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje traja tri leta in šele takrat lahko pridobijo certifikat. Letos je v združenju pridobilo ta certifikat že petnajst kmetij. Kmetije članice združenja delujejo na širšem območju osrednje Slovenije, to je od izvira Kamniške Bistrice, Tuhinjske doline, Lukovice, Domžal, Moravče, Litije in Zasavja in so ene od soustanoviteljic Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Prepoznavnost Zveze združenj ekoloških kmetov na trgu je njihova lastna blagovna znamka BFODAR.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je izdalo pravilnik o pridelavi in predelavi ekoloških pridelkov in s tem je dana tudi zakonska podlaga za pridelovanje človeku prijaznih in zdravih živil na ekoloških kmetijah. Hkrati s tem se je v letošnjem letu pričel izvajati poskusni projekt Slovenskega kmetijskega okoljskega programa (SKOP), ki daje neposredno finančno pomoč kmetu, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem. Projekt pa bo v celoti zaživel v naslednjem petletnem obdobju, je v nadaljevanju razgovora povedal Tomaž Močnik.
Gospod Močnik, ali je na ekološki kmetiji, ki se ukvarja pretežno z živinorejo, možnost pridelave mleka? Ali bi v dogled-nem času le imeli v Domžalah ekološko tržnico?«
Kako pa drugače tržijo svoje pridelke ekološki kmetje?
»Zaenkrat to poteka z direktnim kontaktom ekološkega kmeta s kupcem, brez posrednika. To pridno počnemo v okviru
Združenja na raznih sejmih, kot na primer v Domžalah Hitovo sejmarjenje, Mihaelov sejem, bili smo na sejmu Narava in zdravje, na Radgonskem sejmu, predstavili smo se tudi na Biofestu v Celovcu. Prodajamo na ekološki tržnici v Ljubljani in Mariboru.«
Člani združenja vedo, kam se obrniti za nasvet ali pomoč, tisti, ki pa bi se želeli vključiti, lahko zavrtijo telefonsko številko 7235-D6, kjer vam bosta Tomaž Močnik in seveda ob sredah, ko imajo uradne ure, Mojca Votek prijazno ponudila informacije in navodila.
prašičjerejo. Takole je predstavil svojo domačijo:
»Naši krškopoljski prašiči so edina slovenska avtohtona vrsta, se veliko gibljejo na prostem, hranimo jih z žitom in travo, seveda pridelano ekološko, krompir dobe samo kot začimbo in so predvsem mesnati. V hlevu imamo krave dojilje (meni neved-nici so morali razložiti, da to pomeni, da teleta popijejo vse mleko). Zakol živine je včasih doma, dajo klati tudi v klavnico in ni se bati, da ne bi dobili nazaj svojega mesa, kajti živali so oštevilčene in do pomote ne more priti. Poleg mesnatih dobrot imajo oziroma pridelujejo tudi domač kis, sušijo sadje, pečejo kruh v krušni peči, seveda iz svojih ekološko pridelanih žit. Po njihovem dvorišču se sprehajajo kokoške s čopkom na glavi (menda so to prave slovenske), zajci skačejo kar na prostem in migajo s svojimi dolgimi uhlji. Z njegovim dovolje njem vam posredujem tudi telefonsko številko: 7235-828. Oglasite se pri njem, založite se s kisom in suhim sadjem, po predhodnem naročilu vam bodo spekli tudi kruh in ne pozabite že sedaj naročiti kakšno klobaso.
Marko Cerar še pove, da se samo z ekološkim kmetovanjem zaenkrat bolj težko preživi na kmetiji in je le potreben še kakšen vir dohodka. Tudi on se je predstavil na sejmu Narava in zdravje, navezal nekaj uspešnih stikov s kupci in počasi bo le šlo bolje. Zaenkrat je pri takšnem kmetovanju potrebno še precej lastne pobude in inovativnosti, ampak se izplača.
Da ta prispevek le ne bi bil preveč splošen, sva se s Tomažem Močnikom odpeljala na ekološko kmetijo Marka Cerarja v Gradišču, kjer sem zadostila svoji radovednosti in boste kar takoj izvedeli, kako je potekal obisk.
Marko Cerar, sicer trenutno nezaposlen, zato pa še toliko bolj ekološko naravnan, skupaj z ostalimi člani družine prideluje predvsem žita in se ukvarja z govedorejo in
Obiskala bom še kakšno ekološko kmetijo, našla še kakšno ekološko osveščeno dušo in vam jo predstavila v naslednji ste vilki. Verjamem, da bo kmalu več kupcev, ki jim bo malo manj mar za tolar, pa več za zdravje. Enkrat sredi decembra se bodo ekološki pridelovalci hrane predstavili v Domžalah pred Vele, tako je obljubil Tomaž Močnik, glejte, da ne boste pozabili!
Milena Bradač
DRUGI KONJEREJSKI DAN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA LUKOVICA
Vse več je jahačev
Zbralo se je veliko konj
Lep sončen sobotni dan, 13. oktobra, ki ga je sicer zbudilo megleno jutro, je bil kot i/bran za letošnje, tokrat drugo srečanje konjerejcev in prijateljev konj. Konjerejski dan, ki ga organizira Konje-rejsko društvo Lukovica in je letos Že drugič potekal pri Čurnu v Spodnjih Kosezah pri Lukovici, je bil namenjen druženju konjerejcev s svojimi konji, izmenjavi izkušenj, hkrati pa tudi pred Stavitvi dejavnosti vsem, ki jih zanima konjereja ali pa so navdušeni nad to lepo živaljo.
Do dvanajste ure, ko je naposled krenil sprevod konj iz Spodnjih Kosez skozi Videm, Imovico, Šentvid, Prevoje, Vrbo in nazaj, se je zbralo 45 konj. V sprevodu pa so sodelovali jahači, vprege in celo kasača je bilo videti. Prireditev so obiskali še člani moravškega Konjeniškega kluba, prišlo je še nekaj drugih konjenikov in zbralo se je skoraj 60 konj. Veličastno je bilo pogledati v novo ogradi>, ki je bila prav za to priložnost prirejena za priveze Za vso to množico konj. Obiskovalce, predvsem pa množico otrok, je navdušil g. Malija Jeretina iz Straže, ki je to pot prišel z vprego dveh ponijev in popeljal mladino po vasi; to je bilo smeha in vreščanja, derica pa s kupom polna otrok. Za zabavo vseh je skrbela har-monikarlca Urša Jere, ki ji je s kitaro pomagal član KDL Milan Prašnikar. Da Pa konjerejski dan ne bi minil kar lako, SO člani pripravili tudi na prvi pogled enostavno tekmo v spretnosti jahačev, kot pa se je kasneje izkazalo, le ni vse 'ako enostavno. Devet prijavljenih jezde cev je moralo konja zajezditi, čim hitreje odjezditi slalom med postavljenimi koli in se v galopu spustiti v cilj ter seveda tudi razjahati konja. Vsi konji pri tem niso tnako razmišljali in nekateri so, ne da bi ubogali jezdeca, tekmo izvedli malo po svoje. Izkazal pa se je zmagovalec g. Si mon Kveder iz Štude, član Konjerejskega društva Lukovica s konjem Indijem, ki je
bil najhitrejši in je prijel priznanje, kot tudi drugo in tretje uvrščeni iz rok najstarejšega člana društva g. Egldija Capudra ter članov komisije g. Bogdana dr. Orehka, g. Janeza Maslja in g. Antona Markov.ška.
Popoldne je bilo zaradi lepega vremena in čudovite narave vabljivo za ježo in mnogi konjeniki so se odpravili na sprehode s konji po okoliških krajih in poljskih poteh. Na prizorišče pa je kot atrakcija še priletel helikopter, ki je nato pristal v bližini, kjer se je kmalu nabrala cela množica radovednežev, helikopter pa je nato večkrat preletel prizorišče prireditve.
Ob prijetnem druženju na Čurnovi domačiji sta se pridružila še godca iz vasi g. Milan Capuder ter g. Viki Prašnikar in
ob plesu ter petju.večera kar ni hotelo biti konec.
Vse dogajanje je tako trajalo več kot štirinajst ur. Lahko smo zadovoljni s potekom dne, saj se je poleg tega, da smo predstavili druženje in povezanost med živaljo in človekom, da je bilo videti veliko zanimanje otrok in mladine, kar vzbuja upanje za prihodnost, da smo doživeli čudovit dan med čudovitimi vaščani Spodnjih Kosez. Tudi Društvu se je pridružilo kar nekaj novih članov, ki se resno ukvarjajo s konji in so nov up Konjerejskega društva Lukovica, ki tako šteje že skoraj 140 članov. Upamo, da bo prihodnje leto prineslo tretji konjerejski dan, spet z novimi vsebinami in zanimivostmi.
Matej Kotnik
Gremo na izlet
PREVOJSKE IN CESENISKE GMAJNE TER MLAKE: EVROPSKO POMEMBNO OBMOČJE OHRANJENE NARAVE MED LUKOVICO IN DOMŽALAMI
Na zahodnem robu občine Lukovica se raztezajo Prevojske gmajne - svet pretežno borovih gozdov, prepreden z gozdnimi jasami, ki se nadaljuje v Češe-niške gmajne v domžalski občini. Celotno območje Prevojskih in Češeniških gmajn tvori zaključeno naravno celoto skupaj z Mlakami - močvirnatim območjem med ribnikom Črnelo, Rovami in Želodnikom in zato postaja vse bolj priljubljen kotiček narave, kamor lahko ubežimo pred vsakdanjim vrvežem. Območje je znano tudi v širšem krogu ljubiteljev narave, saj je bilo v njem do sedaj opaženih 26 vrst redkih in ogroženih rastlin in živali. Še posebej so zanimivi nizko barje v Češeniških gmajnah ter jelševi gaji, ostanki poplavnih dobovih gozdov in močvirni travniki v Mlakah.
Najbolj zanimive rastline:
• južna mešinka - v Sloveniji je bila najdena šele pred kratkim, bajer pri Plastenki pa je edino znano zanesljivo nahajališče pri nas
• barjevka - Češeniške gmajne so edino še ohranjeno rastišče te rastline pri nas.
• kranjska sita - vrsta, strogo zavarovana po Bernski konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva
• barjanski blateč - ranljiva vrsta, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije
Najbolj zanimive živali:
• dristavični spreletavec - kritično ogrožena vrsta kačjega pastirja
• zelena rega - ranljiva vrsta žabe, zavarovana z Bernsko konvencijo, na svetovnem rdečem seznamu
• kozica - močno ogrožena vrsta, možna gnezdilka širšega območja
• vodomec - močno ogrožena vrsta, verjetna gnezdilka ožjega območja
Ravno mokriščni habitati ter rastlinske in živalske vrste, ki živijo v njih, so zaradi izsuševanja in reguliranja vodnih tokov med najbolj ogroženimi ne le v slovenskem, ampak tudi v evropskem merilu. Jelševi gozdovi in nizka barja so označeni kot ogroženi tudi na seznamu habitatov v Direktivi o habitatih Evropske zveze. Prevojske in Češeniške gmajne ter Mlake tvorijo zaokroženo naravno celoto, zato sta se občini Lukovica in Domžale sklenili povezati in skupaj zavarovati ter kasneje zagotoviti primerno upravljanje in rabo celotnega območja.
Ker so jelševi gozdovi in nizka barja ogroženi tudi po merilih Evropske zveze, je njihovo zavarovanje deležno posebne pozornosti različnih programov EZ za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti. Eden od takih progra-
Narava živi po svoje
mov je tudi "LIFE - narava", v okviru katerega Evropska zveza sofinancira projekte ohranjanja ogroženih vrst in habitatov. Občini Domžale in Lukovica sta zato projekt zavarovanja in upravljanja območja Mlak, Češeniških in Prevojskih gmajn prijavili na razpis tega programa in če bo prijava uspešna, bo Evropska zveza prispevala približno polovico potrebnih sredstev. Pri prijavi so kot partnerji projekta sodelovali tudi Turistična zveza občine Lukovica, Turi-
Zaradi vode je rast bujna
stično društvo Radomlje, Lovska družina Lukovica in Ribiška družina Bistrica.
V okviru projekta bosta občini pripravili strokovne in pravne podlage za zavarovanje območja, s katerimi naj bi preprečili negativne vplive na območje. Pripravili bosta načrt upravljanja območja, v katerem bo opredeljen način rekreativne rabe, kmetijstva ter gozdarstva, ki bi omogočil ohranitev močvirnih travnikov in poplavnih gozdov. Ves čas projekta bosta občini tesno sodelovali z lastniki zemljišč v območju, saj bosta z njimi uskladili načrt upravljanja in jim pomagali pri učinkovitejšem gospodarjenju v območju.
Posebna pozornost bo namenjena sodelovanju in osveščanju širše javnosti, saj bodo pripravljene javne delavnice in posebni programi za otroke bližnjih vrtcev in šol. LIrejena bo učna pot in informacijski center, kjer se bodo lahko obiskovalci poučili o redkih in ogroženih vrstah ter o obnašanju med obiskom območja. Pripravljen bo tudi program spremljanja stanja ekosiste-mov in rabe območja, ki bo omogočil nadzor nad vplivi. Pri osveščanju javnosti in spremljanju stanja bodo še posebej pomembno vlogo odigrali tudi ostali partnerji projekta - TZ Lukovica, TI) Radomlje, Lovska družina Lukovica in Ribiška družina Bistrica. Za občino Lukovica bo učinkovito zavarovano območje Prevojskih gmajn pomenilo dodatno turistično in izobraževalno zanimivost.
Mojca Hrabar, OIKOS
EKOLOŠKO ZDRUŽENJE VENDAR DELUJE
Razpravo - razvojni program
Nekajkrat smo že zapisali, da delovanje Ekološkega združenja Črni graben ni opazno. Končno mi je uspel kratek pogovor s predsednikom gospodom Maksi-miljanom Horjakom, ki mi je razložil, da združenje deluje.
Seveda sem eno njihovo akcijo tudi spremljal. To je bila razprava o razvojnem programu Občine Lukovica, katere se je udeležilo 56 občanov z gosti vred. Sprejeli so sklepe, ki jih v celoti posredujem:
1. Prebivalci naselja Lukovica in okoliških prizadetih naselij ne dovoljujemo več nikakršnih posegov v ta prostor, ki bi še poslabševali kvaliteto življenja:
- v kamnolomu Lukovica naj se takoj, v skladu z že sprejetim odlokom o sanaciji, prične zapiranje, kamnolom pa v celoti preneha z delovanjem po dograditvi avtoceste do Blagovice.
- Zahtevamo, da se lokacija za deponijo odpadkov Lukovica takoj črta iz vseh planskih in razvojnih načrtov Občine Lukovica).
- Območje med obema cestama, ki je predvideno za obrtno cono naj ostane nepozidano in ozelenelo (drevesa, mo-krišče).
2. V poglavju Strateške razvojne usmeritve občine naj se kot prvo v prioritetnem redu navedejo ohranjanje vodnih virov, temu pa naj bo podrejeno vse nadaljnje načrtovanje.
3. Ekološko združenje podpira opredelitev za zmeren razvoj Občine Lukovica.
4. Prepove naj se postavitev antenskega stolpa v naselju Lukovica (Smrkolj).
Iz sklepov lahko razberemo, da združenje samo nadaljuje delo protestne skupine lukoviških krajanov.
Gospod predsednik mi je povedal, da pri združenju deluje tudi odbor za preprečevanje posegov v Prevojskih gmajnah. Do sedaj so imeli štiri ali pet sestankov izvršnega odbora. Poslali so več protestov v zvezi z delovanjem kamnoloma in predvideno deponijo gradbenih odpadkov v Lukovici ter posegi v Prevoj-ske gmajne. Vsem krajevnim skupnostim SO poslali povabilo k sodelovanju, vendar do sedaj ni bilo nikakršnega odziva. Z osebnimi stiki še niso poskušali razširiti svojega delovanja. Tudi druge naloge, ki so si jih zadali na občnem zboru, še ča-
kajo na izvedbo, saj je v društvu premalo članov. Bilo naj bi jih okoli 45. Želijo si sodelovanja ljudi iz vseh krajevnih skupnosti, saj bo le tako njihovo delo učinkovito. Predvidevajo, da se jim bodo ljudje pridružili, ko bodo problemi potrkali na njihova vrata. Uredništvo Rokovnjača bodo verjetno obveščali o svojem delu.
Pogovor s člani našega uredništva je pokazal, da jim tudi mi vsi želimo uspešnejše delo pri varovanju okolja, kakor tudi to, da bi Združenje preseglo okvire, v katerih deluje sedaj.
V. G.
pravna pomoč
Spoštovani bralci Rokovnjača. Skupaj z uredništvom Rokovnjača smo se odločili, da bralcem Rokovnjača poskusimo Ponuditi tudi osnovno pravno pomoč in odgovore na vprašanja, ki se vam postavljajo v vsakodnevnem življenju. Priznajmo si, da je ta svet okoli nas že zdavnaj izgubil vsak smisel za preglednost in da vsakodnevno rešujemo najrazličnejše probleme, ki jih ne razumemo. Pa naj bo to vprašanje, kako dobiti novo osebno izkaznico, kako napisati darilno pogodbo, kako sinu dati avto, da bo plačal čim manj davka, kako napisati oporoko, izvedeti, ali ima sosed prav, ko se vozi po našem zemljišču, ob dejstvu, da ima svojo pot,...
Vprašanj je veliko, odgovorov pa je bilo do sedaj bore malo.
Odgovore na posamezna vprašanja, ki bi vas morda zanimala, vam bomo sedaj v vsaki številki Rokovnjača podajali najrazličnejši pravni strokovnjaki in študentje, pod vodstvom starejših pravnikov v rubriki z naslovom Pravna pomoč.
V ekipi sodelujejo tako pravniki kakor tudi študentje iz naše in sosednjih občin, ki si bodo vzeli čas in poskusili podati razumljive odgovore na vaša vprašanja.
Vsa vprašanja nam lahko pošljete na naslov uredništva Rokovnjača, tisti, ki pa uporabljate internet, pa nam jih lahko pošljete na naslov PravnaPomoc@hotmail.com.
V upanju, da imate čim manj tovrstnih problemov, vas lepo pozdravljam in vas vabim k sodelovanju.
Jurij Žurej
POROKA, ZAMENJAVA DOKUMENTOV IN NOVO STALNO BIVALIŠČE
Spoštovani, za prvi prispevek pravne pomoči smo se odločili, da odgovorimo na vprašanja, kaj in kako moramo vse urediti, ko se poročimo, preselimo in ko zamenjamo osebne dokumente. Članek je namenjen tudi vsem tistim, ki vas zanima zgolj, kako zamenjati prebivališče, . ali kako pridobiti ali zamenjati osebne dokumente.
Zakaj ta tema. Kar nekaj ljudi me je namreč v zadnjem času spraševalo, kaj je potrebno narediti, ko skleneš zakonsko zvezo, kako je z dokumenti, ko se preseliš, kako zamenjaš dokumente, in predvsem, koliko vse to stane.
nadaljevanje na naslednji strani
nadaljevanje s prejšnje strani
SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE
V primeru, da želite skleniti zakonsko zvezo, morate najprej podati prijavo za sklenitev zakonske zveze. V nadaljevanju bom opisal, kako poteka postopek, če se bosta vzela slovenska državljana.
Bodoča zakonca se prijavita za sklenitev zakonske zveze pri Upravni enoti, Sektorju za upravne notranje zadeve, Oddelku za matične zadeve, kjer dobita informacijo o prostih terminih za sklenitev zakonske zveze. Prijavita se lahko največ 6 mesecev prej in ne manj kot 14 dni pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze. Izpiski in potrdila, ki jih predložita bodoča zakonca, morajo izkazovati dejansko stanje, zato naj bodo izdani v času, ko bodoča zakonca urejata postopek za sklenitev zakonske zveze.
Bodoča zakonca morata ob tem predložiti kup potrdil. In sicer:
- veljavni osebni dokument, opremljen s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje) - na vpogled, z namenom ugotovitve osebne istovetnosti prosilca,
- izpisek iz rojstne matične knjige, če njuno rojstvo ni vpisano v upravni enoti, kjer se bosta vzela,
- podatke o pričah,
- v primeru, da je bil kateri od bodočih zakoncev že poročen, mora predložiti še dokaz, da je prejšnja zakonska zveza prenehala ali bila razveljavljena.
Izpisek iz poročne matične knjige vas bo stal 960,00 SIT, prijava sklenitve zakonske zveze 1.600,00 SIT, sama sklenitev zakonske zveze pa 3-200,00 SIT. Sklenitev zakonske zveze je dražja, če jo sklenete izven uradnih prostorov ali v kakšnih posebnih prostorih.
PRIJAVA STALNEGA PREBIVALIŠČA OZ. SPREMEMBA NASLOVA STANOVANJA
Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja je potrebno prijaviti v osmih dneh od naselitve oz. spremembe naslova stanovanja. Spremembo prebivališča oz. spremembo naslova stanovanja prijavite osebno, razen v primeru, ko gre za mladoletno osebo, staro do osemnajst let ali za poslovno nesposobno osebo; v tem primeru prijavi stalno prebivališče oz. spremembo zakoniti zastopnik. Prijavo stalnega prebivališča in spremembo naslova stanovanja podate na predpisanem obrazcu, ki ga dobite na upravni enoti. Obrazec izpolnite sami.
Poleg vsega navedenega morate predložiti še naslednje priloge:
- veljaven osebni dokument za identifikacijo (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje),
- izpolnjen obrazec: PRIJAVA, ODJAVA STALNEGA BIVALIŠČA, PRIJAVA SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA,
- odločba o dodelitvi stanovanja,
- ali dokazilo o lastništvu,
- ali pogodbo o najemu,
- ali podnajemu,
- ali pisna izjava stanodajalca oz. lastnika in podobno, o čemer odloči uradna oseba, ki sprejema prijavo glede na konkretne okoliščine.
OSEBNA IZKAZNICA
Eden izmed dokumentov, ki ga več ali manj uporabljamo skoraj vsak dan, je nedvomno tudi osebna izkaznica. Zahtevo za osebno izkaznico moramo vložiti osebno, kar pomeni, da se moramo sami oglasiti na uradu na ustreznem okenčku in podati to zahtevo. Tega za nas ne morejo narediti očetje, sestre, babice,... Veljavnost osebne izkaznice, ki se vam izda, je 10 let, pri čemer pa obstoji nekaj izjem. Mlajšim od 18 let se namreč izda osebna izkaznica samo za dobo 5 let. Državljanu, ki je izgubil, odtujil ali pa kako drugače pogrešil dve ali več osebnih izkaznic, se izda izkaznica zgolj za eno leto. Enako velja za osebe, ki pridobijo osebno izkaznico na osnovi začasnega prebivališča.
Pri zahtevku za izdajo osebne izkaznice morate priložiti ustrezno fotografijo v velikosti 35 x 45 mm. Fotografija mora seveda prikazovati vas, in sicer od spredaj. Pri tem vaše čelo ne sme biti zakrito, ne smete imeti na glavi klobuka, čepice, rut. Je pa tu možna izjema za starejše ljudi, ki so lahko slikani tudi z ruto ali klobukom, saj se šteje, da je to sestavni del njihovega oblačenja.
Zelo pomembno pri fotografiji je, da ne smete biti slikani z napravo za samopostrežno fotografiranje. Torej nič ni s slikami, ki ste jih posneli morda na železniški postaji ali v katerekoli drugem fotografskem avtomatu.
Poleg fotografije morate imeti s seboj tudi nek osebni dokument (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje,..), ki omogoča vašo identifikacijo. Ta osebni dokument mora biti opremljen s sliko.
Obrazec za osebno izkaznico vam bo izpisal referent, vi pa jo boste kot prosilec zgolj podpisali. Pri tem se boste dogovorili tudi, na kakšen način boste prevzeli osebno izkaznico. Lahko jo namreč prevzamete sami, ali pa vam jo pošljejo. Vse skupaj po navadi ne traja dalj kot 14 dni. Trenutna cena osebne izkaznice je 3.505,00 SIT.
POTNI LIST
Za potovanja v tujino rabite potni list. Res je, da v vse sosednje države (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) potrebujete zgolj osebno izkaznico, kar je pametno upoštevati ob premisleku, če resnično potrebujete potni list.
Tudi vlogo za potni list morate vložiti osebno. Pri tem morate priložiti osebno fotografijo, za katero veljajo ista pravila kot pri fotografiji za osebno izkaznico. Poleg tega morate s seboj prinesti tudi stari potni list, da vam ga bodo uničili. Razlog je namreč ta, da ne bi imeli dveh s katerima bi potovali. Ali da ga ne bi morda celo prodali. V primeru, da je star potni list že pretečen, morate imeti s seboj tudi nek drug veljaven osebni dokument,
s pomočjo katerega vas bodo lahko identificirali. Potni list boste prejeli bodisi na upravni enoti, kjer ste zaprosili zanj, ali pa vam ga bodo poslali po pošti.
Cena potnega lista je odvisna od obsega. Na voljo imate namreč potni list z 48 stranmi, ki stane 8.280,00 SIT in potni list z 32 stranmi, ki stane 7.780,00 SIT. Naj še enkrat opozorim, da za potovanja v sosednje države ne potrebujete potnih listin in je torej potna listina v tem primeru nepotreben strošek.
Kako je z mladoletnimi otroki. Vpis mladoletnih otrok v potni list staršev po novem ni več mogoč. V primeru, če so otroci že vpisani v potni listini staršev (izdani pred 1. 3. 2001), je potrebno, ko dopolnijo 5 let, priložiti še dve fotografiji, ki kažeta otrokovo pravo podobo. Za izdajo potnega lista mladoletnemu državljanu (od 4. do 18. leta), mora vlogo podati eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik, pri katerem ima otrok urejeno stalno prebivališče, ki mora imeti s seboj svoj veljavni osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).
Ob vložitvi vloge za potni list mora biti poleg staršev oz. zakonitega zastopnika (pri katerem ima otrok urejeno stalno prebivališče) prisoten tudi otrok oz. nosilec potne listine (nad 8 let). Veljavnost takega potnega lista je 5 let in stane 6.580,00 SIT za 32 strani in 7.080,00 SIT za 48 strani.
Za izdajo potnega lista mladoletnemu državljanu (do 4. leta) mora vlogo podati eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik, ki mora imeti s seboj svoj veljavni osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje). Ob vložitvi vloge za potni list mora biti poleg staršev oz. zakonitega zastopnika prisoten tudi otrok oz. nosilec potne listine. Veljavnost takega potnega lista je 2 leti. Cena je 5.860,00 SIT za krajšega in 6.360,00 SIT za daljšega.
V primeru, da otrok ne potuje z vami, se mora pridobiti dovoljenje za potovanje otroka z drugo osebo, kar stane 160,00 SIT.
To je bilo nekaj osnovnih informacij, ki jih potrebujete, ko urejate navedene zadeve.
Podrobnejše informacije boste dobili na konkretnih uradih, nekaj več informacij pa je objavljenih tudi na spletni strani, http://e-gov.gov.si/e-upravac index.html , ki jo ureja naša vlada.
Lep pozdrav do prihodnjič, Jurij Žurej
Mati z dvema šoloobveznima otrokoma nujno išče najemno stanovanje na območju občine Lukovica -Telefon: 7235-320 (zvečer) ali 7235-119 - Vanja.
OBISKAL NAS JE MARLIZZ
3. oktobra je našo šolo obiskal slavni čarodej Marlizz. Postavili sva mu nekaj vprašanj, na katera nama je z veseljem odgovoril. Pa ni bil sam. Spremljala ga je njegova prikupna asistentka Maja, psički Megi in Mari, opica Vili, deset grlic, golob Jaka, morski prašiček Pegi ter zajca Tom in Fredi. Ampak živali so nastopale le za učence do 4. razreda. Višji stopnji pa je predstavil iluzije in hipnozo. Poleg tega pa smo v našo telovadnico priklicali tudi duhove. Pri tem je Marlizzu pomagal naš učenec Marko, Sonja pa je celo lebdela v zraku.
Ali ste zadovoljni s svojim delom?
Da, zelo. Zadovoljen sem z vsakim nastopom bolj.
Ali vam gledalci kdaj povedo, če odkrijejo vaš trik?
Strašno malokrat. Odkrijejo ga redko. Včasih so trik že prej poznali.
Nad katero točko so ljudje najbolj navdušeni?
Težko bi rekel. Mlajši in starejši so zelo navdušeni nad različnimi točkami, saj jih je ogromno, okusi pa so različni.
Osnovna šola Brdo - obiskal nas je čarovnik
il me je Parad Is SO iz
Kdo in kako vas je navdušil za vaše delo?
Navdušil in naučil Ljubljane.
Ali se spominjate vaše prve predstave?
Da. Prvič sem samostojno nastopil na Duplici pri Kamniku.
Vas kdaj spremlja trema?
Trema je moja spremljevalka vedno in povsod. Nikoli nesem prepričan, kako me bo občinstvo sprejelo.
Koliko časa se že ukvarjate s tem? Se ukvarjate še s čim drugim?
S tem se ukvarjam 20 let poklicno. To je moj poklic, druge stvari ni.
Kako ste prišli do asistentke?
Preprosto. Preko oglasa. Moja asistentka je z mano že celih 15 let.
Ali nastopate tudi drugje po Evropi?
Bolj po redko. To je le zguba časa. Razen če me povabijo na kakšno prireditev ali podobno.
Kje nastopate največkrat?
Tam, kjer si organiziram dvorano. Največkrat pa izvajam samostojne nastope.
Kaj je še potrebno za vaše točke poleg spretnosti, seveda?
Potrebno je, da si vedno korak pred občinstvom, se pravi inteligenca in kar je zelo pomembno - kultura!
Ali obstajajo tudi tovrstna čarovniška tekmovanja? Tudi. Seveda.
Ste se kakšnega udeležili? Rezultati?
Udeležil sem se jih ogromno! Rezultati? Sem dobitnik 25 mednarodnih odlikovanj (14 zlatih, 6 srebrnih in 5 bronastih).
Povejte še kaj o asistentki Maji!
Profesionalka. Obvlada prenos misli. Z zavezanimi očmi vam pove vašo številko osebne izkaznice, kaj imate v žepu ali torbici, vaše ime in še veliko tega. Je edina pri nas, ki obvlada to zahtevno tehniko.
Ali glasbo, ki spremlja nastope, izberete sami?
Da. Vse delam sam.
Ali hipnozo izvajate tudi v zdravstvene namene?
Hipnoza je namenjena tudi temu, vendar jaz je v te namene ne izvajam.
Ali so glede hipnoze kakšne meje? Ali vpliva na zdravje?
Vpliva. Odvisno, koliko časa je oseba hipnotizirana. Vpliva le psihično.
Ali je za to potrebna šola?
Nekaj le. Brez nič ni nič! Nekje moraš dobiti znanje, vendar so šole zelo drage.
Ali so drage tudi predstave?
Dobička je nekaj, ampak je draga tudi
z moje strani. Za predstavo stanejo le rekviziti od 70-80 tisoč mark.
To bi bilo vse. Upam, da vam je bilo v veselje poklepetati z nama.
Seveda. Hvala tudi vama.
Na koncu nama je iz balončkov izdelal prikupne figurice in še enkrat dokazal, da je res pravi mojster. Če bi radi še več vedeli o njem, lahko obiščete njegovo spletno stran na naslovu: WWW.MARLIZZ-ML.SI.
Nina Šumak Tjaša Vrankar 7a
IZ POTUJOČE KNJIŽNICE
Vabimo v potujočo knjižnico, v kateri si izposoja knjige že nekaj več kot 600 bralcev. V vašem kraju bomo še vedno vsakih štirinajst dni. Da bi knjigo čim bolj približali bralcem, smo del časa, ki je bil namenjen postajališču v Blagovici, namenili postajališču Zlatenek. V dogovoru z bralci iz Kosez, Vidma in Gradišča pa se za nekaj minut ustavimo tudi v Preserjah, ko smo na poti proti Gradišču. Če živijo na poti, po kateri vozi bibliobus, ali v krajih, kjer se ustavljamo, starejši ljudje ali bolniki, ki sami ne morejo do bibliobusa, imajo pa željo, da bi si knjige izposojali, sporočite to knjižničarkama na telefon 723 41 19 (Boža Požar) ali 723 40 60 (Vera Beguš). V času izposoje pa lahko pokličete na mobitel 050 617 058. Knjige vam bomo pripeljali domov. Lahko nam sporočite tudi druge predloge.
Iskreno se zahvaljujemo gospe Mariji Krempelj iz Gabrovnice, ki nam je v letošnjem letu podarila veliko število knjig.
VOZNI RED
PONEDELJEK:
15.00	Prevoje	16.00
16.15	Šentvid	17.00
17.15	Sp. Koseze	17.45
18.00	Gradišče	18.45
19.00	Trnjava	19.45
TOREK:		
15.00	Krajno brdo	15.25
15.30	Vošce	16.00
16.10	Mali Jelnik	16.35
16.45	Zlatenek (na križišču)	17.10
17.15	Blagovica	17.45
17.55	Sp. Loke	18.25
18.30	Krašnja	19.30
SREDA:		
16.15	Koreno (pri koritu)	16.45
17.15	Rova	18.00
18.15	Žice	18.45
ČETRTEK:		
15.20	Vrh	15.40
16.00	Češnjice	16.30
16.45	Šentožbolt	17.15
17.25	Trojane	18.10
18.25	Sp. Petelinjek	19.00
19.15	Zg. Loke	20.15
PETEK:		
15.30	Rafolče	16.30
16.45	Lukovica	17.45
18.00	Krašnja	19.00
Želimo,	da nas obiščete in postanete	
član naše knjižnice.		
ŠOLSKA VRATA UČILNIC SO BILA TO POT ZAPRTA
V meglenem sobotnem jutru 13- 4. 2001 se je pred Osnovno .šolo Janka Kersnika Brdo zbralo veliko učencev razredne stopnje s svojimi starši. Kot vsako leto so na Brdu tudi letos pripravili učitelji in učenci dan odprtih vrat.
Zbrane učence razredne stopnje in starše je nagovorila ravnateljica Osnovne šole ga. Zdenka Pengal. Poudarila je, da so do sedaj predstavljali dejavnosti, ki se odvijajo le znotraj šole. Letos pa so izkoristili naravne danosti okrog šole na Brdu in tudi širšo, prečudovito okolico. Vsem skupaj je zaželela prijetno in aktivno dopoldne in vse povabila na razstavo jesenskih plodov nenavadnih oblik.
Učence so razdelili v več delovnih skupin, ki so jih vodile učiteljice in starši. Prva skupina so bili Lešniki, Ziri in Orehi. Učenci so se šli štafetne igre, orientacijske pohode, likovno ustvarjanje s kredo po asfaltu in izdelavo lutke velikanke iz koruznih stebel in listov. Kljub megli so vztrajali in naredili zelo lepe in domiselne izdelke. Druga skupina-Hruške, Jabolka in Slive. Šli so se igro med dvema ognjema, opazovanje in dogajanje v naravi s poudarkom na čisto okolje ter igre s predmeti. Sledila je malica, ki so se je zelo razveselili, saj so ob sendviču lahko jedli že prvi pečeni kostanj in jabolka. Tretjo skupino so zastopale Veverice, Zajci in Medvedi. Igrali so nogomet, orientacijski pohod ter spoznavali preventivni prometni program. Največ gneče in navdušenja je bilo pri slednjem, saj je Brleč - com d.o.o. Prevoje postavil pravi mali prometni poligon, opremljen s semaforji in obcestnimi znaki. Po poli-
gonu so se učenci vozili z malimi avtomobili na električni pogon in se učili varno voziti in upoštevati prometne znake. Vse to pa učence lahko nauči varne vožnje na poti v šolo in domov. Kot vemo, se je pred dnevi v križišču v Šentvidu ponovno pripetila nesreča, v kateri je bil udeležen osnovnošolec, zato pozdravljam takšne preventivne programe v cestnem prometu z željo, da ne bi prihajalo do najhujšega. Četrta skupina Ribiči so tekmovali v ribolovu v Zelenem gaju na Prevojah. Toliko navdušenja pri ribolovu že dolgo nismo videli. Otroci so natikali črve na trnke in metali vabe v vodo. Mnogi so prvič poskušali z ribiškimi veščinami. Laks si videl navit okrog palic, v drevesu, po tleh pa tudi kakšen prijem ribe je bil. Veselje mladih je prekinjalo preko trideset divjih rac s
Ob mesecu požarne varnosti so gasilci tudi šolarjem osnovne šole predstavili svoje delo. V petek, 19. in 26. oktobra, so pripeljali svoja vozila v Osnovno šolo Janko Kersnik Brdo. Ogled sredstev in načina gašenja so organizirali po skupinah. Vsi so imeli priliko spoznati gasilske avtomobile. Največ zanimanja so seveda vzbudila nova vozila, ki so tehnično zelo dobro opremljena. Zabavali pa so se najbolj ob lukoviškem kombiju, ki je pravi oldtaimer, saj polno naložen ne zmore več primerne hitrosti, da bi bil operativno še primeren za uporabo. Nekateri so že poznali vsa orodja, saj so tudi sami že gasilci. Novost za vse pa je bil dihalni aparat za reševanje ponesrečencev iz goreče stavbe, ki ima poleg gasilčeve še masko za reševalca. Vsi so tudi praktično izvedeli, kako se uporablja aparat za gašenje, ki ob pravilni in hitri uporabi lahko prepreči večji požar. Vsekakor so tudi otroci opazili, da imajo naši gasilci premalo sodobne opreme, tako da se ob požarih večkrat izpostavljajo večji nevarnosti, kot bi bilo to ob boljši opremljenosti.
V. G.
svojim značilnim GA GA GA. Pekli so tudi kostanj, ki jim je segrel mrzle mokre roke. Malo pred poldnevom pa je prvi učenec ujel prvo ribo, vsi so pustili svoje palice in tekli pogledat, kako velik je ulov. Peta skupina Kostanji je na pohodu nabirala kostanj in opazovala naravo.
Ura se je bližala poldnevu, megla je počasi izginjala, s tem pa tudi prelep dopoldan v naravnem okolju in igro z učenci. Eden od učencev je na koncu ribolova rekel, ko je zvijal laks: »Mamica, pozabil sem črve, pojdi jih iskat, da jih nesem domov za drugič«. Šola odprtih vrat se je zaprla in prihodnje leto bo spet prišla med vas, medtem pa se bodo v ponedeljek ponovno odprla šolska vrata za učence Osnovne šole Janko Kersnik Brdo.
Danilo Kastelic
PRAZNOVANJE PRVE OBLETNICE DRUŠTVA JESENSKI CVET
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki aktivno deluje že eno leto na kamniško-domžalskem področju, je proslavilo svojo prvo obletnico v četrtek, 25. oktobra, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Slavnostni govornik je bil profesor dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno v Ljubljani. Glavna organizatorka in govornica tega srečanja je bila domačinka in hkrati ustanoviteljica društva gospa Majda Hrovat, diplomirana socialna delavka. 0 pomenu in Ciljih društva je spregovorila tudi pedagoginja gospa Majda Pučnik Rudi. Na slovesni prireditvi prve obletnice delovanja društva Jesenski cvet v kulturnem domu, kjer je bil zapolnjen sleherni sedež in še stojišč je skoraj zmanjkalo, je bil predstavljen namen delovanja društva in tudi njihov prvi zbornik Jesenski cvet. Podeljene so bile diplome vsem voditeljem medgeneracijskih skupin za kakovostno starost, /a organizacijo prostora samega pa je poskrbelo Kulturno društvo Janka Kersnika iz Lukovice. Kulturni program so oblikovali: Mladinski pevski zbor Ciklamen z zborovodkinjo Marijo Perko, mladi glasbeniki OŠ Janka Kersnika z Brda in člani društva Jesenski cvet. Program je ubrano vodil in povezoval?
Že pisatelj Janko Kersnik je v svojih črticah večkrat nakazoval osamljenost človeka v letih, ko mu pešajo moči. Društvo Jesenski cvet pa je »zdravilo« zoper osamljenost starejših generacij, ki raste kakor drevo, saj se njihovi člani trudijo, da medse vključujejo vedno več starejših ljudi, ki v skupinah najdejo domačnost, pomoč, čut za sočloveka in medsebojno podporo. Domačinka gospa Majda Hrovat je spregovorila o pomenu prve obletnice delovanja društva ter nas spomnila na začetke, širitev in delo posameznih skupin, ki jih je trenutno na kam-niško-domžalskem področju že šestindvajset in skupaj zajemajo tristo deset članov in članic. Gospa Majda je pri svojem strokovnem delu popolnoma predana zelo zahtevnemu nacionalnemu programu socialnega varstva, ki narekuje, da naj bi vsaj na vsakih sto, starih nad petinšestdeset let, ustanovili eno medgeneracijsko skupino. Pravi, da se na društvo vsakodnevno obračajo stari ljudje ali njihovi svojci z željo po vključitvi v skupine. Zal so obstoječe skupine že formirane in se vanje ni mogoče več vključiti, je v svojem govoru poudarila organizatorka. Delujejo kot nadomestne družine. V nadaljevanju je povedala, da se društvo trudi, da bi pritegnilo čimveč novih članov, ki si tega želijo, vendar je potrebno okrepiti kader, voditelje - prostovoljce za delo v skupinah. Skupine se sestajajo enkrat tedensko in jih Vodijo strokovno usposobljeni voditelji. Srečujejo se enkrat mesečno na intervi-zijskih srečanjih, ki so namenjena mesečnemu poročanju voditeljev v skupini o preteklem delu in o načrtih za naprej. Njihovo delo |c prostovoljno in zato nadvse solidarno, je poudaril slavnostni govornik dr. Ramovš. Solidarnost je opisal kot nujno vrednoto v današnji družbi, saj se brez človeškega čuta za druge podre družbeni sistem. Leto 2001 so OZN imenovale za Mednarodno leto prostovoljstva, zato velja Posebna pohvala vsem, ki so toliko požrtvovalni, da so postali del društva Jesenski
Organizatorka Majda - srce gibanja Jesenski cvet
cvet. Tudi v naši občini so taki ljudje, zato smo lahko ponosni na gospo Majdo, ustanoviteljico društva, in gospo Pavlo Pirnat iz Korena, ki uspešno vodi skupino na Korenu.
Gospa Majda Pučnik Rudi, magistra pedagogike, je kot gostja spregovorila o nastanku društva Jesenski cvet, ki je bilo ustanovljeno natanko na dan prve obletnice pred enim letom. V tem času so se tako ustanovitelji, voditelji kot tudi člani društva veliko naučili o medsebojnih odnosih. Govornica je poudarila, da je bistveni pomen delovanja skupin aktivni prostor za aktivno delo in ustvarjalnost. Medsebojna druženja krepijo prijateljska povezovanja. Življenje brez smisla in osamljenost sta kot temni senci najpogostejša povzročitelja psiho-socialnih motenj današnjega življenja... Zato je poudarek v skupinah na smiselnem in ustvarjalno polnem življenju. Smisel bivanja je treba udejanjati kot nalogo - živeti za nekoga in za nekaj. V svojem govoru je podprla strokovno in požrtvovalno delo voditeljev društva in se posebej zahvalila za vodenje programa gospe Majdi Hrovat.
Besede slavnostnega govornika dr. Ramovša so nas spodbudile k razmišljanju o smislu poti, na katero stopa star človek Njegov govor je bil duhovit in predvsem razumljiv za preproste podeželske ljudi. Očarala ga je prenovljena kulturna dvorana, še bolj pa številna prisotnost poslušalcev. Njegova zamisel, o kateri je v Lukovici spregovoril pred dvema letoma, se je uresničila, je dejal. Srečanje na prireditvi je bilo zanj velik praznik obletnice društva, ki je dalo dobre rezultate. »Le tako naprej«, je pozval
vse, ki že delujejo v društvu ali pa bo njihova želja za sodelovanje v njem še dozorela. Zanimivo je bilo prisluhniti njegovim modrim mislim, kako zelo pomembno je, da se mora človek v mladih letih pripraviti za srednja leta in v srednjih letih za stara leta. Poudaril je tudi hitro povečevanje števila starega prebivalstva v današnji družbi. Po predvidevanjih in strokovnih ocenah bo odstotek starega prebivalstva v naslednjih desetletjih dosegel ali 'celo presegel dobro četrtino. To pa bo predstavljalo resen socialni problem, v kolikor se nanj ne bomo dobro pripravili. Zanj je zelo pomembno, da vse tri generacije - mlada, srednja in stara -predstavljajo celoto, saj tvorijo eno človeško življenje. Opozoril je na problem razcepljenosti med generacijami, ki nikdar v človeški preteklosti niso bile bolj razcepljene kot danes, v moderni družbi. Mladi in stari postajajo kot dva povsem tuja svetova, ki se med seboj ne znata dobro pogovarjati. To pa seveda pušča pri ljudeh posledice, kot so negotovost, odtujenost in osamljenost -težke sence današnjega časa. Včasih tega ni bilo toliko, je glasno razmišljal, saj so razširjene družine in soseske poskrbele tudi za tiste ljudi, ki so jim bodisi zaradi starosti ali bolezni pešale moči. Danes pa je drugače, zato je potrebno za starejše poskrbeti na drug, človeški način. Po njegovem mnenju je pravi cilj preventivni program za kakovostno starost, ki spodbuja vključevanje v medgeneracijske skupine, medsebojno pomoč in povezuje ljudi. Jesenski cvet - medgeneracijsko društvo je gotovo velika pridobitev v slovenskem prostoru.
Brali sta svoje pesmi
Voditelji skupin
Vsem so se gotovo vtisnile v lep spomin nekatere misli in izkušnje, s katerimi se srečujejo pri svojem delu na terenu posamezni voditelji skupin. O njih so tudi glasno spregovorili. »Pričakovanje je veliko veselje«, je povedala ena od voditeljic. Seveda se voditelji soočajo tudi z raznimi težavami, zaradi katerih se obračajo na strokovnjakinjo s tega področja gospo Majdo Hrovat, ki pomaga pri reševanju problemov.
Ob zaključku slavne prireditve sta ob zvokih citer citrarja Rada Kokalja, gospa Majda Hrovat in dr. Jože Ramovš podelila diplome vsem voditeljem skupin za dvoletno strokovno izobraževanje in voditeljskim sodelavcem za šestmesečno strokovno izbraževanje. Sledile so tudi pohvale in priznanja ustanoviteljem društva za uspešnost pri delu in zahvala vsem sponzorjem.
Neposredno po prireditvi je sledilo druženje vseh prisotnih in izmenjava mnenj. Vsem je gotovo to popoldne ostalo v lepem spominu, ki ustvarja zaupanje, globino in ljubezen.
Marta Lavrič
kulturni dnevi v ihanu -ob 120. obletnici rojstva dr. antona breznika
Kulturni dnevi v Ihanu bodo kar kulturni teden, saj se bodo v štirih večerih v tednu od ponedeljka, 19. novembra, do nedelje, 25. novembra, v Kulturni dvorani Gasilskega doma v Ihanu zvrstile raznovrstne prireditve. Kulturni dnevi SO letos posvečeni Ihancu, ki je gotovo med najpomembnejšimi, ki jih je Ihan dal slovenski kulturi in znanosti.
Proslava - ponedeljek, 19. november 2001, ob 19. uri
Program pripravljamo v sodelovanju s Škofijsko gimnazijo, kjer je poučeval dr. Anton Breznik. Slavnostni govornik prof. Kurinčič, Breznikov naslednik na gimnaziji, bo predstavil življenje in delo pomembnega jezikoslovca. Njihov fantovski zbor in recitatorji nam bodo predstavili pesmi, ki jih je v okolici Ihana zbral dr. Breznik. Program bodo oplemenitili tudi priznani umetniki iz Ihana. Nasmejali se boste lahko ob bogati Breznikovi zbirki pristnih domačih kletvic iz začetka prejšnjega stoletja.
Svet pod Taborom v sliki, pesmi in besedi - sreda, 21. november 2001, ob 19-uri
Videli boste dokumentarni film o Ihanu, njegovih kotičkih in ljudi. Prikazane bodo tudi že pozabljene spretnosti in običaji Ihancev. Večer bodo obogatili številni pevski zbori, ki delujejo v Ihanu.
Vse dni bo na ogled tudi razstava fotografij, dokumentov ter predmetov, ki smo jih izbrskali po arhivih, ter ihanskih podstrešjih.
Tone Pavček tako in drugače - sobota, 24. november 2001, ob 19. uri
Večer bomo preživeli v zagotovo prijetni družbi: s pesnikom Tonetom Pavčkom in njegovimi priljubljenimi pesmimi za stare in mlade. Recitirali jih bodo učenci iz podružnične osnovne šole Ihan.
Da bo jezik lažje stekel in da bo vzdušje toplejše, bomo poskrbeli tudi z vrhunskim cvičkom iz pesniku ljubih dolenjskih vinogradov.
Svečana maša - nedelja, 25. november 2001, ob 9.30 uri
Svečano mašo v ihanski cerkvi bo vodil msgr. Petrič.
Kulturni teden bomo po maši zaključili s pogostitvijo z domačimi dobrotami.
Pridite in z nami in našimi gosti preživite prijetne večere!
KD Ihan Nace Hribar
Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica
VABI NA
Miklavžev večer v RCU
V spomin na Nika Zajca odličnega glasbenika in njegovega brata Miha dolgoletnega aktivnega člana našega društva, ki sta bila doma iz našega kraja, člani društva pripravimo ob njegovem godu - Miklavževo - dobrodelno prireditev, katere izkupiček v celoti namenimo vsako leto za drugačni namen. Poimenujemo jo Miklavžev večer Zajčevih melodij in na njej ob zabavnem programu v velikem šotoru obdarimo vse otroke, ki prireditev obiščejo, saj pride tja tudi Miklavž s spremstvom.
Letos bo prireditev v nedeljo 2. decembra ob 15. uri v šotoru rekreacijskega centra Urbanija v Lukovici. Povabilu za humanitarni nastop se bodo odzvali glasbeniki, prijatelji Nika in Miha. Prireditev bo povezoval Boris Kopitar.
Naš upravni odbor je na svoji seji odločil, da bomo letos čisti dohodek humanitarne prireditve namenili akciji Nedeljskega ISKRICA V ŽALOSTNIH OČEH, saj bi želeli osrečiti otroke, ki jim ni dano lepo živeti. Ker bi za humani namen prireditve radi zbrali kar največ sredstev, to pa se bo zgodilo le, če si jo bo ogledalo, kar največ obiskovalcev.
Dobrodošli bodo vsi prispevki, ki bodo do dneva prireditve prispeli na naš račun.
Žiro račun: 50120-678-88506 Davčna št. 64708659
MEDOBČINSKA GASILSKA VAJA NA PREVOJAH 2001
V.soboto, 20. 10. 2001, ob 17. uri, je zagorelo v drvarnici gostinskega objekta Prevoje 67, pri Škarju. Res pa je, da je poveljnik PGD Prevoje Mirko Bergant dal povelje svojemu namestniku PGD Prevoje Andreju Kvedru o pričetku medobčinske vaje. To pot je bil namestnik poveljnika Andrej Kveder prvič v vlogi zažigalca dimne bombe in drugič kot gasilec.
Vzrok požara ni bil znan lastniku, ki ga je sam poskušal pogasiti z gasilnim aparatom »S9«. Zaradi gostega dima ni bilo mogoče, da bi sam pogasil ogenj. Zato se je odločil, da pokliče po telefonu št. 112 ter di-spečerju poda točne podatke, ta pa aktivira sireno na gasilskem domu Prevoje in center požarne varnosti Količevo. Komandno vozilo CPV in opremljeni gasilni kamion cisterna 25/50 se odpravita v smeri požara. Že od daleč je viden gost dim, zato vodja izmene zahteva takojšnje aktiviranje vseh PGD v gasilski zvezi Lukovica. Zaradi oddaljenosti nekaterih društev iz GZ Lukovica se po UKW dogovori, da aktivira tudi sosednja društva iz GZ Domžale: PGD Dob in PGD Studenec.
V slabih šestih minutah prispe na kraj požara napadalna skupina CPV, opremljena z izoliranimi dihalnimi aparati IDA ter s hitro cevjo izvede notranji napad na južnem delu in vstopi v goreče poslopje. Vozilo PGD Prevoje ravno tako izvede notranji napad z opremo IDA in hitro cevjo v desni prostor na južni strani poslopja. Na jugozahodnem delu gorečega objekta PGD Dob prične z eno skupino z gašenjem, saj je ogenj pogledal že izven ostrešja. Napadalna skupina z IDA opremo se javi vodji izmene CPV zaradi potrebe po zamenjavi. Gasilno vozilo PGD Blagovica se vključi na južnem delu tako, da pristavi lestev ter iz nje gasi goreč objekt. Ravno tako tudi pripravi napadalno skupino za potrebo menjave. Poveže pa tudi napajanje vozila z vozilom PGD Dob. Ob znaku sirene se aktivirajo trojke iz Vrbe, Imovice in Rafolč. Trojka iz Vrbe s svojo opremo napaja vozilo PGD Prevoje, ta pa vozilo centra požarne varnosti CPV. 1 rojki iz Rafolč in Imovice opravljata fedarsko službo ob samem požarišču in celotni trasi do črpališča vode. Vodstvu vaje se javi PGD Studenec Prek IIKW postaje, ki ga takoj usmeri na reko Radomljo ob mostu v Vrbi, da
prične črpati vodo in napelje 4 B cevi ter vstavi trojak. Ker je napajanje od črpališča vode do požara oddaljeno preko sedemsto metrov, sodelujejo s svojo opremo: PGD Prevoje, PGD Lukovica, PGD Krašnja, PGD Blagovica in PGD Trojane. Povezava je bila postavljena, gasilci so na požarišču dobili vodo ter uspešno pogasili objekt.
Sirena je oznanila konec vaje, v kateri je sodelovalo 84 gasilcev. Ob koncu vaje je poveljnik PGD Prevoje postrojil vse gasilce in se jim zahvalil za sodelovanje ter pozval poveljnika GZS Lukovica Blaža Judeža, da vajo oceni. Verjeli ali ne, toda načrtovana vaja je bila izpeljana brezhibno in vsak gasilec je svojo nalogo opravil, kot je potrebno. Upam samo, da ne bi nikoli prišlo do pravega požara v takem obsegu. Pa vendar moramo biti vedno pripravljeni. Posebno se je zahvalil CPV Količevo in GZ Domžale za sodelovanje. Nato je poveljnik ukazal prosto in s pozdravom NA POMOČ so se gasilci razšli in se zbrali pri predsedniku PGD Prevoje Marku Kotniku, ki jim je pripravil pogostitev. Sanje vsakega gasilskega društva in slehernega gasilca so najnovejše vozilo VC 25/50, kakršnega ima CPV Količevo, katerega je sodobno opremil Avtoservis BUS d.o.o. Profesionalni gasilec Igor Hiti s Prevoj nam je z veseljem razložil uporabo, tehnične zmogljivosti najnovejše pridobitve CPV, ki je prestalo že drugo
Dimna bomba bo zagorela za pričetek akcije
vajo zelo uspešno. Tudi veliko število gledalcev je imelo kaj videti, saj toliko gasilcev in opreme skupaj ne vidiš kar vsak dan na Prevojah, pa tudi na vsaki veselici ne.
Danilo Kastelic
DEVETI SPOMINSKI POHOD PO POTEH VOJNE ZA SLOVENIJO 1991
Tradicionalni deveti spominski pohod vojne za Slovenijo smo tudi to pot priredil člani OOZVS Domžale, v nedeljo, 14. oktobra 2001. Smer 21 kilometrov dolgega pohoda je bila: Krašnja, Limbarska gora, Negastrn, Gradišče pri Lukovici, Lukovica, Brdo, Rafolče, Vrhovlje, Jasen, Kolovec in turistična kmetija Pri Čeh.
V meglenem jutru smo se zbrali sredi Črnega grabna na avtobusnem postajališču v Krašnji, v občini Lukovica. Uredili smo nahrbtnike in se podali v strm hrib proti Limbarski gori. Ko smo prišli na vrh, nas je čakalo toplo sonce. Ogledali smo si znamenitosti prelepe cerkve sv. Valentina in pogovor je stekel tudi o zgodovinskem gradu Lilienberg, po katerem je gora tudi dobila ime. Vodja pohoda Dominik Grmek nam je nato pripovedoval, da je imel 55. Območni štab Teritorialne obrambe Domžale med vojno tu nameščene svoje izvidnike in o njihovem pomenu pri odkrivanju okupatorja - JLA. Pot nas je peljala navzdol skozi vas Negastrn proti novemu jezu na Drtijščici. Tu smo se za hipec ustavili in modrovali o pridobitvi jezera in bodočem turističnem centru. Povzpeli smo se proti Gradišču, ki je ime dobilo že v pradavnim. Tukaj so našli več gomil, posode, jantarne ogrlice, železne nože in meče iz halštatske dobe. Kot je dokazano v zadnjih letih, je halštatska kultura od Venetov, prednikov Slovencev, ne pa Ilirov, ki so se, poraženi od Grkov, vračali. Kasneje so sredi Gradišča postavili utrdbo Rimljani.
Odšli smo naprej in pot nas je vodila mimo stare pošte v Lukovici. Tu je dolina Črnega grabna najožja, zato so bili tam leta 1991 ob magistralni cesti pripravljeni betonski španski jezdeci za primer prodora tankov proti glavnemu mestu.V občinskem središču v Lukovici smo se ustavili na čaju pri gostilni Bevc. V gostilni se je slišal glas harmonike, za sosednjo mizo nas je starejši občan podučil: »No, ali ste slišali našo ta rdečo muziko«. Odgovoril sem mu, da glasbe ne ločim po barvah, čeprav sem spoznal, za katero pesem gre. Ker je bil verjetno namen druščine izza sosednje mize, da nas spre, smo se umaknili na dvorišče. Po besedah sodeč sklepam, da gre verjetno za nestrpne člane ZZB NOB in članov ZKS ali novejših prenoviteljev do veteranov vojne za Slovenijo leta 1991- V vednost vsem s podobnim razmišljanjem pa sporočam, da je od nastanka prve slovenske države Karantanije pa vse do leta 1991 bila edino TO Slovenije tista vojaška formacija, ki je onemogočila in premagala agresorja JLA in njihove simpatizerje ter dosegla, da je Slovenija danes samostojna svobodna in demokratično priznana država. Naj še dodam, da ZWS Domžale združuje člane, ki smo različnega političnega in verskega prepričanja, kar nas še bolj združuje in bogati, kot leta 1991 nas veže naš znani slogan »Skupaj v vojni, skupaj v miru«.
Pot smo nadaljevali do Brda, rojstnega kraja pisatelja, politika in notarja Janka Kersnika. Tam smo si ogledali graščino, ki jo prenavljajo, prelepo farno cerkev in pred njo spomenik zamolčanim žrtvam
druge svetovne vojne. Vodja pohoda Dominik Grmek je pripovedoval, da je na posestvu Kersnik bajer, v katerem rastejo lokvanji. Po tej rastlini je 55. območni STO Domžale imenoval zbirni center za prebe-gle vojake - Slovence. Ta center se je organiziral in deloval v mesecu juliju 1991 v širšem rajonu Male Lasne. Trd asfalt nam je utiral pot skozi Rafolče s prelepo cerkvijo sv. Katarine, tam se nam je pridružil poveljnik enote Lokvanj g. Planko. Šli smo preko Vrhovelj do Golaževega peskokopa proti vasici Jasen. V gozdu na koncu vasice Jasen smo prekinili odbojkarsko tekmo nedeljskih obiskovalcev iz bližnjega Šentvida. Ogenj, na katerem se je pekel kostanj, je našim želodčkom sporočil, naj pohitimo proti Kolovcu, kjer nas verjetno že čaka golaž. Premagali smo zadnje metre vzpona na poti skozi Kolovec, vse do turistične kmetije Pri Čeh, kjer so nas že čakale dobrote.
Vodja pohoda in predsednik ZWS Domžale Dominik Grmek je pojasnil vsem
pohodnikom pomen spominskega pohoda in obujanja zgodovinskih spominov na vojno za Slovenijo leta 1991. V nadaljevanju je poveljnik zaledne enote 55. Območnega štaba TO Domžale Darko Erhard povedal, da je na kmetiji Pri Čeh in njeni okolici bila v letu 1991 v času vojne za Slovenijo nameščena zaledna enota, ki je imela nalogo tajnega skladiščenja MTS, streliva in oskrbe vojnih enot 55. območnega ŠTO Domžale. Darko je predal besedo gostiteljici Pri Čeh, da tudi sama pove nekaj besed iz leta 1991. Rekla je, da je ni bil" strah, saj so jih varovali pravi fantje iz TO, le razstreliva se je bala; kot pravi, ga je bilo toliko, da bi bila v hipu v Domžalah, če bi počilo. Zaželela nam je prijetno počutje in dober tek, saj se je že kadilo iz dobrega golaža. Ob jedi je stekel med pohodniki še pogovor. Kljub utrujenosti smo zadovoljni in dobre volje odšli domov s prelepimi vtisi, saj smo do cilja prispeli vsi.
Danilo Kastelic
III
POTOVANJE PO ANDSKIH DEŽELAH ALI KAJ PA, ČE TE SCAT TIŠČI?
... Potem greš pač za vogal ali v kot in opraviš biološko potrebo, kjerkoli. Ženske, vsaj tiste, ki so tradicionalno oblečene, imajo boljši sistem. Počepnejo, ponavadi ob kanalizacijskem kanalu, in se olajšajo. Najhujši primer pa sem doživel na pustnem karnevalu v Oruruju. En muzikant na večurnem sprevodu pač ni mogel več zdržati napetosti, ki mu je silila iz mehurja in se je olajšal kar spotoma, v hoji, sicer pa dvomim, da se je sploh zavedal svojega dejanja. To je Bolivija.
Sicer pa so Bolivijanci prav prijazni ljudje. Kdo bi si mislil po vsem, kar se je dogajalo v naših medijih, ko smo sočustvovali s preživelim Kamničanom, ki je bil še z dvema kolegoma ustreljen nekje sredi ničesar v Boliviji. Pa mi je domačin dejal, da vse le ni bilo čisto, pa sedaj ne bi nikogar obtoževal, samo v tistem delu naj bi delovala neka neonacistična skupina, ki je bila trn v peti mnogim domačinom. In tam živeči Slovenec je bil nekako povezan s tO skupino... Kaj je res, pa niti ni več pomembno, pomembno je, da sva se S prijateljem Sebastijanom navkljub neljubemu dogodku ravno tisti čas opogumila in kupila (še poceni) letalski karti in jo januarja mahnila čez lužo, na jug.
Če je kateri narod zatežen, so to vsekakor Peruanci. Saj načeloma so v redu in prijazni, samo je pa že preveč, tla se po ulici ne moreš normalno sprehajati, ker ti kar naprej težijo z meniji za kosila in večerje, pa na vsakem koraku ti pred oči silijo razglednice, ti pa si neumen in jih od enega vzameš, misleč, saj na cesti je najceneje, potem pa ugotoviš, da je navadna trgovina kljub vsemu najcenejša. A te ulica izuči, da je predvsem od tebe samega odvisno, koliko boš plačal, ker barantati se pa da precej bolje kot v Boliviji. Najbolj so naju motili fehtarji, na žalost so bili med njimi večinoma otroci, ki SO prišli do miz v restavracijah, nekaj mrmrali, kazali odprto roko in čakali celo večnost, če je bilo treba. S Sebastijanom sva jih Začela proti koncu potovanja hladnokrvno nadirati, ker pri jedi ima še Pes rad mir. Opozarjali so naju tudi, da je veliko Peruanccv takorekoč diplomiralo iz kraje. Misleč, da bova domov Prinesla celo kožo, so Sebastijanu predzadnji dan potovanja na avtobusu sunili fotoaparat, ravno v času, ko si je šel kupit nekaj za pod zob. Kako soli dami so Peruanci, se je izkazalo, ko jih je Sebastijan vprašal, če so kaj videli,
Ljubezen na prvi pogled (alpaka
kdo in kakšen je bil tatic, pa so nekam zmajevali z glavo, češ da so ga videli, ampak ne vedo, kakšen je bil srečnež videti.
Veliko bolj evropsko sva se počutila v Čilu, pri sorodnikih v Argentini, kjer sva pot začela in pri Slovencih v Limi, glavnem mestu Peruja, kjer sva potovanje končala. Ne samo življenje, predvsem tudi cene so bolj evropske, Argentina je nasploh izredno draga država, z recesijo v zadnjih letih pa je tudi za domačine postalo življenje izredno drago in težko. Evropski občutek dajejo tudi ljudje sami, barva njihove kože. V Argentini in Čilu namreč ne najdeš praktično nobenega
avtohtonega Indijanca, močno prevladujejo ljudje evropskega oz. španskega izvora. Tudi v Limi je precej belcev, medtem ko je veliko Bolivijcev potomcev Inkov, s tem da gre to večinoma za mestice, potomce belcev in Indijancev.
Kaj vse sva doživela v dveh mesecih kolovratenja od 0 do 6075 metrov nadmorske višine, je težko spraviti na en list papirja, zato vas vabim, da si v sredo, 21. novembra 2001, ob 19.30, pridete v Kulturni dom v Lukovici pogledat potopisno predavanje z diapozitivi o andskih deželah Južne Amerike.
Dušan Prašnikar
PO 13. IGRAH BREZ MEJA
Letošnje Igre brez meja, ki jih je Športno društvo Krašnja organiziralo na zadnjo avgustovsko nedeljo že trinajstič, so potekale v vasi Krajno Brdo. V vročem popoldnevu se je zbrala številčna množica ljudi in na povabilo Marjana Štruklja so nas obiskali Nuša Derenda, Alenka Bikar in Robert Pečnik-Pečo. Zabave in športnega duha ni manjkalo, zmago pa si je priigrala ekipa Korena.
Sodelujočim na igrah je bil obljubljen izlet, tako smo se v soboto zjutraj, 13. oktobra, odpeljali iz zamegljene Krašnje proti Štajerski. Z nekolikšno zamudo (za nekoga je bila namreč noč nekoliko prekratka) smo drveli proti Šmartinskemu jezeru, medtem pa nam je Vili Golob na kratko predstavil predvideno pot. Na Trojanah nas je pričakalo sonce, ki je bilo s svojimi žarki radodarno ves dan, prav tako kot na samih igrah.
Z nami sta bila harmonikarja Simon in Matej, ki sta nam zaigrala že na prvi postojanki - na ladji, s katero smo prekrižarili Šmartinsko jezero. Na ladji smo izvedeli zanimivosti o jezeru, ki zavzema okoli 120 ha in je do 15 m globoko. Gre za akumulacijsko, umetno jezero, ki je bilo napolnjeno 1. 1972 s pomočjo potoka Koprivnica in padavin. Leži na SZ delu Celja, okoli 12 km dolge obale, ki smo si jo ogledali z ladje, pa se razprostirajo manjši kraji: Loče, Brezova, Lešje in Runtole. Jezero obdajajo gozdovi, polja, travniki in pašniki, zato je primerno za rekreacijo in turizem. Na območju Brezove je ribiški kot, kjer se odvijajo razna ribiška srečanja in tudi ribiška tekmovanja. Krapi, ščuke, male zelenke ter somi (nekateri naj bi bili dolgi 2 m in težki od 150 do 200 kg) nas niso preganjali, tako je bila plovba kar se da mirna in lepa. Ob vrnitvi na obalo nas je čakala okusna mineštra, ki je pogrela naše želodce, preden smo se odpravili v Nazarje.
V Nazarjah smo si ogledali muzej gozdarstva in lesarstva v graščini Vrbovec, ki leži ob sotočju Drete in Savinje. Ti dve panogi sta namreč v preteklosti prebivalcem Zgornje Savinjske doline vtisnili neizbrisen pečat, saj je bilo edino bogastvo za gospodarski razvoj v njenih mogočnih gozdovih, tako so sečnja, spravilo lesa, žagarstvo, splavarstvo in trgovina z lesom predstavljali najdonosnejše dejavnosti velikega dela prebivalstva. Stalna muzejska postavitev lesa sledi njegovi poti, od drevesa v gozdu do predelave v končni izdelek, ob tem pa spremljamo življenje ljudi, katerih preživetje je bilo neizbežno odvisno od lesa. Razstava nas popelje v čas starih olcarjcv, furmanov, Žagarjev in spla-varjev, ki so posekali drevesa predvsem v zimskem času, spravili les po lesenih ali vodnih rižah v dolino, ga razžagali in izdelali splave ter ga splavljali po Savinji in Savi na Hrvaško, v Srbijo in v 19. stol. celo do Romunije. Grad Vrbovec tako obuja že pozabljena dogajanja, načine življenja in delovne običaje preteklega časa ter poudarja kraju kulturno, podjetniško in kulinarično ponudbo. Simpatična vodnica nam je tudi zaupala, da je v gradu Vrbovec ena najlepših poročnih dvoran pri nas, ki pa si je na žalost nismo mogli ogledati. Zato pa smo si lahko ogledali frančiškanski samostan na griču nad tem krajem, ki je bil
Z ladjo po Šmartinskem jezeru
V Lesnem muzeju Nazarje
Samostanska knjižnica Nazarje
V cerk
zgrajen v 16. stol. Tu delujejo sedaj štirje bratje in eden izmed njih nam je prijazno razkazal cerkev Sv. Marije Naz.are.ške Z lo-retsko kapelo Nazarske Kraljice zlate, kateri se priporočajo številni romarji. Loret-sko kapelo je dal postaviti škof Tomaž Hren v 17. stol. Danes je samostan dom duhovnih vaj, kamor lahko pride naenkrat do štirideset ljudi. Sicer se samostan ponaša   tudi   Z   lepo   obnovljeno bogato
knjižnico, kjer je ogromno starih knjig različnih tematik in pisanih večinoma v nemškem in latinskem jeziku. Najdragocenejši SO ovitki knjig, ki so izdelani iz svinjskega usnja. V tej knjižnici hranijo celo originalen Dalmatinov prevod celotne Biblije iz 1. 1584, ki pa je zelo poškodovan. Poleg frančiškanskega samostana imajo svoj dom sestre klarise, ki živijo izolirano od ostalega sveta in le v najnujnejših primerih
zapustijo zgradbo, saj gre za zelo strog red.
Po vseh teh številnih, a zanimivih informacijah ob spoznavanju slovenske kulturne dediščine, se nam je zopet prilegla glasba, ki je prihajala iz Matejeve in Simonove harmonike in je bila znak, da je čas za odhod proti Sv. Križu. Prav do vrha Sv. Križa smo se peljali z avtobusom in tako smo se lahko prepričali, da je pot res strma in naporna. Na hitro smo si ogledali cerkev, ter se zunaj na toplem soncu razgledali na vse strani, nato pa odšli nazaj na Bele Vode na kmečki turizem, saj se je dan prevesil v pozno popoldne. Tam smo bili postreženi z okusnim kosilom v zelo lepem ambientu. Seveda je nam vsem ob hrani teknila tudi pijača, saj smo po tako napornem dnevu ob takšni bazi podatkov skorajda dehidrirali. Hkrati smo morali nazdraviti našemu šoferju Dušanu, ker nas je srečno pripeljal na našo zadnjo postojanko. In da ne bi ostali trebuhi prepolni, smo zopet zaposlili Mateja in Simona, da sta nam zaigrala. Med zadnjo pav-zo, ko smo se plesalci ohlajali, nas je zabaval Sandi z zelo izvirnim rapom (vajo je moral še ponavljati, saj smo bili prisotni navdušeni tudi nad tovrstno zvrstjo glasbe). Večer je v znamenju glasbe, plesa in smeha hitro minil, tako se je bilo potrebno posloviti od odličnih gostiteljev. V Krašnjo smo prispeli, ko se je sobotna noč prevešala v nedeljsko jutro. Bili smo utrujeni, a polni lepih občutkov, saj je bil za nami čudovit dan.
Svetlana Sušnik
PRVI MESTI ZA MIKA URBANIJO
Mesec oktober je mesec zaključnih tako imenovanih MASTE RS turnirjev, kjer se zberejo samo najboljši tenisači. Enajstletni Mike Urbanija igra v konkurenci do 12 let na več turnirjih ALPE ADRIJA, NIKE JUNIOR TOUR in TENIŠKE ZVEZE SLOVENIJE (TZS). V sklopu teh turnirjev je v oktobru nastopil na zaključnih turnirjih in na turnirju Alpe Adria in Teniške zveze Slovenije obakrat osvojil prvo mesto.
Tako se je konec septembra udeležil zaključnega turnirja NIKE JUNIOR TOUR do 12 let, ki je potekal na Otočcu. Na tem turnirju se je pomerilo osem najboljših igralcev v Sloveniji. Mike je v pol-finalu izgubil z Andražem Bedene, ki ga je premagal z rezultatom 7: 5, 2 : 6, 6 : 3. Mike je sicer v dobri formi, vendar pa proti visokim žogam in igranju nasprotnika na Mikeovo beckhend stran, ki |e se vrtino šibka točka, saj je letos prešel Iz dvoročnega v enoročni beckhend, tokrat ni našel pravega odgovora. Andraž Bedene bo kot končni zmagovalec turnirja
odpotoval na Bahamske otoke, kjer bo kol slovenski predstavnik pomeril v svetovni konkurenci.
V Ljubljani je na stadionu ZTK od 3. do ~l. oktobra potekal Mastcts Slovenije. Na
slovenskem mastersu je sodelovalo dva najst tekmovalcev, ki po trenutni ta/ vrstitvi na lestvici TZS zasedajo ta mesta. Mike je na tem turnirju nastopal kot prvi nosilce. To vlogo je upravičil in z dobro '8ro v finalu premagal Jana Tavčarja v
treh nizih: 6:4, 5 : 7, 6:4. S to zmago je Mike samo potrdil prvo mesto na lestvici TZS do 12 let.
V skladu s pravili Teniške zveze Slovenije imata prva dva tekmovalva na lestvici tenisačev do 12 let pravico do udeležbe na mastersu v višji kategoriji, torej do 14 let. Tudi tukaj nastopa 12 najboljših tekmovalcev. Tu je Mike izgubil v prvem kolu z Iztokom Ogrizkom 6:4, 6:2.
Nadalje se je Mike 13. in 14. oktobra v italijanskem mestu Udine udeležil zaključnega turnirja Alpe Adria. Na tem turnirju so nastopili štirje najboljši tekmovalci, po en predstavnik iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Igrali so jio sistemu vsak z vsakim. Prvi dan tekmovanja je Mike igral z avstrijskim predstavnikom Novkovičcm in ga gladko premagal s 6 : 0 in 6 : I. V drugi tekmi istega dne |e zanesljivo opravil s predstavnikom Hrvaške in ga premagal v dveh nizih z rezultatom 6 : 3 in 6 : 4.
Po prvem dnevu je bilo Že popolnoma jasno, da bo 0 zmagovalcu turnirja odločala zadnja tekma, ki je bila na sporedu drugi dan tekmovanja, in sicer sta se-za pokal pomerila Mike Urbanija in
italijanski predstavnik Fabiani. v zanimivi in težki tekmi je Mike presenetljivo, vendar zasluženo premagal Italijana z rezultatom 6:4, 3:6 in 6:3- S tem je poskrbel za prijetno presenečenje, saj so vsi pričakovali zmago nasprotnika, namreč Fabiani velja za enega najbolj perspektivnih igralcev v evropskem smislu, saj je osvojil vse možne turnirske zmage
v konkurenci, zmagal na treh turnirjih ETA TOUR 12 & U, priigral si je tudi vozovnico na Bahamske otoke, kjer bo na turnirju v svetovni konkurenci zastopal Italijo, med drugim pa je zmagal tudi na turnirju Alpe Adria v italijanskem Bi-bionu, v avgustu, kjer je premagal Mika visoko s 6 : 2 in 6 : 0. Glede na te dosežke lahko potrdimo in ugotovimo, da je Mikova zmaga res prijetno presenečenje. Upamo, da bo takšnih presenečenj še veliko.
Iztok O.
j" n hi- -———^^^^m
TRADICIONALNI TEK ZA KROF V KRAŠNJI
Športno društvo Krašnja ima že nekajletno tradicijo v pohodništvu in teku za krof. Dolgoletne izkušnje v društvu, znanje, dobro sodelovanje in medsebojna pomoč v domačem kraju so pomembni dejavniki, ki vsako leto pomagajo pri izpolnitvi te izvrstno pripravljene športne prireditve, namenjene vsem ljubiteljem, letos že 16. teka in 8. pohoda za krof. V Gostinskem podjetju Trojane, ki je ob tej športni prireditvi glavni pokrovitelj, se očitno zavedajo pomembnosti zdravega preživljanja prostega časa v naravi, kjer je potrebna le dobra volja in malo truda, da lahko sodelujemo na takih športno - družabnih srečanjih. Tako se je v nedeljo, sedmega oktobra, iz Kraš-nje podalo na 9500 metrov dolgo pot kar sto štirideset pohodnikov in po-hodnic, ter dvainšestdeset tekačev in tekačic. Med njimi ne samo domačinov, temveč tudi ljubiteljev teka in pohodov iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije. Prvi pohodniki so krenili na pot že ob osmi uri zjutraj. Po predvideni cestni zapori, natanko ob enajstih dopoldne, so startali tudi tekači in tekačice, ki so se lahko prijavili za tek na 1000, 2000 in 8500 metrov dolgo progo. Pohodniška in tekaška pot se je pričela na štartnem mestu pri gasilnem domu v Krašnji, se nadaljevala po asfaltni cesti do Krajnega Brda in do križišča proti Vošcam, mimo Ajdnar-jeve in Gradišarjeve domačije, v smeri Krajno Brdo - Vrh, nato skozi gozd v vas Vrh. Tu pa je pohodnike in tekače čakala dobro pripravljena okrepčevalnica. Sledil je spust poti nazaj do križišča v Vošcah, v smeri desno na bližnji hrib Konj po še nekaj časa trajajoči gozdni in asfaltni poti v Krašnjo, kjer je bil tudi dokončni cilj. Med potjo so morali pohodniki za uspešno opravljen pohod pridobiti tudi dva kontrolna žiga. Proga je bila zelo dobro označena. Potrebnih je bilo tudi veliko tehničnih in ostalih organizacijskih priprav. Pri tem so sodelovali domači gasilci in člani Športnega društva Krašnja v sodelovanju s CB Radio klubom Vrtinec iz Domžal. Prav tako so veliko pomagali domačini pod vodstvom bratov Marjana, Staneta in Janka Per-vinšek.
Poskrbljeno je bilo tudi za prvo pomoč v primeru poškodb pohodnikov in tekmovalcev v teku, ki jih na vso srečo ni bilo. V pripravljenosti pa je bil zdravnik dr. Marko Pipp, dolgoletni spremljevalec pohodništva in teka. Kar na treh mestih so domačini, Novakovi iz Krajnega Brda, Urankarjevi z Vrha in Golovčevi iz Krašnje, pričakali tekače z vodo. Za dodatno psihično moč je poskrbela tudi povabljena gostja, Alenka Bikar, trenutno najboljša slovenska
šprinterka, ki se je na letošnjem atletskem svetovnem prvenstvu v teku na 200 metrov uvrstila v svetovni vrh zmage.
Vzdušje med udeleženci pohoda in teka je bilo enkratno. Nekoliko zasopli tekmovalci teka niso mogli skriti svoje eksplozivnosti, ki je dokazovala njihovo tekmovalno moč.
Nekako na sredi poti sem srečala dokaj številno skupino mladih in malo manj mladih pohodnikov iz Radomelj, ki radi hodijo v naravo. Tovrstno športno dejavnost v Krašnji obiskujejo že vrsto let. Povedali so, da jih privlači kraj prav v tem letnem času, bogato obdan z naravo, kjer se človek lahko sprosti in si nabere novih moči. Vedno znova pa jih preseneča in navdušuje tudi dobra organizacija pohoda.
Ob zaključku prireditve je predstavnik ŠD Krašnja gospod Marjan Štrukelj v sodelovanju z gostjo Alenko Bikar in Mojco Žavbi iz Krašnje, podelil nagrade za dosežene rezultate 16.
Medalje je podeljevala Alenka Bikar
teka za krof. Poudaril je, da so rezultati, ki jih dosegajo rekreativni športniki v teku, izjemno dobri in se jih udeležujejo zares dobro pripravljeni tekmovalci. Tekači in tekačice so bili razdeljeni v kar štirinajst različnih kategorij po starosti in spolu. Med najboljšimi velja omeniti absolutno zmagovalko 16. teka za krof, Petro Šink iz Medvod in absolutnega zmagovalca 16. teka za krof, Roberta Kotnika iz Lukovice. Najštevilčnejša ekipa po kategorijah je bila ekipa ŠD Krašnja, ki je štela enajst udeležencev. Najstarejša udeleženka teka je bila gospa Lampe Rožica iz Ljubljane in najstarejši udeleženec gospod Slavko Šalamun z Vrhnike - rojak šprinterke Alenke Bikar.
Peka kostanja in ostale ponudbe so lahko razveselile vse udeležence, ki smo si privoščili priboljšek kar med samo razglasitvijo rezultatov. V prisrčnem komentarju nas je gospod Marjan spomnil na dejstvo, da ni tako zelo
pomemben duh tekmovalnosti kot samo srečanje športnih ljubiteljev teka in pohodništva cele Slovenije, ki jih druži vrsto let tudi v Krašnji. Veliko lepega in spodbudnega je bilo slišati od temperamentne, optimistične in odkritosrčne mlade šprinterke Alenke Bikar. Zaupala nam je, da je v Krašnji že drugič in da se bo semkaj gotovo še vrnila, saj jo navdušuje sam kraj in prijazni ljudje. Občudovala je lekače, ki so tekli na 8500 metrov, ter malo za šalo malo zares dejala, da jim v tem uspehu ne bi bila kos. Nič čudnega, saj je Alenka športnica v teku na kratkih progah, ne mara pa dolgih prog. Gotovo se je bomo vsi spominjali z nasmeškom na ustih, nekateri pa morda celo postali njeni navijači. Njena pot je zanimiva, saj je športnica, ki ve, kaj hoče.
Ob tako kvalitetno pripravljeni športni prireditvi velja pohvaliti celotno organizacijo, ki je velik zalogaj dela in truda. Mnenje glavnega organizatorja - predstavnika ŠD Krašnja Marjana
Tudi pohodnikov je bilo kar nekaj
Štruklja, da naš kraj premore veliko dobrih športnikov, tudi tekačev, tako med mladimi kot tudi med starejšimi, je popolnoma resnično. Škoda, da takih prireditev ne zmoremo večkrat organizirati, je še poudaril, saj so nam tako blizu, čeprav so povezane z velikimi stroški. Ob takih prireditvah, ki dobro uspejo in so ljudem v zadovoljstvo, kraju pa v ponos, je priložnost, da se vsi odgovorni v občini vprašajo, ali naredijo dovolj za koristno preživljanje prostega časa med mladimi in starejšimi v različnih športnih zvrsteh. Se zdi pomembno ali zanemarljivo, da na prireditev ne pridejo povabljeni in tudi ne predstavniki drugih društev, s katerimi bi ob takih priložnostih sodelovanje okrepili in udejanjili kakšno skrito zamisel ljubiteljev športa, je bilo še zadnje razmišljanje glavnega organizatorja prireditve.
Marta LavriČ
ŠPORTNE IGRE DELAVCEV UPRAVNIH ORGANOV GORENJSKE
V soboto, 6. oktobra, so v Športnem parku v Mengšu v lepem sončnem vremenu, v organizaciji Upravne enote Domžale potekale 13. letne športne igri' delavcev upravnih organov Gorenjske.
Letnih športnih iger, trinajstih po vrsti, se je tokrat udeležilo preko ISO udeležencev iz upravnih enot Domžal, Jesenic, Kamnika, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Tako številčni udeležbi gre prav gotovo zahvala tudi lepemu vremenu, saj se je sonce, po dokaj meglenem sobotnem jutru, prikazalo kmalu po deveti uri, ogrelo ozračje in tako prispevalo svoj delež, k izvrstnemu počutju nastopajočih in gledalcev.
Po kratkem uvodnem govoru gostitelja, mengeškega župana Tomaža Slebeta, je 13. igre uradno odprl organizator iger, načelnik UE Domžale Brane Heferle. Mogoče še to, da je tehniko ozvočenja zagotovil Radio Hit. Celotni program, vključno z večerno podelitvijo medalj in pokalov najboljšim pa je več kot uspešno vodila Alenka Strnad - Reza.
Tekmovalci SO v individualnih športih (tek in met na koš) nastopali v različnih starostnih kategorijah, ločeno moški in ženske, pri ostalih ekipnih tekmah pa so bile ekipe sestavljene mešano. Tekmovanje se je z rahlo zamudo pričelo ob 10. uri, s tekom na 900 m, ki je bil, kot SO vsi po vrsti zatrjevali, zelo naporen.
Po teku je prišla na vrsto košarka oziroma met na koš, kjer so morali tekmovalci iz petih položajev okoli rakete zadeti kar največ košev. Medtem ko je potekalo tekmovanje v metu na koš, je vzporedno potekalo tekmovanje v odbojki in petan-ki - vrsta balinanja. Po zasluženem kosilu Se |e pričela naslednja disciplina - vlečenje vrvi. Za to disciplino je vso tehnično podporo in strokovno pomoč, od vrvi do sojenja, nudil gostilničar Stane Jemcc Iz Lukovice.
Nekako ob 14. uri je bila na sporedu še zadnja igra, in sicer igra presenečenja.
Tekmovalna ekipa, sestavljena iz petih tekmovalcev, je morala kar najhitreje narediti 20 počepov, nato popiti pol litra vode, v fasciklu poiskati ustrezen dokument, ošiliti svinčnik, dokument pretipkati, poiskati pravo štampiljko, dokument žigosati, podpisati in oddati v nabiralnik.
Na koncu je moral eden izmed članov ekipe iz zaboja izvleči določen simbol Slovenije, ki ga je bilo potrebno geografsko locirati na zemljevidu.
Med prostim časom, ki je ločeval zaključek iger in razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, je bi organiziran ogled Železne jame pri Gorjuši.
Seveda, rezultati. Upravna enota Domžale je na koncu tesno vendar zasluženo zmagala pred UE Kranj in UE Tržič, ki so bili tretji. Za UE Domžale je seveda nastopala tudi ekipa iz Občine Lukovica (Tomaž Cerar - šesti v teku, peti v metu na koš; Marko Vrankar - prvi v teku, dvanajsti v metu na koš in Jože Urankar - ključni član ekipe za vlečenje vrvi, ki je zanesljivo osvojila prvo mesto). Za ekipo Lukovčanov lahko rečemo, da je prispevala odločilni delež h končni skupni zmagi.
Z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj se je ob 21. uri v gostišču Kovač na Količevem končal uradni del tekmovanja. Nadaljeval se je družabni večer z ansamblom Gamsi, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur. Prijetno je bilo.
Iztok O.
NOGOMETNI TURNIR ZLATO POUE 2001
Športno aktivnost smo ob letošnjem mesecu rekreacije, katere pobudnik je Športna zveza Slovenije, obleležili s turnirjem v malem nogometu načrtovanim že spomladi.
Tokrat se je povabilu odzvalo kar šestnajst ekip iz sedmih občin. Ker je bil odziv tako množičen, sta bili na igrišču prvi ekipi že ob osmih ter pričeli z uvodno tekmo turnirja. Glede na to, da je bilo slabo vreme, so bili tudi pogoji za igro težki, a kljub temu smo videli vrsto atraktivnih potez posameznih igralcev ter lepe predstave nogometne igre. Moram poudariti, da je kljub nešportni gesti igralca iz domžalske ekipe, kakršna nikakor ne sodi k športu in druženju ter zasluži vso obsodbo, turnir v celoti uspel.
Ob koncu naj izrazim pohvalo vsem članom društva, ki so tvorno sodelovali na turnirju, ter vsem ekipam za udeležbo. Za najboljše smo pripravili pokale in denarne nagrade, ki jih je ob koncu podelil predsednik športnega društva Marko Vrankar.
Vrstni red najboljših ekip:
1. mesto ekipa Video klub Metulj z Laz
2. mesto ekipa AS Domžale
3. mesto ekipa ŠD Krašnja
4. mesto ekipa Copa Cabana Damžale
T. Habjanič
ORGANIZIRALI SMO PRVI POHOD
Dež je neusmiljeno močil pohodnike od starta do cilja
Da bi bilo vsaj lepo vreme, smo tarnali pred prvim pohodom, katerega organizator je bil ŠD Zlato Polje. Saj to je zaco-prano, sem slišal besede pohodnikov, ki so se zbirali sredi deževne nedelje ob igrišču v Zlatem Polju.
Toda vreme nam ne sme spremeniti načrta, smo si rekli ter krenili na triurno hojo po stezah zlatopoljskih vasi. Številčno zavidljivi skupini pohodnikov se je med pohodom pridružilo še nekaj krajanov, seveda z željo, da nedeljo preživijo čim bolj rekreativno. Smer pohoda nas je vodila proti vasi Zlato Polje in nato v hrib Male Lasne, kjer smo imeli prvi postanek. Seveda pa smo zaradi dežja, ki nas je neusmiljeno močil, čeprav smo imeli na sebi dežne plašče, kaj hitro krenili naprej po grebenu proti Veliki Lasni in navzdol po
gozdu v Preserje. Nad vasjo smo imeli svoj drugi postanek kjer smo se okrepčali. Organizator nam je razdelil jabolka, ki nam jih je podaril Kmetijski instititut Slovenije, nasad Brdo. Pot smo nadaljevali skozi vas Obrše in Trnovče do igrišča, kjer je bil naš pohod tudi končan. V prostorih ob njem se je s kratkim nagovorom odzval predsednik društva, se zahvalil pohodnikom za udeležbo, kljub slabemu vremenu, predvsem najmlajšim, ki so naša bodočnost. Vsak pohodnik je prejel tudi krof Gostišča Konjšek s Trojan, čajni napitek ter značko pohoda Zlato Polje 2001. Društvo se zahvaljuje direktorju g. Bojanu Gasiorju za podarjene krofe ter šefu nasada z Brda.
Razšli smo se z besedami: Vsem srečno do pohoda spomladi!
T. Habjanič
TEKMOVANJE V PLANINSKI ORIENTACIJI
V petek, 19. oktobra 2001, je v lepem popoldnevu potekalo tekmovanje v planinski orientaciji. Tekmovanje je bilo speljano v okviru planinskega krožka na OŠ Janka Kersnika, sodelovali pa so lahko vsi učenci od 5. do 8. razreda. Med štirimi ekipami so si prvo mesto razdelili Miha Capuder in Andrej Novak ter David Češka in Nejc Vindišar.
Namen planinskih orientacijskih tekmovanj je, da aktivno preživljamo prosti čas v naravi. Poleg iskanja kontrolnih točk, ki so bile postavljene v okolici Brda in Lukovice, so morale ekipe reševati tudi praktične in teoretične naloge iz orientacije in planinstva. Vprašanja zavzemajo tako planinsko opremo, poznavanje gorstev, prvo pomoč, uporabo kompasa, s čimer otroci na prijeten način ponavljajo in razširjajo znanja o varni hoji v hribe, kar daje planinskim orientacijskim tekmovanjem poleg športnosti in družabnosti tudi povsem praktično vrednost.
Za uspešno izvedeno tekmovanje bi se zahvalil sadovnjaku Brdo in pizzeriji Furman za nagrade vsem sodelujočim.
Dušan Prašnikar
GORSKI KOLESAR
Sezona v gorskem kolesarstvu je za nami. Z našim mladim kolesarjem Boštjanom Volfom sem se pogovarjal o njegovih letošnjih tekmovalnih uspehih.
Predvsem je treba povedati, da ima Boštjan šele štirinajst let. V njegovi kategoriji je bilo deset tekem. Enkrat se mu je zlomilo kolo, trikrat se je v dual spustu uvrstil med 16 tekmovalcev. Pri solo spustih pa je bil še uspešnejši. Dvakrat je osvojil četrto mesto, čeravno je obakrat padel. Dvakrat je bil drugi in dvakrat prvi. Tako je v svoji kategoriji zasedel četrto mesto.
Največji problem pri njegovih tekmovanjih so finančna sredstva. Novo kolo, ki ga mora zamenjati vsaki dve leti, stane kar milijon in pol. Sprotno vzdrževanje
Boštjan Volt
PREMALO SEM TEKMOVALA
Letošnja sezona naše atletinje Darje Kokalj je bila precej okrnjena. Službene obveznosti ji ne omogočajo nastopov na tekmovanjih, ki bi se jih rada udeležila. Tudi treningi so iz istega vzroka bolj neredni. Pa vendar trenira vztrajno in upa, da ji bo uspelo tudi za tekme najti več časa.
Letošnjo jesen je tekmovala na svetovnem prvenstvu policistov v Budimpešti in zasedla odlično 15. mesto, kar je Slede na treninge velik uspeh. Ob pomanjkanju prostih terminov za udeležbo na tekih se je udeležila tudi kolesarskega tekmovanja IPA 13. oktobra v Sabotinu. 1>roga je bila speljana po makadamskih test ah, vendar ni bila pretežka, vsaj po njenem mnenju. Da je bilo zanjo lahko, ji homo verjeli, saj je zmagala. 21. oktobra Pa se je udeležila gorskega teka na Ulovki, kjer je tudi zasedla prvo mesto.
V nadaljevanju pa upa, da se bo lahko udeleževala tekem zimskega pokala v
kolesa, treningi in tekmovanja pa tudi ne stanejo manj kot 600 tisočakov. To je veliko finančno breme za njegove domače. Že drugo leto mu pri tem pomaga trgovina Moto-set s Prevoj, v letošnjem letu pa tudi trgovina Freestvle iz Ljubljane. Vozi za ŠD Sokol iz Domžal, vendar tu ni večjih sredstev za tako mlade tekmovalce. S svojimi vožnjami je opozoril nase in upa, da bo v prihodnji sezoni laže pridobil še kakšnega sponzorja. 17. junija je na tekmi za državno prvenstvo v Kamniku zmagal. Konkurenca je vedno hujša, vendar upa, da bo pridobil zadostna sredstva in si zagotovil kvalitetno kolo, potem bo laže zmagovati.
Srčnosti Boštjanu vsekakor ne manjka. Upamo, da bo naletel na razumevajoče sponzorje in mu bomo lahko na koncu naslednje sezone čestitali za še boljše uspehe. Seveda pa veljajo iskrene čestitke tudi za vse, kar je dosegel v tem letu.
V. G.
Tudi planinarim rada
krosu v Italiji, kjer je prepričana, da ob rednih udeležbah ne bo nikoli zgrešila zmagovalnih stopničk, čeravno so ti teki zelo naporni. Prepričana je, da lahko zagotovo osvoji zmagovalni pokal v skupni uvrstitvi. Upamo, da ji bo služba dopuščala udeležbo na vseh krosih. Vsekakor bomo ponosni, če jo bomo lahko pozdravili z zmagovalnim pokalom v rokah.
V. G.
KLEMEN GERČAR LE ZA LAS OB STOPNIČKE
Tudi v tretji sezoni, odkar je dobil pravico nastopa na državnem prvenstvu za pionirje, je 10-letni Klemen Gerčar dosegel zelo odmeven rezultat. Po dveh naslovih vice prvaka v razredu do 65 ccm je letos zaradi starostne omejitve presedlal v višji 85 kubični razred. Prav tako v pionirski konkurenci. Po šestih dirkah v Lenartu, Semiču,   Brežicah,   Slovenskih Konjicah,
Lembergu in Šentvidu pri Stični je zbral 90 točk in osvoji visoko 4. mesto, čeprav je še pred zadnjo dirko v rokah trdno držal 3. mesto. Na finalni dirki mu je ponagajal motor. Njegova Speci alka Vamaha YZ 85 ni delovala brezhibno, kar je bil vzrok slabše uvrstitve. V skupni uvrstitvi je le za 2 točki zaostal za tretjo stopničko. Najmlajši udeleženec v razredu do 85 ccm je na treningih pokazal pričakovano kvaliteto. Tudi na dirkah je bila sama vožnja v redu, uvrstitve pa niso bile takšne, ki bi jih lahko dosegel, glede na to, kar zna. Lanski motor Kavvasaki KX 65 mu je bil pisan na kožo, letošnja Yamaha YZ 85 pa mu je bila prevelika. Tako ni imel tako dobrega občutka v primerjavi z lanskim motorjem. S tem so večje možnosti za padec, slabši so starti, težje je prehitevati.
Klemen se je moral na treninge doslej voziti v bolj oddaljene kraje, na proge v Šentvid pri Stični, v Rakek in Lavrico, ki so nam bile najbližje. Odslej bo vse veliko lažje. Na novi, veliko bolj sprejemljivi lokaciji, le 300 m od letališča Brnik, je klub, za katerega tekmuje, to je AMD Sitar Dunlop Racing iz Kamnika, v treh mesecih zgradil moderno dirkališče za motokros in sredi septembra že gostil dirkače iz šestih držav na premierni mednarodni dirki za pokal Dunlop Slovenije. Po kategorijah so zmagali: Uroš Nastran (do 85 ccm), Jaka Može (do 125 ccm) in Mirislav Kučirek (Češka, 250 opren).
Klemenu so letos pomagali: Sitar Dunlop pnevmatic center Kamnik, Kovinska galanterija Tomaž Beden Lukovica in Yama-ha Pižem - Mala Loka.
Miran Kokalj
VEDNO NA DOBRI POTI -4x4 ROLLING CLUB
Vzgoja in izobraževanje odraslih je pomemben razvojni dejavnik vsakega naroda. Z njim se uravnavajo razmerja na trgu delovne sile, preprečuje odrinjenost nekaterih skupin prebivalstva, izboljšuje izobrazbena in kulturna raven naroda, širi znanje, povečuje kakovost življenja in demokratizacija družbe.
To je temeljno poslanstvo Andra-goškega centra Slovenije, ki vsakoletno tretji teden v oktobru pripravi teden vseživljenskega učenja. V okviru tega projekta je 4 x 4 ROLLING CLUB organiziral vožnjo in
uporabo terenskih vozil. Prireditev je potekala v soboto, 20. oktobra, v peskokopu TERMIT - Moravče. Poleg prikaza vožnje s terenskimi vozili po razgibanem terenu, ki ga ponuja peskokop, so prireditelji prikazali tudi uporabo vitla, vrvi za vlečenje in podobne manevre, ki jih lahko izvajajo lastniki jeklenih konjičkov na štirikolesni pogon.
Na prireditvi so nato izžerebali tri obiskovalce, ki so jih nagradili in jim dali priložnost, da so lahko sami sedli za volan terenca in se z njim, po razgibanem terenu tudi zapeljali.
Prireditev je, kot nam je v pogovoru povedala prijazna gospodična
Vesna Erhart iz 4x4 Rolling cluba, uspela. Z obiskom so za prvič zadovoljni, upajo pa, da bodo taksne prireditve v prihodnje naletele še na večji odziv. Prireditev je zabeležila tudi kamera TV Slovenije.
Več o 4x4 ROLLING CLUBU in prireditvah, ki jih prirejajo, lahko Izveste tudi na njihovi spletni strani http:// www.4x4rollingclub.com/.
Tekst: Iztok Obreza Foto: Bojan Radin
•Slunj
cestno vozilo
del roke
urban jarnik
RAZTRESENO HRIBOVSKO NASELJE V SOSEDNJI OBČINI
zveza prijateljev mladine
dovršni pretekli
CAS
nasad gojenih rastlin
travnik ob vodi
ADA negri
nihalna žičnica
drobne žuželke. ki žive v skupinah
seznam. spisek
mesto V kongu
aškerc
BOLEZEN zaradi pomanjkanja vitaminov
malajska bolezen
TRČENJE
reka v rusiji
pritok radomlje pri dobu
sodobnik keltov
kraj pri gorici
slov manekenka gazibara
latinski veznik
del gledališča
ai.berto tomba
SMRTI PODOBNA ZAČASNA OMRTVICENOST
ZLITINA ALUMINIJA Z Mg in Cu
Ženska oseba iz
rokov. njacev
reka na madžarskem
operno gledališče
cas, ko prihaja dan
V noć
medmet smeha
iran igralec iphii.ippf.j
velika sladkovodna riba
ALFI nip1c
gora v hercegovini
rde/1 kri/
sredozemski grm ali drevo
zadnia noga pri živali
sumerska boginja plodnosti
vnetljiva zmes
oslov glas
hišni bog
pri rimijanih
manjši OTOK V jadranu
nauko ravnotežju teles
samostan pri podčetrtku
lURŠKO LJUDSTVO V RUSIJI
drugi in tretji vokal
švedski pisatelj iiansson
grški bajeslovni lovec
SRB JEZIKOSLOVEC KARADZlf
pritok
posoda za pepel umrlega. urna
MERA ZA RITEM
mejni prehod ob muri
AVTONOMNA OBLAST
ZVITEK
(pog.)
rodo-dendron
obuka imena valentin
slovenska tiskovna agencija
vulkan na eii.ipinih
AVTOMOBIL ZA BIVANJE IME DVEH POVELJNIKOV PRED TROJO
ZAKOVICA (LJUDSKO)
grška boginja
nesreče
španski pisatelj (jose)
zenajud. kralja jorama
nakodrana volnena tkanina
ivan klemen«
halogen element
(Cl)
rimski hišni bogovi
OLEPŠAVA, OKRAS
hudoben madžarski grascak
OTROŠKO OKO
Ha *3
nekdanji mariborski tabloid
tibetansko ' govedo
Rešitve iz prejšnje križanke:
Vodoravno: Velebit, Ekumena, Likija, Ipel, Ro, KAC, Mir, Až, Si, Gradišče, Zelengora, Orkan, Peter in Pavel, Oro, Zlati diadem, Skot, Dalton, Larva, Teraco, Kalan, Riko, Ibar, Am, Niš, Italijani, Špajka, Bareta, TK, Aire, Anita, Noša, Socka, Rita, Onan, TN, RT
Le delo, skrb, ljubezen In trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje.
Pa poŠt SO ti moči in zaprla trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, babica, sestra in teta
ZOFIJE LIČEN
roj. Maselj iz Krašnje
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala sestram iz Doma počitka Mengeš za vso skrb in nego. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred; gospodu Novaku za poslovilne besede; pevcem za zapete žalostinke; trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi za pogrebne storitve. Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni
ISCG
DOMŽALE
AVTCOŠOLA
LONČAR d.o.o.
Cesta talcev 10, 1230 Domžale S 01/721-10-82 GSM: 041/785-735
TEČAJ CCP
12.11. 2001, ob 18.uri
TEČAJ ZA TRAKTORISTE 26.11. 2001, ob 17.uri
DISKONT
ŠENTVID pri LUKOVICI; tel.: 041 593 011
AKCIJA od 9. 11. 2001 do 15. 11. 2001
SUPER CENA za testenine:
TEST. 400 gr POLŽKI INTES (TUŠ)	79,90 SIT
TEST. 400 gr POLŽKI SREDNJI INTES	79,90 SIT
- PEPSI COLA 1,5 1 PVC	199,90 SIT
- KUMARE 680 gr PASTERIZIRANE	199,90 SIT
- KUMARE 680 gr DELIKATESNE	219,90 SIT
- OLJE RAST. 1 1 PVC 100 % SOJINO	199,90 SIT
- HRANA MAČJA FELIX 1,5 kg BRIK.	799,90 SIT
- PRAŠEK TEKOČI PERSIL 3 I	2.199,90 SIT
- PRAŠEK P. VVEISSER RIESE 4,5 kg	1.399,90 SIT
Redna mesečna akcija ZDRUŽENI CENEJŠI, poteka DVAKRAT mesečno.
RHElAJ
Irena Pogačar s.p.
Ljubljanska 104, Domžale tel.: 7241-500
Šentvid 33, Lukovica tel.: 7235-500
pon. pet. od 10. - 20. ure
sobota od 7. -12. ure
pon. tor. od 8. -15. ure sre. čet. pet. 13.-20. ure sobota zaprto
razvojni zavod
podjetje za poslovne storitve, d.d.
Blatnica 1, 1236 Trzin Tel.: 01 / 530 05 00, faks: 01 / 562 10 36 e-pošta: info@razvojni-zavod.si
Projektiramo Nadziramo Gradimo Adaptiramo Vodimo inženiring
Pridelek s »travnika« na Korenu, kaj bo sedaj zraslo na njem?
Soglasja ne da, nesreče pa se vrstijo pred njegovo hišo
Prevojski bajer
Zemljo odvažajo izven naše občine. Zakaj?
Pričeli so s cestnimi deli pri Spanu