Natisov 14.000. Štajerc stane 2a celo leto samo 60 krajcarjev.
Uredništvo in upravi tel jstvo v Ptuju
ijerc izhaja vsaki drugi petek, tiran z dne naslednje nedelje.
Dopisi dobrodošli.
se ne vračajo in se morajo
jje do oohdeljka pred izdajo do-tične Številke vposlati.
Stajerc.
celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravuištvo
ni odgovorno.
Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, V, strani K 16.—. '/t strani K 8.—, '/, strani K 4.~. '/„ strani K 2.—, '/« strani K. t,— Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana.
'.14.
V Ptuju v nedeljo dne 13. julija 1902.
IIL letnik.
Našim naročnikom in bralcem.
Dve leti je od tega, kar je šla prva številka našega ^Štajerca" med Vas dragi naročniki in bralci. Dve sicer ni dolgi čas, a poglejte, kaj je vse v tem ui ta list dosegel. Daniti in jasniti se je začelo med našim štajerskim ljudstvom, in smelo trdi ijerc", da je on pripomogel mnogo k temu svitu. tem ko imajo Slovenci na Kranjskem že 35 let itni napredni list, vladala je pri nas na Spodnjem Štajerskem grozna klerikalna tema, in niti en slovenskem jeziku si ni upal tej temi naspro-rati. V tej temi nastopil je „Štajerc" in odprl svoja predala napredno mislečim kmetom in ljubiteljem na-uliogega spodnještajerskega trpina. In glej! kmetje so se našega lista z veseljem lenili. in danes smelo trdimo, da najdete „Štajerca" pri malone vsakem spodnještajerskem naprednem gospodarju.
Težek boj smo začeli in vsakdor ve, kake za-ftke se nam delajo od naših nasprotnikov, a nič ne sne, hvala Bogu, m i gremo naprej in klerikalstvo
.»j
Nesramne surovosti je začel klerikalizem metati
Kaplanov teater.
i.
Teatrov je, kmetje, prav mnogo na sveti,
A vendar pa nekje eden stoji,
Od tega teatra Vam hočem zapeti,
Saj tudi na daleč med ljudstvom slovi.
2.
■ Zapustil kaplanček „črno" je „šolo", i Primicijo žlahta je služila vsa, j A vendar imel pa gospodek je smolo, Ker .škof mu „ poštene" fare ne da!
3.
Tam v daljni je kmečki ga vasi nastavil, Naj pridgal bi kmetom in meso jim pel, Kaj drugi zakrivil je, naj bi popravil, In naj bi pobožno med njimi živel.
4. Kaplanček pa vajen na mestno življenje,
našim naročnikom in čitateljem v obraz, a udaril se je sam, ker nihče tako vestno „ Štajerca" ne bere, kakor ravno gospodje v farovžu. Ostudna laž je, da se ., Štajercu" predbaciva, da je proti veri, ostudna laž je, da se o „Štajercu" piše, da je proti cerkvi, nezaslišana surovost pa, da so se nazivali njega bralci in naročniki s „šnopsarji, pijanci in lumpi". Ljubi kmetje, nikakor Vam ne bodemo klicali: podpirajte nas, nikakor ne bodemo po vzgledu „ Našega Doma" „p r i j a z n o" klicali: naročujte si „Štajerca" ne, mi smo prepričani, da bode vsak, kateremu je za napredek, naš Čisti namen gotovo tudi pripoznal, in si z lastnega prepričanja naročil list, kateri neustrašeno zastopa kmečke zadeve, list, kateri se bori vzlic vsem napadom, vsej šuntariji od druge strani samo zato, da bi napočila tudi tam v zadnji gorski vasi duševna luč splošne, današnje, svetne napredne omike.
Dve leti se že borujemo z izvrstnim uspehom, in veseli nas, da gledimo mirno v bodočnost, ker vemo, da bodejo kmalu tudi največji zaslepljenci spoznali prave svoje prijatelje, ker vemo, da so že itak prepričani o lepem našem cilju,
Mi nočemo nikogar ponemčiti, ne, nam je za
Je čutil prehitro med kmeti dolg čas, Saj mala je fara, je malo trpljenje, Pretiha, premima je kmečka mu vas!
5. Kaj toraj početi? Oh dolgi so dnovi, fee daljše za njega so vendar — noči, Zastonj ga prijatlji tolažijo novi, A duh pa počasi zadremlje — zaspi!
6. Pa vendar kaplanček se zopet predrami, Kar v mesti je videl mu v glavi roji, »Teatra še nimamo tukaj med nami, In vendar teater odganja skrbi!" —
7. Zato pa je kmete skupaj povabil, Nabiral je dnarce, še svoje je dal. Za novi teater je hitro porabil, Vse kar od prijaznih je kmetov nabral!
nacijonalni mir, ker vemo, da vsi prepiri med ljndmi, kateri morajo skupaj živeti, nikdar nič ne koristijo. Hinavstvo ni na naši strani, temveč na drugi, in vsakdor je o tem pač že dovolj prepričan. Bog daj, da bi obhajal „Stajercu nekdaj svojo dvajsetletnico v svitlejših kmečkih časih, kakor obhaja svojo dvelet-nico! Bog daj da bi smel tedaj reči: „Naši kmetje, so srečni, ker napredni duh veje v zadnji naši gorski koči." Potem bodemo naš cilj dosegli, potem bodemo srečni!
Naprej tedaj, za nami kmetje naSi,
Saj svila že povsod med Vami se,
In stali bodo v luči vnuki Vaši,
Verige Vaše, temne so pretežke že!
Oblaki,
(Konec.)
nLintvertaK bode jezdil in vse bo toča pokle-stila." Tako se je izrazil neki kmet o vaškem „štu-dehtu". Ali to ni zopet duševni oblak? „LintvertaH ni bilo nikdar na sveti in ga ne bode? „Lintvert" živi samo v brezpametni domišliji. Cndno, da se toliko govori o njem, a nikdar še ga nišče ni videl.
Ravno isto velja o ponočnem divjem lovu, pri katerem se baje slišijo lajati psi in pokati puške. Kateri od vas je vendar že to slišal? Nišče I
Gomori se tudi, da nosijo popolnoma črne mačke gospodarjem denar. Treba jih je, kako se govori na takem mestu zažgati, na katerem se nikdar ne čuje od cerkve zvon! Zato se baje mora napraviti o polnoči ris, z lesko, katera je v enem letu zrastla. V tem risu se mora tako dolgo sedeti, da pride peklenšček in prinese denar. To je vse vkup grozna bedarija, zopet grozen temen duševni oblak. Pač marsikateri lakomni človek bi bil to že gotovo tudi poskusil, ako bi bilo res.
V Judenburgi, na Gornjem Štajerskem, je čepel neki delavec pred dvema leti v starem gradu in
8. Se „Lurška Marija" bo v vasi igrala, Zares radoveden je vsaki vaščan, Še kmečka mladina je grošov nabrala, Kasir pa je bil naš vrli kaplan. —
9. Pa kdo le rad vedel bi bode predstavil, Devico Marijo, njen mili obraz? — Saj davno že oder se je postavil, Že prišel je igre zaželjeni čas.
10. Sem zvedel, da Mico so — farško prosili, Ki kuha ngospodom" sladek kofe, Naj ona se vendar teatra usmili, Za ^Lurško Marijo", ona naj grč.
11. Pa ona jaz mislim, ni mogla igrati, Je rekla, da rada — jo glava boli,
sicer v takem risu tri dni in noči. In kaj je bik Revežu ste zmrznili obe nogi, tako, da so mu l morali odrezati. Denarja seveda ni dobil nobeneS Po hrvaški meji, in sploh po Slovenskem se klafl navadno ciganice, in druge take postopače, katfl ljudem Blosajo", to je, prerokujejo bodočnost.
Bodočnost je nam zemeljskim bitjem za vs^H prikrita, in to je tudi dobro, ker človek ne bi mo&Io živeti, ako bi vedel, kaj vse še ga čaka v hodi š.v Pred dvema leti je bila pri porotnem sodišču e h Mariboru velika obravnava proti takim potepuhom^ | „losarjem," bili so malone sami cigani, in pri tej ejo ravnavi se jo dokazalo, da so goljufali več kali oi sto kmetov s takimi sleparijami, in sicer za vcl|ht« s vote. po
Od kod pa vendar pride to, da še vladajo^B temni oblaki med našim ljudstvom ? Odgovor je 0ža hek ! V mlada srca se poseje to smetljivo seme. mg in tam požene svoje kali. Otroke strašijo, poselmoida kmetih, ako niso pridni, da bode prišla po nje . t M'i F kla," ali „ torka", tudi „tarkau. Ime samo na sta že pove, daje to vse ostalo še iz tužnih turških casftw v katerih so Slovenci morali od Turkov trpeti. Strašijo ko otroci tudi s Miklavžem itd. To je vse neumnost. V tgjgto mlado dušo se vcepijo podobe, katere potem človfl ne zapustijo, katere vzame seboj v življenje. Al pravi Vaši deci kaka babura kake vraže, in omfl nespametno strašilo, zapodite jo. Učite raji Vaše otrt^fl moliti, povejte njim o svitlih a n g e 1 j c i h, o m 6 beškem neskončnem Ljubitelju vseh otrok, o JezmJ s u Kristusu, in prepričali se bodete, da boii H Vaši otroci gotovo bolj pridni, kakor pa tedaj, ako dm boje kake izmišljene sovražne pošasti.
Potem bodejo minuli tudi navedeni duše^H oblaki, minulo bode mnogo nespametnega sovražila« in preganjanja, in svetlo solnce splošne svetovne oin^f bode sijalo brez zaprek na prelepi podlagi naše svtgar vere v mlada srca, v bodoči srečnejši naš rod! [g0j
i bo --------- ..... ----------—a j
Zato se je morala Franca pozvati, žen
Ki tudi povsod — kot devica slovi! —-
12- 'p
Sosedova Franca na odru je stala, „ (
Kotv„Lurška Marija" je gledala k nam, — Če rajska je sreča ji s lica sijala? Vi kmetje predragi, oh! tega ne znam.
13- ,Na
Pa vaške so babe povsod govorile, )tj
Da Franca na tihem za botro skrbi, D y
Znabiti devico so krivo dolžile, >;iVl
Znabiti jo rada — le glava boli!
Pa kaj nas to briga, teater uspeha, Kaplanov teater za lep naš denar, pr;
Kaj stori zvečer se v njem tihega smeha, Saj mnogi se snide mladi tam par.
. ki
Našim kmetom.
(Dalje.)
Dragi kmečki fant! Ako si doslnžil vojaščino, boljše, ako nisi imel ž njo ničesar opraviti, trčilo ti bode seveda misliti, da si pripraviš svoje go-Re, lasten svoj dom. Premisli pa, da bodeš ženil ekle ne pa denar. Brezpametno se sklepajo i kmetih dandanes ženitve. Stariši navadno skle-fejo sami že prej, kot še so otroci dorasli, da bode ta i ona enkrat »srečen" par. Vsakemu zakonu je prva khteva 1 j u b e z e n, ne pa denar in pa Bog ve kako spo posestvo. Norija je, ako vzame mlad mož staro Snsko, že večja ako vzame mlado dekle starega starejši del seveda prej umerje in pusti mlaj-šmn mnogo nedoraslih otrok. Ta zaostali del je se-eda primoran se zopet ženiti in glejte, tukaj imate iačiho in očiha. Naravno je, da mačiha in očih lju-fta svoje lastne otroke bolj kakor ljudske, in sov-tžtvo robitelji (familiji) je gotovo. Vsakemu je znano ako brezsrčno ravnajo nekatere mačehe s svojimi ki. Veliki pesnik poje:
»Naj skusi se, kdor se za veke veže, Če najšlo res srce se srcem je, Po kratki blodnji dolg je kes!«
} Poznam poštenega gospodarja, kateri je rekel: In & bode moja sneha tako uboga, da ji bodem pal kupiti še celo obleko, nič ne dene, ako bode t pridna gospodinja. — Zares najboljša dota je pridnost, so delavne roke.
Seve\ ako dobiš dragi fant bogato dekle, katera • pridna in poštena, no le vzemi jo, zakaj „ ljubezen t sladka, a s kruhom", toda samo denar te ne sme Iri taki vozi, katero skleneš za celo življenje pred pegamogočnim Bogom, nigdar prisiliti, da bi. pustil Ircgo, katero ljubiš samo radi tega, ker nima denarja. ■abo dekle! Ne ženi se lahkomišeljno v revščino, bda ako si si izbrala fanta, kateri je tudi brez pre-^■oja, ni ti tudi treba nikdar obupati.
15.
[procesijah pridejo drugi kaplani, S> deklic pripeljejo dosti s seboj, i fantje pa vaški v teatru so zbrani -I ,Le tiho. — le pridi k oknu nocoj!''
16.
LNaŠ Dom" pa natiska polno predalo, H srečne te kmečke daljne vasi, m hk se v teatru je fantom dopadlo, MTdnšeni da za — teater so vsi! —
17.
Man ček je namreč bil pero namočil, mkkn je „Fihposu8 to le poslal: Bas je žar druzega žitja napočil,
^Ber nam — Oče Nebeški je dal!"
18. H kmetje napredni pa majejo glave,
3 —
Cel svet še ni slišal, da bi dva poštena, mlada Človeka, katera sta delavna in pridna bila kedaj od glada umrla, samo ako se ljubita. Najboljša pomoč za prenašanje težkoč tega življenja je gotoro nesebična, čista ljubezen. Zmiraj ne bode dež, pride še gotovo tudi za tebe solnce, ako bodeta poštena in delavna. Ti in Tvoj izvoljenec ne bodeta, ako se ljubita, stradala nikdar. Draga mladina, ako se je Tvoje srce odločilo za tega ali to, bodite zvesti. „Kdor dolgo izbira, gotovo izbirek dobi!1. Kdor je hitro snubil, ni nikdar obžaloval, a vendar pa ti zopet ni treba tako rekoč „mačke v žaklju" kupiti, to je: poznati moraš žensko, ali moža, s katerim se z vezeš za celo dolgo Tvoje življenje, za veke. Nevesta toraj naj bode toliko stara, kakor ženin, ali pa tudi mlajša. Ako si kot ženin kupiš leta, bode te to gotovo gri-valo, in prepričan sem, da bi jih marsikateri mož pozneje zopet bolj po ceni prodal, kakor jih je kupil, ako bi to le bilo mogoče. Tužna resnica je, da vse kar je lepo enkrat postane grdo, tudi najlepši cvet kmalu odevete, ker mora roditi sad. Brezpametno je toraj sovražiti tudi ženo, katera je odevela, saj je ona ravno tebi žrtvovala vso svojo lepoto. Kdor se ženi, se gotovo tudi ženi iz ljubezni, ker drugače je ženitva bedarija. Ako ste se toraj oženili ali omožili, bodite en ovemu zvesti. Nikdar ni nišče slišal, da bi zapustil na primer divji golob svojo golobico. Ne, te ptice žive do smrti skupaj! In človek, človek, kateri je pametna stvar, ustvarjen po božji podobi, z ne-umrjočo dušo, on naj bi zapustil svojo ženo, ali svojega moža, svoje otroke, in lahkomišeljno Živel z drugimi? To je proti naravi, proti zdravi pameti, in sad takega ravnanja so kletve, sovražtvo, nesreča, nikdar pa blagoslov.
Vse na zemlji se giblje, da se žiti, in vse živi, da se zopet pomnoži. Človek je etvarjen za ženitvo, in nesmisel je, ako ostane za celo življenje sam. Samec je čudak, katerega navadno črti vse, a stari devici pa se posmehuje celi svet, češ, glej jo kako je
Zato jih „neverne" nazivlje kaplan, — Kaj vendar iz tvoje prišlo bo slave, Kaplanček, — kaj 8 tega teatra na dan???
Komu je ptiček pel?
(Turška pripovedka,)
Dva Turka sta se zelo rada imela. Velikokrat sta skupaj prišla, ter se o tem in onem pogovarjala. Človek bi bil mislil, da njune ljubezni nikoli konec ne bode. Pa zgodilo se je drugače. Nekega poletnega dne sta se sprehajala po polji. Ker je solnce hudo pripekalo, sta šla pod bližnjo drevo, se v senco vlegla in menila o setvi. Kar prifrči na vejico drobna pti-čJea in začne prelepo peti. Oba prijatelja začudena poslušata. Potem reče jeden: „Glej, ljubi moj, ta ptiček je meni pel!" „Ni res," odvrne drugi, „meni je pel, ne pa tebi!" Iz teh nedolžnih besed je nastal velik prepir in huda jeza. Šla sta tožit. Prvi reče
nespametna, zdaj pestnje mačke in rože, najlepši in najsvetejši poklic ženske, pestovati svoje otroke, je lahkomišeljno ovrgla!
(Dalje prihodnjič.)
Razne stvari.
Nekaj od posojilnice v Brežicah. Posestnik Franc Zmavc v Stari Vesi je rabil denar in je zatoraj prosil posojilnico v Brežicah za posojilo. Na podpisano dolžno pismo z dne 9. sept. 1901 mu je dala ta posojilnica tudi posojilo v znesku 300 kron. Ko se mu je štel ta denar, odtegnila si je posojilnica takoj 9 kron na obrestih za tekočo letno polovico, in 11 kron 82 vinarjev za postranske pristojbine. Za tekočo letno polovico je plačal toraj na obrestih in postranskih pristojbinah malone 20 procent. Zdaj si bi bil človek mislil, da je s temi 20 procenti posojilnica bila zadovoljna, a glej, 14. marca 1902 leta, toraj 14 dni potem, ko je minil obrok za daljne obresti, je plačal Zmavc zopet za pol leta to je do 1. septembra 1902 obresti naprej. Toraj 14 dni po obroku ali terminu. V dolžnem pismu samem, pa ima Zmavc napisano, da ga sme posojilnica le tedaj tirjati, ako ne bi 6 tednov po prctečenem obroku plačal obresti. Ker se je tega bal, je plačal ta gospodar, kakor povedano obresti poprej, namreč 14 dni po obroku za pol leta naprej. A glej jo no ljubo posojilnico v Brežicah! Dne 28. aprila 1902 je vložila proti Zmavcu, čeprav še ni bil pretekel celi obrok za plačanje činžov, tožbo, da mora plačati celo posojilo, 6 procentni činž od 1. marca, in pa zamudni činž od tega dneva. Dne 6. maja je bila na to tožbo obravnava, in posojilnica je dovolila Zmavcu, kot toženemu obrok ali termin na 14 dni. Po preteku teh 14 dni, naj bi plačal celo posojilo, od katerega je plačal 6 procentov činža do 1. septembra že naprej, in pa še povrhu zamudne obresti ali činže. Ko je preteklo teh 14 dni, začela je Zmavca posojilnica mirno eksekvirati. To človeško-
sodnika: „Kadi (sodnik), reči, da je meni pel!" in mu na skrivnem stisne v roko 25 piastrov (tolarjev). Drogi pa ga je pohlevno prosil: „ Gospod pro6im vas, razsodite, da je meni pel!" ter mu tiho 50 piastrov da. Težko sta že čakala na obravnavo. Ko je že vendar prišel zaželjeni dan, in sta oba pred sodnikom stala, rekel je ta prvemu: „Razloži začetek vajinega prepira!" In on je začel praviti: „Modri kadi! S sosedom sva pod drevesom ležala in priletel je ptiček pa tako lepo pel, da bi ga še angelji poslušali, A zdaj ne verna, komu je pel." Sodnik zdaj vstane in reče z močnim glasom: „Poslušajta moža!" Ptiček ni nobenemu izmed vaju pel, ampak meni je tako lepo žvrgolel. Pojdita v miru, in Alah (Bog) bodi z vama!" S temi besedami sklene sodbo, odpravi toženca in se debelo smeji, da je 75 tolarjev tako lahko zaslužil. Ljubi kmet! Komu pa tedaj ptiček poje, kadar se ti tožnješ? Morebiti vejo to jezični dohtarji povedati.
ljubno postopanje te posojilnice je veljalo siroma«
Franca Zmavca 42 K 32 h. Za danajšni ras krn \
nar! K temu seveda pa se je mu skazala oil [Kne
nice dobrota, da se je moral pri gori omenjeni j,;,
ravnavi pred sodnijo zavezati, da bode plaral : von
1. septembra za naprej plačane obresti se en^ in
in pa, čeprav je plačal naprej obresti, še zajrov;u
obresti. En mesec po tej sklenjeni sodnij.ski j .(|;,
to je dne G. junija 1902, začela je posojilnica /
eksekvirati, in vendar Zmavc ni ničesar takega ^H
da se bi ji bilo bati za denar, ne, temveč f>. |*e t
1902 je plačal v pisarni posojilničnega xastopiiitjan
dohtarja Srebrata v Brežicah dolg, kateri je bi!0,ji
posojilnico vknjižen v znesku 842 K 14 h. tal I
se je zdaj posojilnici ni bilo nikakor vai svoje j |
bati. Za zahvalo je pa vložil ravno ta dohtar S \z
kot zastopnik posojilnice, drugi dan po gori iii:x
jenem plačilu proti Žmavci eksekucijo. ne!e za,
jilnični dolg, temveč tudi za že naprej plačane oi^jer
Seveda se je eksekviral celi kapital, še na 4 I
katere so se kot opravni delež pri izplačanju ^vcu
odtegnile, in katere so bile njegove, se je pi;,
Kdor tega vsega ne verjame naj si da odprt; ;e :
c. kr. sodniji v Brežicah akte U. Št,,l;': '" r"-t<> s
A vendar pa se je ta posojilnica hotela v te} .,t
oprati, in dne 19. junija 1902 izjavil je njen zastioli.
pismeno, da ni posojilnica zahtevala od Zmavi
bi moral plačati svojih 300 kron z činžami vn
1. merca 1902 leta. Ta zahteva, da se je po
vrinila v tožbo, in Zmavc lahko podrži posoji]
niti činžov, katere ježe plačal naprej, in kateri
mu z nova intabulirali, mu ni treba plačali, a >
pa, kateri so nastali, mora plačati, ker si jih vlužel
da je privolil v pogodbo, sam nakopal na gl; teno
toraj rabi denar hajd k posojilnici v Brežice, prokem
so tam majhni, samo 24 procent je plačal Zmao prj
posojilo v znesku 300 kron. — Sirom a šk i kmeJne
(Opomba uredništva: To le dopis. Ljubi kmet,
nimate drugih denarnih zavodov, kateri se nadzor
od države, na primer hranilnice (šparkassej >:- Dsridr
takega postopanja ne trpi nigdar!) > je
„: i/
Iz Središča. Zastonj se je trudil modri w, plan Kozel, da bi pridobil naše kmete za koi I Hvala Bogu, da še nismo dobili te bedarije, pa pa%ro Kozel, bodi prepričan, ne bodemo je tudi do:-:. ,,,„;' naši kmetje so možje svetlobe. Radi tega pa j ,T'(} gospod Kozel drugače pomagati. Pri nas imamojgn ] rikalnega trgovca po imenu Kolbezen. Ta trgovt8voj pa naš Kozel sta si jako dobra. Pa kaj si ti;T]j , bi bila. saj gospod Kozel temu trgovcu prav ; p0, streže in pomaga. Na kancelni je ta vrli _- fjn priporočal trgovca Kolbezen. Priporoča ga seveda^;^ zunaj cirkve. Zadnjič je celo rekel naj kmetjve j Kolbeznu kupujejo, čeprav bi znabiti dobili pri zajt] slabše blago po dražji ceni, kakor pri drugih trgc3 .,. Kaj, ali to ni hvalevredno obnašanje za našegajm spoda kaplana? Ker ne more ustanoviti kom da bi v njem lahko pokazal svoje trgovsko zi p0] pa je začel na ta način trgovati. Trgovce pa0nič
izil.
m \m na vsak način nas gospod Kozel. A vendar I t ne vem a/i postava tako postopanje dovoljuje ali I j. Ljubi „Štajerc" bora že povprašal Čudno pa se i vendar tudi zdi, da drugi trgovci tako mirno gle-ijo m <\a se noben ne gane. Mimo gledijo pa to blodnje, to rovanje, s katerim se poštenjakom dela koda, taffi gospod župnik. Mi sicer nismo verjeli, da [o gospod župnik to dopustili, a zdaj smo o tem Prepričani. Zdaj pav še nekaj! Zanimalo te morda k>de tudi, ljubi „Štajerc", kako podučuje gospod [aplan v šoli našo deco. Zadnjič je skoraj celo uro (ovoril le o „Štajercu". Prepričal pa se je že v isti iri. kako nehvaležno je tako hujskanje in rovanje |roti naprednemu listu, kajti neki fant mu je zakli-il \i klopi: „ Stajerc je že dečko!" Ali je ta stvar mana šolskemu svetu? Ali so ure, v katerih se bi Doral veronauk učiti zato. da se hujska v njih proti [Štajerca." Nekemu kmetu je dal naš kaplan Kozel flri cerkvi eno krono, naj jo gre na šnopsi pri nekem rgovcu zapije. Ta trgovec je bil radi tega tožen in je joral plačati lOgld. globe. Kaj je to krščanska ljubezen? "o je zapeljivost, to je škodoželjnost! Gospod le ča-
ij pride dan plačila! Naš gospod Kozel pa je Idi ,teaterdirektor.Ci Trikrat je imel teater in sicer [ soli. Otroki so morali po 5 kr., odrasli pa 20 do (0 kr. plačati. Ali mislite gospod kaplan Kozel, da je ta jeater zares za kmeta neobhodno potreben? Učite ga pji kaj koristnega. Razložite mu kaj gospodarskega, btovo Vam bode dvajstikrat bolj hvaležen, kakor za pe igre, in če bi bile še tako pobožne. Gosp. kaplan * tudi dobro prodaje knjige. Seveda je postranski pshižek tudi dober. Nekoč jo je pa tudi pihnil prav (ošteno naš Kozel, rekel je namreč, da morajo k de-jliškemu Marijinemu društvu pristopiti tiste, katere liso prav poštene, tiste ,,te slabe", ne pa pridne. fridne da itak ne potrebujejo Marijinega društva. >ragi stariši, ali Vas nima s tem gospod Kozel za
On sam Vam razdeli Vaše hčere, in reče te b pridne, te pa slabe! Ali ni taka razdelitev krivična? Iko je zares katera deklica slaba, no pa jo poduči ^agi Kozel, ne pa da jo označiš v Marijinem društvu lot slabo. Tako jej lahko njeno slabost vsak predbaciva, ^r ji lahko reče vsaki v obraz: „Ti si v društvu, itero je za „te slabe", no gotovo si tudi ti slaba!" b mojem mnenju so vsi ljudje ednaki in ednaki so adi gotovo v očeh blažene Marije Device. Gospod ^tplan Kozel, ali ne veste, da so drugi gospodje trgovci li svojem delu že več let, kakor vi živite. Ostareli, liveli so pri poštenem delu, in Vi pa delujete proti pn poštenjakom, ker rečete, da ne sme ljudstvo ni-jer drngje kupiti, kakor pri gospodu Kolbeznu. To I bojkot, katerega prepove celo sodnija. Kaj če to k»zve kazenska sodnija? Zdaj pa le popravite Vi kar Y zakrivili, poboljšajte se in mir bo med nami, drupe pa bodemo še bolj zanimive reči od Vas v Btajerca" in pa v svet spravili.
Eden za več neustrašencev.
Ponesrečil se je dne 21. junija tega leta Janez
pouič v Mezgovcah. Kopal je drobec (šotor), a ni
bpazil, da je nad njim započila velika gruda drobca.
Naenkrat se ta grada odtrga io pade na njega. Polomila mu je več reber, ranjen pa je tudi notrajno. Ponesrečeni je oženjen in sedaj ga žena doma oskrbuje. Da bi priden delavec ostal živ in kmalu okreval!
Požari. Pri Slovenskem Gradcu je pogorel 20. t. m. gosoodar Jakob Vezonik, zgorelo w\tv jfe eelo v^-slopje in vsi vozovi in orodje. Škode ima blizu 1600 kron. — Dne 2.-S. junija tega leta je pogorel Jože Zlatar pri Sv. Treh Kraljih. Škode ima štiri tisoč kron, zavarovan pa je bil samo za 1800 kron. Pazite na ogenj!
POVOŽen je bil dne 4. julija v Celju hlapec trgovca Bajerja v Arclinu pri Vojniku po imenu Kaugler. Peljal je voz leda iz mestne klavnice. Pri tem so se mu splašili konji in hlapec je pal pod voz. Težko obložen voz mu je popolnoma zmečkal glavo. Hlapec je bil seveda takoj mrtev. Pazite pri vožnjah!
Iz Laškega se moremo tudi enkrat oglasiti dragi Stajerc, da se bodejo naši zaspanci enkrat predramili iz svojega neumnega spanja. Veliko jih je, ki nič ne premislijo kaj bo, če bo šlo tako naprej. Tam doli v Laškem kmetijskem društvu se tudi kaj čudno živi. Tisti gospod konzumni vodja, kakor vidimo, gleda bolj na svoj žep, kakor pa na to, da bi lepo napredovalo društvo. Da le on svojo mesečno plačo 60 gld. dobi. Kdor količkaj tisti konzum spoznava, precej vidi, da nam je bolj v škodo kakor v korist. Blago imajo po drugih štacunih veliko boljše in cenejše, kakor v kon-zurau. V konzumi imajo samo tisto slabo blago s fabrik, katero je zaostala in katerega drugi trgovci ne marajo. Videli bodemo, da se bodejo tukaj v mreže zapleteni kmetje kesali in jezili, še tista magacinska tabla kmetijskega družtva nam slabo kaže, ker je že zelo nagnjena. Gospodu načelniku bodi povedano, da naj se tam ne praska kjer ga ne srbi. Omeniti še moremo tisto kmetijsko zapuščeno gostilno. Kmetje so jo večinoma opustili, razven tistih, kateri so v bralnem društvu vpisani, ker za tisto skolobudrano vino ne marajo. Gospoda pa še manj mara za to krčmo. Ti „Slovenski Gospodar" in „Naš Dom" pojdita raje rakom žvižgat, kakor pa nas kmete „farbat" in za nos vodit. Ti resnicoljubi „Stajerc" ostani vedno naš zagovornik kmetov in obrtnikov. Ljubi „Štajerci" Opomnimo še zraven gospoda kaplana Hlasteca. Gospod Hlastec! zakaj ste začeli svojo jezo iz sprižnice trositi? Na Sv. Petra in Pavla, toraj na tak praznik se ne spodobi, da niste nič boljšega vedali povedati. Mi vidimo in vemo da Vam je »Stajerc" navečji trn v peti. Rekli ste s sprižnice, da ne verjete na noben list, ker v njem se lahko piše kar kdo hoče. Pa take neumnosti in laži nikol ne piše „Stajerc", kakor jih „Gospodar" in pa „Dom" pišeta. S takimi pridigami nas bodete začeli iz cirkve poditi, Prižnica je po našem mnenju le za božjo besedo. O politiki se ne sme ž nje govoriti! Časnike pustite, pa pridigo bolj študirate! Učite nas in, pridigujte nam to, kar je Kristus učil, ker je njegovih prelepih naukov dovolj. Mi pa Vas bodemo radi poslušali, in se po Vaših besedah ravnali. Radi Vas bodemo imeli, spoštovali Vas bodemo, med seboj pa bodemo mirno živeli!
— 6 —
Iz Šaleka pri Velenji. Dragi „ŠtajercM Od vsake strani dobiš dopise samo od nas ga še nisi dobil, toraj te prosim, da eprejmeš sledeče vrstice, da bodo zvedeli cenjeni bralci tudi naSe gmotne razmere, in o uiraah, katere nas obiščejo leto za letom. Leta 1900 — 1901 trpeli smo vsled silnih nalivov in po vodenj ogromne škode. Podpore so se bolj nepravilno kakor pravilno delile. Gledalo se je bolj na neke osebe neke so se prezirale. Dokazov zato imamo dovolj! Letos nam je napravil mraz v vinogradih in v sadu-nosnikih občutljivo škodo. 14. junija pa nam je toča poklestila skoraj vse. Imamo pa tudi take nam sovražne elemente, kateri nas nameravajo uničiti. Še ni dolgo, da je vprašala neka merodajna oseba v domači krčmi, zakaj da dotični krčmar trži domače vino, rekla mu je, naj bi si raji naročil vino iz daljnih krajev' od kakega večjega vinotržca, izfabrike. ne pa, da trži »domači cviček.« No, ta pa je lepa! Že tako spodrivano domače vino, naj bi se še moralo umakniti tujemu celo v domačem kraju. Vi kmečki osrečevalci, svetujemo Vam, ako Vam naš cviček ne diši. lahko si Vi za Vašo osebo naročite vina od kake židovske firme. Ti naši nasprotniki vabijo nas na veselice in v bralna V1va. Ako je kaka volitev so nam največji prijatelji, ' nam nasprotujejo. Pa že tako mora biti' drablf. -selje, naj se vozijo s starimi devicami
za hrbtoiu nesreča za naš okraj je, da se
pustimo njim v* ^i advokat. No tega nam
na sprehod. Največji* ^a vozu petega kola.
je v našem obližju naseln .. -» več! Le zago-
je bilo treba, kakor je treba - t; Miirij^
Dragi »Štajerc" prihodnjič Ti P^e- ., za-
varjaj nas, zakaj, ako nas kmete tudi . -,
potem nimamo ne enega «^°™k\ ^™ ^^,
Iz zaderčke Doline. if*eA*m h'^* J?8}
ves kmečki stan na robu propada. In tak* takt
i zaderčki dolini. Dohodki so ^^*S^££
Delavci se trumoma izseljujejo, posebno
Kar nam pusti povodnja trave, nam pa grajski pl poteptajo; odškodnine pa za to nič, in zopet mlm dobimo. Kmet naj molči, naj plačuje in dela. 5j
naš
zmiraj večji. Delavci se minium* .^.j«,^, Vx~^ rAmerikb. tako da kmet tudi za dobro plato ne mofedobiti delavcev. Dežela in država nam nakladate vedno večje davke, zboljšujejo se plače vsem^višjim sloiem na račun kmeta. Za nove pučke, za nove kaTone gre o nešteti miljoni. Skrb za kmeta ne pust. morda žaret merodajnih krogov spati. Dar.za dnevom si prizadevajo, kako bi se kmetom zbo,J^ in vodnimi dokladami. Na eni strani ™J^*™*> miliioni na drugi se pa izsesavajo revn ljudje clo SSosti Kiijejo ae vedno za kmeta škodljive postave. PS krivičVe postave steza ^^f^jtl postava. Grajščakom je vse dovoljeno Kmet pt se do Lica v svojem zelniku nima pravice, če ravno mu na-S3 obilo škode. Imamo tudi gozdnega čuvaj*j££g oliko potrebujemo, kakor tretjega očesa v glavi Grajš čina gornjegradska sme sekati, kako ^ te una rf« velikansko žago, ki bo vsak dan izrezala okoli 700 pla tanic. Tako bo v par letih vničen ^OT*^ časa drugih oskrbnikov se je l^m^ra,sek^ »g je ta les nekmečkih žagah zažagal Nam £-£»» f, les velika podpora, a zda pa plava mimo naš.h «g,
bodo imajo le grajščaki. Ako pa kmet v ^krujniL-j
izseka gozd, se občutljivo kaznuje. Poznam krafl
ki je vzel posestvo od svojega očeta, in je v skrfl
sili iasekal gozd brez gozdnega čuvaja. Zato je H
občutljivo kaznovan, čeprav ga je potem hotel 2 drtfl
drevjem nasaditi, vse naenkrat par ne gre. Ali jel
kmečka svoboda? Ali nismo jiod ktirateljstvom? §ep
kakor ne zagovarjam izsekanja gozdov, a Zakaj pfl
grajščakom vse dovoljeno? Ako mi plačujemo dafl
hočemo tudi tiste pravice imeti, kakor jih imQe!
grajščaki. Ako si kmet hoče pomagati s tem, dafl
seka svoj gozd, ki ga hoče potem žnovega nasafl
zakaj se potem kaznuje ? Neki kmet je izsekal trfl
in je tam nasadil krompir, glej ga no, radi tegafl
ga kaznovali, ker ni poprej od Pontija do Pifl
prosil zadovoljenje. \)r/Aix;i mirno gleda, mirno fl
dajo naši poslanci. Kdo nam hude pomagal. Dafl
prišle zopet druge volitve! Mi si bodemo zvolili drfl
zastopnike. Res človeka boli srce, da mora glefl
kako se dela z nami kmeti in vendar pa smo jn|
steber države. sja
Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Ljubi »Stajeifl
Ker se ti nihče drugi od nas noče pritožiti, hodfl
ti povedal jaz, kako nam gospod dekan —, žup{jjj
m kaplan branila 0Štajerca". Zakaj le neki? Pri fl
d e) it v i spovednih listo v se je m o ra I gospfl
župniku vsaki zavezati, da ne bode več čfl
»Štajerca". Ali je to lepo? Gospod župnik, fcai
pa ima vrli naš »Štajerc" opraviti s spovednieo? ZaH
pa ga vidva s kaplanom tako vestno bereta? No, fl
wa ne bodeta za njega voljo v pekli, gotovo v pt
viu.. ?$1 Pogledite r>° drugih farah, zakaj pafl
kmetje **« župniki, ^l so vendtfr le tudi dofl
drugi gospodje , bri^io.za »Štajerca«? Zakafl
pastirji, čisto ni C nt ^ ^olčali, ali .za na^H
drugi ne branijo? Dolgo au.. - > '^pod župnik | ■
se i& pustimo« ^^lii^J°hr^n -uku, oMM
ko nima Stacnne in pa krčme bode ako^e zai tak naprednjak, kakor je trd* ^^Itc d3 prednega »Štajerca« kaj storil. Gospt>d Skilee<1n> Ta bod°e drugi! Mi Vas že opazujemo- delj časa,J pa hvala Bogu, da smo se mot,h, in da. ** H avno priznaU, da nimate me prot, »Štojerctf * JM i»rcu le nanre> Z Bogom! IVI11U ' J ^
J" Bohanec, Svetinski župnik je podoM *M organista, dagajeondalv Štajerca T^B
podu organistu izjavimo, da m bi s ^Jei«l nikdar, v nikaki dotiki. Dotični dopis nam je V'M neki prijatelj gospoda župnika k«'je hotd s« a«»« L hi se aospod župnik poboljšal. A haM
idn
hotel n* gori omenjeno predbacivanje gospoda \
— 7
[ nika tožiti, ta pa ga je prosil odpuščanja in poravnala sta se, ker mu je g. organist odpustil. V zahvalo pa je gospod župnik tega gospoda iz službe zapodil, čeprav jo je že dolgo in vestno opravljal. Bo-, ali je to lepo, ali je to krščansko? Ubogi or-nist, uboga fara! Kmet s fare.
Našemu naročniku g. L. H. v K. Lepa hvala za vaše lepo postopanje in za navdušeno razširjanje našega lista. Bodite prepričani, da Vam bode ljudstvo nekdaj, ko bode sprevidelo, da mn hočete odgnati o, gotovo tudi hvaležno. Vrlemo gospodarju in neustrašenemu boriteljn za napredek, za zboljšanje kmečkega stanu, kličemo prav srčno: Bog ga ohrani še mnoga leta kmetom, našemu čistemu namenu in naši lepi domovini v pridi bteftai
Leskovški častni občan velezasluženi g. Stoklas, leskovško konzumno društvo, in pa „Fihpo3." Mislim da povejo te besede že jako mnogo, a vendar še dostavim ljubi ^Stajerc" nekaj. V bilanci tega društva stoji vrednost blaga 6902 K, vrednost inventarja >1. in vrednost hiš. štev. 2 in 17, 9212 K. Dobro, Ijabi jjStajerc" ako ti to vse verjameš, jaz ne verjamem. a mestu se dam obesiti, ako je vredno vso blago v rnštvi bJizu 7 tisoč kron. Vnebovpijoča laž je, da vreden inventar čez tisoč kron, pač pa je vredna cela ropotija, ki se nazivlje inventar, malo več kakor toliko groŠev. Stare, deske, malo pohoblane in zbite, naj bi bile vredno več kakor tisoč kron? Ako pa prideš zopet ljubi „Štajerc" konzuma v drugič rubit, kakor seje to zgodilo predlansko leto. bodeš pa že videl, kaj je vse vredno, bodeš pa tudi videl še tiste mnogoštevilne „Špegle" če jih ni lepafarovška Mica vseh pokupila, -priftošje", v katerih je taka tema, kakor sploh v konzumni kaši, in pa ,,cigarenspitzea, in farbe za jajce, katere je bilo naročeno za 40 forintov, in tako dalje. Ljubi „Štajerc", ako pa tega ne verjameš, bode pa xvvak SabM\ mož kaj več povedati, ki je naš konzum Jcoj od kraju rešil za čez tisoč kron škode, katere bi mi kmetje morali plačati, in kateremu so te zasluge tako krščansko (?) poplačane bile. Joj, joj! Stokaš, vrli častni mi občan, že nima več enega lista na celem svetu, v katerem bi priobčil svoj veleum, kakor : Dum". No pa „Fibpos" in Stoklas spadata že skupaj. Ljubi „Stajerc" nekdaj si nam že prinesel nekaj o častnem občanstvo tega vrlega gospoda nad-•Ija. Povedal pa ti bodem, danes, da to občanstvo :no smrdi. Ko so ga namreč naši prejšnji odborniki imenovali za Častnega občana, več kakor polo-vita odbornikov ni vedela, kaj je podpisala. Zakaj pa tega Stoklas „Fihposuu ne piše. Ako so zares _ paganjale Stoklasa copernice po gozdu, je pač dobro, j>vofl»gaJda jim je ušel. Pa čudno je, da se Stoklas ni še h v ;o izredil. Piše namreč v ..Fihposu" takole:
&rcem^,,Stoklasu pa se zaradi te obsodbe niso lasje jezili, poslsKemveo trudil se je, da nebi telesno shujšal, jedel in s tertjpil je po navadi, da bi ljudožrci dobili vsaj nekaj malo ,,oc v i r k o v". Stoklas pa bodeš dal vendar o „ocvirkov", ker ti do sedaj tvoja jed in pi-aca ni posebno poboljšala tvoje vitke, možate, krasno
zrastene postave, suh si kakor poprej! Ti pišeš, da je društvo imelo leta 1900tega 263 zadružnikov, leta 1901 pa 265. Toraj v celem letu napredek za za cela dva družbenika. To je strašanski napredek! Društveni blagajnik g. Vrunkar, pa se bode vendar poboljšal, ker ve, da ne sme, kdor ima „puter" pod klobukom iti na solnce, ker bi drugače začeli pravi »ocvirki11 spod klobuka leteti. To le samo za danes ljubi „Štajerc", prihodnjič pišem bolj temeljito, ako bode treba o konzumu, o Stoklasovih „ocvirkah" in o blagajniku Vrunkerju. Pozdravlja te ljubi „Štajercu tvoj — Varničan. (Opomba uredništva: Dragi Varni-čan! Dobro tako! Stoklasovo častno občanstvo in Vrunkarjev „pnter" nam je dobro znan. O pravem času pride obojno na solnce!)
Zunanje novice.
Žid — kardinal. Jsraelitisches Gemeindeblatt" in po njem nekateri češki listi pripovedujejo sledeče: V Pragi se je rodil židovski otrok Jakob Austerlitz. Bil jo jako nadarjen. Po raznih doživljajih je prišel v London, od koder je pod tujim imenom, dr. John Brown zbežal z bogato hčerko nekega bankirja. V Pragi so ga prijeli, a ker je dejal, da je rodom Pražan in C3h, so ga zaprli samo za nekaj tednov. Ondi se je dal krstiti, kardinal Schwarzen-berg mu je bil za botra in s privoljenjem namest-ništva se je začel pisati Howard ter se je tudi poročil po krščanski šegi. Pozneje se je od žene poslovil. Pisal jej je, da postane mašnik — in kakor bi bil s sveta izginil, nihče nt vedel o njem. Žena je, ker sta jej umrla oba otroka, postala odgojiteljica. A po mnogih letih se je Howard pokazal kot poseben varovanec kardinala Antonelija v Rimu. Kot jezerit, je postal pozneje ankonski škof in 1: 1880 je bil kot kardinal poslan k avstrijskemu cesarjn. V Išlu se je na skrivnem sešel s svojo soprogo, odložil duhovniške časti, odšel v London ter postal ondi urednik nekega lista. Pozneje se je vrnil zopet v Rim, a so se že na njem prikazovala znamenja blaznosti. Odpeljali so ga na Angležko, kjer je 1. 1888 umrl.
Goljufana goljufa. V neki ogerski vasi je stal nek grof pri oknu svojega grada in je gledal na dvorišče. V dvorišču je ravno kupoval nek Žid kobilo od nekega cigana. Dolgo se nista mogla za kobilo napraviti, naposled jo je vendar žid kupil. Cigan pa je vesel odišel. Grofu pride na misel, kateri je li druzega „na-brisal", in radi tega je pozval zida k sebi, in ga je vprašal: „No ali si napravil dobro kupčijo?" „Se-veda," reče žid, „kupil sem kobilo od cigana za 50 goldinarjev, prodal pa njo bodem gotovo za sto." -„A vendar pa je šepava," reče grof. „Nič ne dene," reče žid, „kobila je Šepava, ker je slabo kovana Ako pustim ta le žrebeij izmakniti, bode noga dobra Tega seveda cigan ni opazil, radi tega pa mi je dal kobilo tako po ceni!" In žid je odgnal kobilo. — Zdaj pa je pozval grof cigana k sebi in mu je rekel.
— 8 —
„Ti cigan, žid te je pošteno goljufal, ker si mu prodal kobilo za 50 goldinarjev, katera je gotovo polovico več vredna!" Cigan pa reče: „Kaj bi bila več vredna, ko je pa vendar šepava." „ Vidiš ga," reče grof, „ravno v tem te je goljufal, kobila je samo slabo kovana, in to je vedel žid, zato ti je dal toliko, ker ve\ da bode kobilo lahko zavračil." — „0 ne," reče cigan, „nigdar je ne bode za vrači], ker je zares šepava. Žid ni mene goljufal, pač pa jaz njega, jaz sem namreč sam tisti žebelj nalašč tako zabil v kopito, da bi si žid mislil, da planta kobila radi slabega kovanja!" — In odišel je cigan. Grofa je cela stvar tako zanimala, da še dozove enkrat zida in mu pove, da ni žid goljufal cigana, temveč cigan njega. Žid je začuden gledal grofa, ko mu je ta vse razložil, a naposled pa je vengar vskliknil: BTi falot ciganski ti, no potem pa je vendar bilo pametno od mene, da sem mu dal samo dva prava desetaka, tri pa — ponarejene!"
Železnični most se je podrl pri mestu Falka v Ameriki ravno tedaj, ko je vozil po njem vlak napolnjen s popotniki. Mnogo ljudi je bilo takoj mrtvih, nekateri so se potopili, samo malo se jih je rešilo s tem, da so v vodi splazili na vagone.
Poroka na smrtni postelji. Neki inžener se je peljal v Ljubljani na bicikelnu. Za njim pa se je peljala v električnem vozu njegova nevesta, s katero sta ravno hodila kupovat poročnih prstanov. Na neznan način je bicikel inženerju podletel, in inžener je prišel pod električni voz, kateri ga je smrtno ranil. Prinesli so ga domov v posteljo. Tam se je dal s svojo nevesto poročiti in kmalu potem je — umrl. — Pač žalostna usoda mladega nadepolnega moža!
Žrtvovala se je za brata. Alma Behukeova v Chicagu v Ameriki je vzor sestrske ljubezni. Njen brat se je bil opekel in zdravniki so rekli, da se more ozdraviti, ako kdo zanj žrtvuje 500 koščekov svoje zdrave kože. V to je privolila njegova sestra, koja pa je zdaj vsled tega sama bolna in jako slaba, a zdravniki trde, da bo ostala gotovo pri življenju.
Kolera se je pojavila na parniku, ki se vrača iz Kitajskega z italijanskimi vojaki. Dva vojaka sta^že umrla.
Otroka vrgla svinjam. V Gradca se je vršila te dni porotna obravnava proti 19 letni služkinji Ani Schmolzer, ki je umorila svojega nezakonskega otroka. Priznala je, daje rodila 16. aprila v neki kleti otroka; preparala ma je trebuh ter ga potem zrezala na majhne kosce, katere je vrgla v svinjak. Gledala je še, kako so svinje meso žrle. Svojemu gospodarju je rekla, da pričakuje rojstva v 14 dneh in se je tudi tako opravila, da je bilo to verjetno. Schmolzer je bila obsojena radi umora in tudi radi neke tatvine na 5 let ječe.
Trinajst Oseb je utonilo blizu Budapešte. Mladi ljudje so napravili izlet s čolnom, a sredi reke jim je hipno nastali vihar prekucnil čoIh. Vseh trinajst je utonilo.
% Samomor zaradi — nahoda. V nekem kopališču
na Ženevskem jezeru se je ustrelil neki amerikanski
čudak, kojega pa muho tudi tedaj niso zapustile. ■ se je poslavljal 8 tega sveta. Na njegovi mizi H našli sledeče pismo : „ Ker rabim danes že deseto žcpH ruto. ni nikakega dvoma več. da imam vodeno glafl od kod bi naj sicer prihajalo toliko vode iz gla| Uvažujoč, da ne mislim predelati svoje glave v rib za zlate ribice, in ker sploh nočem živeti z vod glavo, odločil sem se nstreJiti. Pri tem pa ho dobro paziti, da se zadenem v srce, ker če si strelim glavo, mogel bi še kdo reči, da je počil v vod v prvem nadstropju kjer stanujem.
Hud nadporočnik je Petscheiner pri lovskfl bataljonu v Solnogradu, Ker se mu ni hotel klcpH Gratiadei takoj izogniti pri vratih v vojašnico, prcsckH mu je lice do čeljusti, ter izbil več zobov.
Moška slika na ženski koži. Baltimorske žensfl
so si izmislile novo modo ljubezni. Sliko svojega ljubčeH si dajo vžgati v desno svojo roko. Dr. Le Loux H dela baje nič druzega kot da vtiskuje ženskamB kožo moške slike. Vpraša se le: kaj pa potem, č>H ljubček izneveri? Kaj poreko možje, ako vidijo H rokah žen njih bivše ljubimce?
Bolnemu angležkemu kralju Eduardu VII. se H stanje nekoliko zboljšalo. Toda ozdravel ne boH nikdar popolnoma, ker ima, kakor poročajo listiH ribicah raka in še ga bodejo morali enkrat op« rati. 3g<
Toča je UStavila Vlak. Na ruski progi Kiiifl Harkov Sebapostol so se morali ustaviti vsi vlalH ker je bila proga pokrita z ledom toče. Kolesa B niso vrtila, dokler niso tira očistili toče.
Deželi brez ječ. Islandija je srečna dežela. TiH nimajo niti policije, še manj pa kaznilnice. „TlH Peoples Friend" poroča, da sta se v tisoč letih ]>J*>AAA>wO*>wOfcAAA>sA>^
PQSlflnO ^'$*' vozn'k'> kalen imajo nekaj kapitala ter voz ' in konje na razpolago, dobijo lep zaslužek s prodajanjem (hauziranjem) kisle vode. Vpraša naj se pri
ravnateljstvu p Radineih
(Brunnen-Direktion in Bad Radcln.) 012
FrYYYYYVYYYYYYYYYVYYYYrYYYYVYY>"
Gospodarske stvari.
Kako se sušijo črešnje? Ako hočete črešnje v lepo in dobro posušiti, morate jim potrgati petle, otom pa jih položite v posodo, v kateri jih mislite Inšiti in sicer tako, da gleda luknjica, v kateri je bilo tetlo priraščeno. navzgor, ker drugače najboljši sok z iTešenj izteče. Na te črešnje se ne sme polagati e ena vrsta črešenj. ali pa morda še več. Črešnje norate začeti sušiti pri mali toploti, in jih je treba e le pozneje, ko so se že nekoliko ovenele in posu-ile razpostaviti večji gorkoti. Tako sušene črešnje o jako dobre in se. posebno po zimi, prav drago »rodajo.Seveda se ne smejo tako posušiti, da bi bile de.
Kako se maže usnje (leder)? Usnje se ne sme
ikdar mazati. ako je suho, ker potem to mazanje
liko bolj škoduje, kakor pa hasni. Ako hočete na
primer namazati usnje, katoro rabite pri konjih, vajeti in tako dalje, zmočite jih zvečer s krtačo, katero ste namočili v vodo. Potem je obesite, in je s kako cunjo po noči pokrite, da ostane do jutra vsaj nekoliko mokro. V jutro je namažite s krtačo, namočeno v loj, ali kako drugo mašo. Tudi petrolej velja. Nikdar pa ne smete mazati nobenega usnja z repičnim, bučnim, ali laškim oljem. Po vsakem rastlinskem olju namreč usnje spoka in se začne lušiti. Skušnja Vam bode pokazala prav hitro ali škoduje tako olje ali ne. Mažite na primer en remen z repičnim ali z drugim rastlinskim oljem, drugega pa po zgornjem navodilu z lojem, ali s svinsko mašo, in videli bodete, kako hitro se Vam bode pokazalo, katero je boljše!
Za setev ajde opozarjamo na porabo umetnih gnojil. Pri nas gospodarji še ne vedo, da ajda potrebuje zelo veliko redilnih snovi, zlasti dušika in fosioiovs \us\voe, in, <\& yb p\-\ tt&% &}&& v %*&&)& desetletjih zato tako slabo rodila, ker je zemlja iz-sesana. Strniščni ajdi zaradi kratkega časa seveda ni mogoče gnojiti s hlevskim gnojem, zato so pa tu posebno umestna umetna gnojila. Za ajdo priporočamo čilski soliter in rudninski superfosfat. Čilski soli ter stane 30 K in rudninski superfosfat pa 7 K 2.5 h 100 kilogramov. Kajnit je ajdi škodljiv in Tomatova žlindra ji tudi ne hasni, ker se prepočasi razkraja. Kdor hoče taki umetni gnoj kupiti, lahko zve imena prodajalcev pri uredništvu „ Štajerca".
Mladim pujskom kadar še sesajo, je ostre zobe priporočeno poščipati, ker pujski z ostrimi zobmi doječo svinjo preveč nadlegujejo in jo lahko ranijo na seskih, vsled česar jih ne pusti več sesati in jim postane sovražna. Kadar so pa pujski že odstavljeni, je poščipanje zob nezmisel, in če taki pujski nočejo zreti, iskati je vzroka drugje.
Mravlje v Čebelnjaku odpravimo ako potrosimo po potih katere imajo v čebelnjak naftalin, kateri se dobi v vsaki apoteki za par krajcarjev. Potresti gaje treba po nogah čebeljaka ali pa spodaj, ne pa v čebelnjaku samem. Naftalin ima zelo močen duh. ki pa čebelam prav nič ne škoduje.
Moli se preženejo iz kožuhovine ali pa iz druge obleke tudi z naftalinom. Sicer obleka dobi nekaj časa po njem zopern duh, a ta pa hitro mine.
Veseli vStajerc".
Ljubite svoje sovražnike! Stari Krumpajzar bil je vzgled pravega klerikalca. Ljubil je mamreČ črez vse dolge, črne suknje in pa hudičevo olje, ali po domače rečeno: žganje. Neke nedelje popoludne se ga zopet prav pošteno naleze, in hudi duhovi so ga vrgli v senco farovžke hruške. Gospod župnik se gre sprehajat in najde pod drevesom ležati svojega zvestega kimavca. Zbudi ga in mu da, najbrž da bi se prej vzdramil, hudega tobaka pod nos: „Ti Krumpajzar, ali te nič ni sram, da si danes zopet pijan? Kolikokrat ti bodem moral še praviti, da je žganje tvoj največi sovražnik?" — Pijanec si nekaj časa
— 10 —
riblje krvave oči, potem pa plaho reče: »Prečistiti gospog fajmošter so pa še danes pridigovali, da moramo svoje sovražnike ljubiti." — Župnik ga prav debelo pogleda in se odreže: BSeveda sem že večkrat pravil, da moramo sovražnike ljubiti; pa si že kedaj mene slišal, da jih moramo tudi požirati?"
Pisma uredništva.
—
\ri Stare in Nove Vasi pri Križevci. Vašega dopisa nismo mogli rabiti, ker spada cela stvar pred ka/.enskega sodnika ne pa v predale kmečkega časopisa. Prosimo drugikrat, kaj drugega. Z Bogom!
Večini dopisnikom: Prosimo potrpljenja, vse pride počasi! Hvala za pozdrave! Pozdravljamo Vas tudi mi prav srčno!
Sparta Min. Amerika. Ste dobili liste? Prosimo odgovor! Srčen pozdrav z domovine!
Varničan: Pride najbrž prihodnjič, ime dopisnika se ne izda nikdar, ker prevzame za dopis odgovor proti sodniji >Štajerc« sam.
— _ ' ^————
Loterijske številke.
Trst, dne 28. junija: 34, 42, 2, 51, 45.
Gradec, dne 5. julija: 70, 64, 71, 27, 38.
raj-erska
•m
osvežujoča pijača. Nepresegljiva zdravilna voda.
79
Ptuj
Cerkvena ulica štev. 16. zlatar, srebrar, opliker in urar priporoča svojo
obilno sortirano zalogo
v blagohoten obisk.
Vsakovrstna popravila zlatnine in srebrnine,
Optičnega blaga in lir se zvršijo hitro in po ceni.
Pazi naj se vedno, da se
A. Thierry-jev balzam
ne samo pri skoro vseli slučajih m prilikah, ko ga je potreba rabiti znotrajno, rabi tudi pri nešteviInili slučajih zunanje, ga se doseže bolečine olajšujoči in pomirjajoči učinek, tudi opekline ta balzam hitro ohladi. — Dobiva se v lekarnah — S poŠto, poštnine prosto 12 malih aH fi velikih steklenic 4 krone. Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED, lekarna pri „Anoelju varhu4' v Pregradi pri RogaČki Slatini. — Svari se pred ponarejanjem in pazi naj se na v vseh kutturnm^ državah registrirano zeleno
nunsko znamko, in na klobučkovi zaklopek s vtisnjeno: „Alleifl
eeht", kol dokaz pristnosti.
Ne prezreti!
Ta notica se izreze in shrani, ker je v njej koristnih pojasnil!
Olje proti obadom in konjskim muham.
s kterim se namaže v vročihpoletnihdneh vozno živino, da se zabrani obadovega in drugega mrčesnega pika. Ena steklenica 70 vinarjev.
Prah 2a svinje v zavitkih po 50 vin., dieticno redilno sredstvo, neprecenjene koristi za lene svinje in svinje ki slabo žro; požlahtni meso in da istemu prijeten okus.
Angležki prah za konje
v zavitkih po 60 vin. Redilno sredstvo za konje. da se zavaruje pred vsakovrstnimi boleznimi.
Holandski živinski rediini prah
v zavitkih po 60 vin. za rogato živino, konje, ovce, ako jim primanjkuje slasti. To je neprekosljivo sredptvo proti slabotnim kostem.
Fluid (prepariran)
kosmetično dieticno za-branjevalno sredstvo, ena steklenica 2 kroni; za okrepčanje po utrnjenju, pri otrpnelosti i. t. d., najboljšega učinka.
K
olf
trgovina z drogerijami „k črnemu orlu"
:= Marib or =
Herrengasse 17.
Vsakodnevna razpošilja-tev s pošto. Zavitek 5 kg. poštnine prosto. Zahtevajte cenike, kateri se pošljejo zastonj in poštnine prOStO. 604
V najem želim vzeti
pripravno za mizarsko C-M rajo kje na Spodnjem Stajj in sicer v kraju, kjer scpl dober mizar. Ponudbe s ■ ceno, naj se pošljejo pod nsj J. P„ Tischler, Mariahilferslj bei Trinkaus in Gru
vsake
narjev
Slatini
Pr0'i gnilobi in gobi. FJ za karbolinej
R. Avenarius, Amstelj
Prodaja se pri
Traun & Stiger v Ce StigerinSinvSlov.Bisi
Kupiti želi posest
katero bi bilo vredno 6 gold, Svota se izplača tako lov kupca se izve pri upra „Slajerca",
Spreten komi
in močen učenec, spreji takoj v mešano trgovino Rayer-Ju Arclinu pri Vc*j
Učenec
obrh deželnih jezikov zmofl dobro šolsko izobrazbo, sifl
lakoj pri Antonu Prctflfl govina s steklom m 'PIpOl blagom v Konjicah, nfjtrii
Hiša s krčmo,
točenjem žganja, trafiko marijo na okrajni cesti, K kjer so letni sejmi, se s denico, vrli. travniki in nj vred pod ugodnimi plačilniraM pogoji proda. -\a-Iov p.iv j VS8 ništvo „Stajercau. fl
m
Izobražena deklic
zmožna nemškega, slovensk horvaSkega jezika z letnim ■ cevalom kot sobarica za 1 (HotelstubenmŽdchen) in am rica, Želi svojo -službo zan« in sicer bi prišla rada v kam liko gostilno za plačilno nataufl (Zahlkellnerin) ali za prod« Ponudbe naj se pošljejo rial jul. pod naslovom *Sre6a i88*B upravnišlvo „Štajerca.*J
POZOR!
Za samoizdelovanje domačega
siha rabi se Jedilna esenca
3
-----------------------
M\
icikelne in šivalne stroje
najnovejše in najfinejše fabrikate po najnižnjih cenah
priporoča
■
naslednik, Celje.
Styria becikelni 220 K.
(SlrassenradJ.
Styria becikelni 240 K
bolj fini.
Styria becikelni 280 K
najfinejši.
Styria becikelni 300 K
(Strassenrad).
Styria becikelni 320 K
(Ltixtism odeli).
Zc rabljeni, a Še prav dobro ohranjeni becikelni od
80 do 120 kron. Vsakovrstni deli (Bcstandteile) vedno
v zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi.
Ceniki brezplačno in poštnino prosto. 483
F&briska zaloga:
Brata Slawitsch v
florijanski trg.
Ptuju
#•••••
FUestna
o eeijl-
1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18.
2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4*/» nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42,
3. Posojila na hipoteke se s 5* 0 nimi, menična posojila s 5V»*/o n'mi *n zastavna posojila proti 5% n'm' obrestmi oddajajo.
4. Hranilnica daja v najem železne hlagajnicne predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun štev. 807-870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevaiye.
6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7. Kreditno in posojilno drufltvo «C«lJske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 5V»7» nimi obrestmi.
8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.
Ravnateljstvo.
Pozornost!!! Colnine prosto!!! Pozornost:«
Prekosi vsako konkurenci
K.
Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m štofa dobij močne kvalitete, .za kompletno jesensko moško obleko svl ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno eoL od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. mo^g salonsko obleko gt. 3.70. Dalje en kompl. jesenski ali zii moški površnik, dober, kodričasti Štof za ceno od gld. 3.3L, vse colnine prosto. '
Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonit naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, se neprikladno radovoljno zamenja ali denar nazaj pošlje! _ . bavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošjH samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakafl
i"
Postfach Nr. 29.
m
r
Brata SlawitscIS
u
i
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroj (Nahmaschinen) po sledeči cenf Singer A ... 70 K -i Singer Medium 90 „ —| Singer Titania 120 „ —J Ringschifchen . 140 „ — Ringschifchen za
krojače . .180 „ —
Minerva A............100 „ —
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ —' Howe C za krojače in črevljarje . . . 90 „ — ] Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — I
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene J pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno, m
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi.
f York in v Philadelphijo.
Naravnost brez prekla- i danja v New York in v Phifadelphijo. Dobra hrana.1 Izborna oprava na ladiji. Nizke vozne cene,!
Pojasnila dajejo: a
Bed Star Line, 20, WiedenerGurtel, na Dunajil
ali j
Ani. Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. 537 I
brusne kamne za srpe in kose priznano najboljše blago!
100 kosov 8 K. en poStni zavoj z 15 kosi f ran ko K. 2.5QI
f razpošilja po povzetju J. Razboršek, Šmartno pri Litiji]
na Kranjskem. 522 I
Osle
nos til
— 13
/
Ustanovljeno 1876. Ustanovljeno 1876.
= Dajem naznanje
ICO. cenjenemu občinstvu =
-,- i& mm m\m po najnižji mi najbcijk blago
dobre,«
svetlo!
io venom
moška
zimski
3.80,,
onitet«
a, kerj *! I)o-j pošljej rakau,,
5Cll
troje
eni: i
— h
)»
'i -i
! I JI
i po |
482 i
lana. ne.
yi
iinschegg 1
kakov
jnrstna semena vvlra. uv/.na u\ y(i\\s\wv. Olje. za jesti (TaieV in Speiseoi), amerikanski petrolej, repično
in leneno olje, | Sol. šlirivoglato in za živino, kislo vodo (Rogačka in Hadeiner). Kislino, sadni in vinski jesih. tudi spirit za jesih delati, jlpno za živino, grenko sol (liitlersalz), žvepljeno cvetje, (Glauber-
soK pi*ah za konje, govedo in svinje, |.|piritus, (Weingeist) za žganje delali, spiritus za polituro; Imam zalogo več vrst kave, sladkorja, riža, prosenoinječmenokašo, Moko (melo) pšenično, rženo in koruzno, špeh, celega in za-
&kM&%&, v^Y^^V^S wvo^Ssft voa&V, \co&\&, *« In salame, kakor vse špecerijsko blago v največji izbiri, | palijo. galieijo. žvepleno melo, gumi za trsje cepili. ■ Portland- in roman-cement,vsake vrste barv, (imajza, pinzelne kelje 1 fer forbolinej, smolo, za barke, ladje, kovače in črevljarje, kakor vse reči za barvarje in mizarje, mazalo za vozove, kmje, in tudi vse tukaj ne posebej navedene reči po nizki ceni; jaz posebno opozarjam, da ni potrebno od agentov iz Trsta kave kupovali, ampak jaz oddajem kavo, posebno fino, z dobrim okusom, franko na vsako železnic no poslajo od gld. 1.10 do gld. 1.60, ako se naroči vsaj pet kil.
Zaloga pivovarne Bratov Reininghaus v Steinfeldu.
Tudi kupujem vse deželne pridelke kakor: jajca, puter, vrhnje, maslo, pšenico, žito, koruzo, ječmen, oves, vsakovrstno zelenjavo, sadje, črešnje, maline, jabolke, hruške, slive, kutine i. t. d. po najvišji ceni.
Zastopstvo c. kr. splošne tržaške zavarovalnice in I. dunajske zavarovalne družbe za nezgode.
Posebno si dovoljujem uljudno naznaniti, da moja trgOviltd tli
Kč Ita POgli zraven kavarne, kjer sem imel 26 let štačuno v
j najemu, ampak imam mojo štacuno plastni ftiši, zraven „Šta-
jerca" in gospoda Sadnika, kjer je bila poprej tabak-lralika.
Jos. Kasimir v Ptuju.
Trgovina z barvami in ščetinarstvom.
J. Sorko
Ungartorgasse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 ■isproti yelifce kasarne, v Ptuj J. zraven Osterberger-Ja.
a^TsijiELlžje cene!
Prodaja vsakovrstnih oljnatihbarv (farb), firneža, terpentina, lakov, sikatifa, brunolina, laka za polituro, laka za usnje in železo, papirja za lladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor ludi vsakovrstne suhe barve. V so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d. '
m
špecerijska trgovina „k zelenemu vencu kupnje vedno
& vsakovrstno f p i š n o sadje
Hj jagode, maline, črešnje, višnje,
5 jabolke, hruške, slive, breskve,
6 marelice, ringle, špindlinge, % kutine, kostauje, orelve y £v. Uustrovsni katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in predajalci se radi sprejm6. Dopisuje Se tlldl V slovenskem jeziku. 98
Oiiml «a trs je cepiti
najfinejše in najboljše vrste, C6Vi (šlauhe) iz gumija za škropilnice proti peronospori in take za j takanje vina in pivaT kakor tudi vsakovrstne druge izdelke iz gumija priporočata
■': Brata* Sla-witsch. tt 2?t\aajvL ^^^
trgovina z niirimberškim in galanterijskim blagom. f^
Imata v zalogi tudi vsakovrstne igrače, sploh drobno blago, trake, perilo, pletenine tudi bicikelne ml
šivalne stroje. Prodaje se na debelo in na drobno. 5-oj
Kari Penteker
urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. I Ptuj glavni trg št. I iik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje
ure, prstane, verižice zaureiniihane.
Vse po najnižji ceni.
Za vse nre se jamči. Švicarske Žepne ure iz nikclua za
tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne Uf€ od -i gold. 50 kr.
naprej. Budilnice za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popravila
se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči.
a- *+■
Opozarjam še mojo bogato zalogo UDanOv* in prstanov iz srebra* •• zlata in drugih kovin. Srebrni prstani t» zarofen« od 40 kr. naprej.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
n.
o
(O CD
a tt
Jermena za mlatiče
iz prave goveje koze, najboljše in najmočnejše, domačega i^ delka: gOŽi skončne, dvakrat zašite, tudi zmotane, iz | delo; kakor tudi najboljše gajžlc in vsake vrste oprave
Konje, se dobivajo pri jermenaju Q=
Rihard Mahalka-tu v Ptuju
poštne ulice štev. 6, poleg krčme »pri Slonu« ali pole* ^ trgovca z žitom, Friedricha. Tam se tudi najceneje lakirajo ifl tapeciraja koleselni. *U9I
Christof Mosslacher jT
Vrba pri Vrbskem jezeru. Dajem naznanje, da prodaja Heinrich Mauretter, irgoveB s špecerijo, vinom in delikatesami v Ptuju, moj desertnlj sip (Worthersee-Dessert-Kase). Moj sir prodajati sme v 1'tujuH samo ta firma. Za izvrstno kvaliteto se najbolje skrbi.
615 S spoštovanjem QJ1> MoSSlaCheM
oooooooooooooooooooooo
EL
— 15 —
Stavbinsko Dietrich Dickstein & Wilhelm Higersperger
arllilokt.l ill mestna Stavbinnka mojstra, Celje* RJngslraaBo 10
P O d j © tj G« priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. Pojasnila c '— na željo radovolino. Načrte (plane) in tehnične nasvete po naikulantnejših pogojih.
(plane)
ponajkulantnejših pogojih.
W>riJ"J''"J'"^"•'T",
"©•-^"^
Vsakemu poljedelcu se priporoča „dr. P. Schuppli-ja navodilo za živinorejske tečaje na Oberhofu".
V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živinovzgoji, mlekarstvu in sirarstvu.
Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni,
Hft
i
1*CV*fW7lt^€l 7j špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-* * ^ ^ VIII Cl. sami jn mineralno rodo. m
?= TRAUN 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih pre rokovale ev, ki veliko smeha, 1 garnitura maošetnih in srajčnih gumb iz double tentovana zapona 3% zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 I zrcalo, 1 prakt. žepni nožič, 1 ff nastavek za smotke z jantarom. ll moški prstan s imit- žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniški metov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih pK^H Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti p^H povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz^H šiljavnico Ch. Jungwirth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neu^H
se vrne denar.
vc<
Sadna drevesa
iz preskušenih lastnih drer^H sicer: jabolke po K 1.— do^H hruške po K 1.20 do 1.60.H boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za iilff^H OshrbnlitvO ItlarCRberg (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam -■ tudi jorkširski plemenski prašiči.
III
parna žag|
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v hfl
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j^H parna žaga vsakemu v porabo. &ol
Vsakemu so les hlodi i. t., d. po zahtevi takojH žaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati infl
hali i. t. d.
-lol
Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podjefl
Ladislaus Johann Roth
inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
u: b an i tor
voj
Stavba mOStOv iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo.
Hodita StflObA: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu.
StdODa CCSt ill pOtOv, kakor tudi traciranje taistih. I
m*
Podzemska deU: (Tiefbauten) kanaliziranje, pola« cevij, vodovodne stavbe.
StaPDC Na površji (Hochbaulen) in sicer: vi.. !::::gaj gospodarska poslopja, fabrike in javna po^me adaptacije vsake vrste. me
Razen teh del prevzemlje t« firma (udi brezhibno postavljanje masin in druga fundamentna dela iz petona, trotoarjt'att
petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — N^e
in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaus Jon. Roth"J
inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster.
523
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuja, j