POSTOPEK ZDRUŽITVE DRUŽINE OSEB Z MEDNARODNO ZAŠČITO Priročnik POSTOPEK ZDRUŽITVE DRUŽINE OSEB Z MEDNARODNO ZAŠČITO – priročnik Avtorici: Urša Regvar in Katja Žunec Stritar (PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja) Uredili: Mreža deležnic za zagotavljanje podpore pri združevanju družin v okviru projekta REPAIR: Adriana Aralica (Urad Mednarodne organizacije za migracije - IOM v Sloveniji), Aida Hadžiahmetović/Urša Regvar (PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja), Romana Zidar (Predstavništvo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce – UNHCR za Srednjo Evropo), Sonja Gole Ašanin (UOIM - Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov) in Ana Cimerman Vidmar/Živa Munda/Maja Murn (RKS - Rdeči križ Slovenije) Lektoriranje: Mojca Lenassi Naslovnica in ilustracije: Ana Demšar, Studio Jager d.o.o. Grafično oblikovanje: Ana Demšar, Studio Jager d.o.o. Založnik: Rdeči križ Slovenije Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2024 URL: https://www.rks.si/sl/REPAIR/ Copyright ©: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana. Vse pravice so pridržane. Noben del knjige se ne sme reproducirat, prenašati ali shranjevati v sistemu za shranjevanje podatkov v kakršnikoli obliki ali s kakršnimikoli sredstvi, elektronskimi, fotokopirnimi ali mehaničnimi, brez dovoljenja založnika. Priročnik Postopek združevanja družine oseb z mednarodno zaščito je nastal v okviru projekta REPAIR, ki ga sofinancira Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF). Vsebina priročnika odraža izključno stališče avtorja_jev. Evropska komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih priročnik vsebuje. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 210864387 ISBN 978-961-6103-62-6 (PDF) POSTOPEK ZDRUŽITVE DRUŽINE OSEB Z MEDNARODNO ZAŠČITO Priročnik Priročnik združevanje družin z mednarodno zaščito je nastal v okviru projekta REPAIR (Reunification pathways for integration oz. Poti ponovne združitve za integracijo). Projekt sofinancira Evropska komisija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF). Projekt poteka v koordinaciji Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) in v sodelovanju z Rdečim križem Avstrije, Rdečim križem Francije, Rdečim križem Velike Britanije in Rdečim križem Slovenije. Izvedbo aktivnosti projekta podpira Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC). Več o projektu si lahko preberete na spletni strani: https://www.rks.si/sl/REPAIR/. KAZALO PREDGOVOR 6 UVOD 7 Uporaba priročnika ................................................................................................................................ 7 Kdo so osebe z mednarodno zaščito? ............................................................................................. 7 Kdo so družinski člani oseb z mednarodno zaščito? .................................................................. 9 POSTOPEK ZDRUŽITVE Z DRUŽINO 10 Pregled zakonodaje ................................................................................................................................ 10 Zbiranje in predložitev dokazil ...........................................................................................................12 Odločitev .....................................................................................................................................................15 Prihod družine v Republiko Slovenijo ...........................................................................................16 Otroci brez spremstva in postopek združitve z družino .........................................................18 VODIČ ZDRUŽITVE Z DRUŽINO ZA OSEBE Z MEDNARODNO ZAŠČITO 20 KDO MI LAHKO POMAGA V POSTOPKU ZDRUŽITVE DRUŽINE? 22 SLOVAR 23 PREDGOVOR Glavno in ključno poslanstvo Rdečega križa Slovenije in celotne družine mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, je pomoč ranljivim osebam. Med najbolj ranljive osebe zagotovo sodijo otroci in starejše osebe, obenem pa sta prav to dva steb-ra, ki tvorita družino. Družina je osnovna celica in brez nje ne gre. Znotraj družine pa je vedno prisotna skrb staršev, ali je z njihovimi otroki vse v najlepšem redu in seveda tudi skrb otrok (ne glede na njihovo starost), kako so njihovi starši. Zagotovo pa je največja skrb vsakega izmed nas, da ne bi vedel, kje je njegov otrok, kaj se dogaja s starši … Velika skrb in boleča rana. Projekt REPAIR in kot neizbežen del projekta postopek združitve z družino je vsekakor pomemben del uresničevanja našega poslanstva pomoči ranljivim osebam. Pomemben, naporen in pogosto tudi prezrt del naših prizadevanj pomagati družini. Ob tem naj se zahvalim tudi partnerskim organizacijam, s katerimi ves čas tesno sodelujemo – Pravne-mu centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PiC), Mednarodni organizaciji za migracije (IOM), Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) ter Agenciji ZN za begunce (UNHCR). Živimo v času največjih sprememb v zgodovini človeštva, ko številni in zelo različni krizni dogodki prisilijo ljudi, da takorekoč čez noč zapustijo svoj dom. Klimatske spremembe, nesreče, konflikti ter seveda lakota in naraščajoča revščina so med glavnimi vzroki na-raščajočega števila migracij in s tem tudi iskanje svojega prostora nekje drugje. Tudi v Sloveniji se soočamo z vse večjim številom migracij in posledično z večji številom oseb s statusom begunca oz. z dodeljeno mednarodno zaščito. Nekateri pridejo sem z družino, drugi se družini tukaj pridružijo, premnogo pa je takšnih, ki gredo iskat boljši jutri in pri tem za seboj v matični državi pustijo vse ter spričo številnih dogodkov z družino ne morejo več priti v stik. In tukaj kot žarek upanja pride mreža Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca in Rdeči križ Slovenije, naši usposobljeni, strokovno podkovani in izkušeni so-delavci, ki znajo prisluhniti in seveda pomagati. Sproži se ogromno kolesje združevanja z družino in na naslednjih straneh si boste lahko prebrali jasen in celovit priročnik z nasveti in uporabnimi povezavi, kako bo postopek stekel kar najhitreje. Begunci #NisoSami in naša naloga, naše poslanstvo je, da jim pri tem pomagamo. mag. Ana Žerjal, 6 predsednica Rdečega križa Slovenije UVOD UPORABA PRIROČNIKA Postopek združitve z družino osebam z mednarodno zaščito omogoča uresničevanje njihove pravice do družinskega in zasebnega življenja. Namen priročnika je celovito predstaviti postopek združitve z družino oseb z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Postopek združitve z družino osebe z mednarodno zaščito se namreč razlikuje od postopka združitve z družino, ki se vodi na pobudo tujca, ki v Sloveniji prebiva na drugi pravni podlagi ali v postopkih, ko se tujec združuje s članom družine, ki je to postal po njegovem prihodu v Republiko Slovenijo. Razlike v postopku izhajajo iz narave mednarodne zaščite in razlogov, zaradi katerih je priznana. Posebna pravila glede poteka postopka združitve z družino osebe z mednarodno zaščito so tako namenjena vodenju postopka združitve družine na način, ki omogoča zaščito osebe z mednarodno zaščito, varovanje njenih osebnih podatkov pred organi izvorne države ter naslavljanju poseb-nega položaja tako osebe kot tudi njenih družinskih članov. Pri pripravi priročnika smo zato želeli ustvariti celovit dokument, ki bo v pomoč tako osebam, ki so v postopku združitve z družino, kot tudi posameznikom, ki se z njimi srečujejo v okviru svojega dela. Priročnik se zato deli na dva dela: prvi del je namenjen relevantnim deležnikom, drugi del pa zajema kratko brošuro, ki je namenjena osebam v postopku združitve z družino. Kdo so osebe z mednarodno zaščito? Oseba z mednarodno zaščito je oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila status begunca ali status subsidiarne zaščite. Status begunca pridobi oseba, ki ima utemeljen strah, da bo ali je že bila v izvorni državi/ državi običajnega prebivališča preganjana zaradi: • pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, • veroizpovedi, • narodni pripadnosti, • pripadnosti določeni družbeni skupini ali • političnega prepričanja.1 Oseba ne more pridobiti statusa begunca iz drugih razlogov. Oseba, ki ji je v Sloveniji priznan status begunca, s priznanjem pridobi tudi dovoljenje za stalno prebivanje. 7 1 Razloge za status begunca navaja drugi odstavek 20. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1). Subsidiarno zaščito pridobi oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, vendar pri njej obstaja utemeljen razlog, da bi ob vrnitvi v izvorno državo/državo zadnjega obi- čajnega prebivališča lahko utrpela resno škodo. Resna škoda zajema: • smrtno kazen ali usmrtitev, • mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje osebe v izvorni državi, • resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih in notranjih oboroženih spopadih.2 Oseba, ki ji je v Sloveniji priznan status subsidiarne zaščite, pridobi dovoljenje za začasno prebivanje. Časovno obdobje, za katerega pridobi dovoljenje za začasno bivanje, je odvisno od trajanja subsidiarne zaščite. V praksi posamezniki pridobijo subsidiarno zaščito za eno, dve ali pet let. V primeru obstoja razlogov za podaljšanje se subsidiarna zaščita podaljša za dve leti. Oseba je lahko v izvorni državi/državi običajnega prebivališča preganjana oz. ji lahko grozi resna škoda s strani države, politične stranke ali organizacije, ki nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ali s strani nedržavnih subjektov. Če je oseba preganjana oz. ji grozi resna škoda s strani nedržavnih subjektov, mora tekom postopka izkazati, da ji država ali organizacije (vključno z mednarodnimi organizacijami), ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem. Zaradi navedenega se oseba z mednarodno zaščito ne more in ne sme vračati v izvorno državo/državo običajnega prebivališča. Prav tako ne more in ne sme kontaktirati organov te države. S tem bi lahko ogrozila svojo varnost in/ali svoj status mednarodne zaščite v Sloveniji. Mednarodna zaščita je osebi podeljena, ker ji zaščite ni zmožna/ne želi nuditi izvorna država/država običajnega prebivališča. Vsi pristojni organi Republike Slovenije so zato dolžni varovati osebne podatke prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito, pred organi njihove izvorne države/države obi- čajnega prebivališča.1 Če se oseba vrne v izvorno državo ali kontaktira organe izvorne države, s tem sprejme njeno zaščito, kar je lahko razlog za odvzem statusa mednarodne zaščite. Zato v praksi oseba z mednarodno zaščito velikokrat ne more pridobiti in predložiti določenih dokazil iz izvorne države, prav tako pa pristojni organi od osebe z mednarodno zaščito določenih dokazil ne smejo zahtevati. V postopkih združitve z družino, ki se začnejo na prošnjo osebe z mednarodno zaščito, zato veljajo posebna pravila, ki se razlikujejo od postopkov združitve z družino, ki se vodijo z drugimi tujci. V postopku združitve z družino oseb z mednarodno zaščito je potrebno upoštevati individualne okoliščine oseb z mednarodno zaščito. Osebe z mednarodno zaščito so osebe, ki tekom postopka potrebujejo dodatno pomoč in podporo. Gre za osebe, ki so bile v praksi dlje časa izven svoje izvorne države ali pa v njej nikoli niso bile (npr. v primeru oseb brez državljanstva), v izvorni državi ali na poti pa so bile lahko žrtve različnih oblik izkoriščanja ali nasilja. Dolgotrajna ločenost od družinskih članov lahko vpliva na spo-8 sobnost osebe, da vzpostavi stik z družinskimi člani, pridobi potrebna dokazila za zdru-2 Razloge za status subsidiarne zaščite navaja tretji odstavek 20. člena ZMZ-1. 1 Prvi odstavek 119. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1). žitev družine ali navede relevantne okoliščine v postavljenih časovnih okvirih. Tekom postopka je zato potrebno upoštevati ranljivost oseb z mednarodno zaščito ter njihovih družinskih članov in jim omogočiti, da lahko v njem učinkovito sodelujejo. Kdo so družinski člani oseb z mednarodno zaščito? Družinski člani, s katerimi bi se želela združevati oseba z mednarodno zaščito, lahko za-jemajo ožji (zakonec, partner, otrok) ali širši (starši, stari starši, sorojenci) krog družinskih članov. Ali bo združevanje dejansko mogoče, je odvisno od individualnih okoliščin primera. Družinski člani osebe z mednarodno zaščito se lahko nahajajo v izvorni državi/državi običajnega prebivališča ali izven nje. Lahko imajo drugačno državljanstvo kot oseba z mednarodno zaščito, so osebe brez državljanstva, se v državi nahajajo nezakonito, pri-padajo posebej ranljivim skupinam (mladoletniki brez spremstva, samske ženske itd.) Družinskim članom lahko v izvorni državi/državi običajnega prebivališča ali v tretji drža-vi, kjer se nahajajo, tako kot osebi z mednarodno zaščito grozi preganjanje ali resna ško-da, vendar se iz različnih razlogov niso podali na pot z družinskim članom. V postopku združitve z družino je tako potrebno upoštevati ranljivost in individualne okoliščine dru- žinskih članov, saj je od njih odvisno, katere dokumente/dokazila bodo imeli oz. lahko pridobili in v kakšnem času. 9 POSTOPEK ZDRUŽITVE Z DRUŽINO PREGLED ZAKONODAJE 1. Kdo je sponzor in s kom se lahko združuje? Sponzor je družinski član, ki vloži vlogo za združitev družine – torej oseba z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ki se združuje s svojimi družinskimi člani. Družinski člani, s katerimi se lahko združuje sponzor, so: • Zakonec ali partner, s katerim oseba z mednarodno zaščito živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti; • mladoletni neporočeni otroci osebe z mednarodno zaščito; • mladoletni neporočeni otroci zakonca ali partnerja, s katerim oseba z mednarodno zaščito živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti; • polnoletni neporočeni otroci in starši osebe z mednarodno zaščito, zakonca ali partnerja, s katerim oseba z mednarodno zaščito živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, če ga je oseba z mednarodno zaščito, zakonec ali partner, s katerim oseba z mednarodno zaščito živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati; • starši osebe z mednarodno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva.2 Izjemoma lahko pristojni organ za družinskega člana šteje tudi drugega sorodnika osebe z mednarodno zaščito, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Sloveniji. Posebne okoliščine so podane, kadar obstoji življenjska skupnost med drugimi sorodniki, ki je zaradi specifičnih dejanskih okoliščin v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo, kot jo ima primarna družina, kar pomeni predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo, zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost.3 V primeru poligamne zakonske zveze se lahko sponzor združuje le z enim zakoncem.4 2. Pridobitev pravice do združitve z družino Osebe s statusom begunca pridobijo pravico do združitve z družinskimi člani takoj, ko njihova odločba o priznanju statusa begunca postane pravnomočna.5 Pri osebah s subsidiarno zaščito to velja le v primeru, da jim je bila subsidiarna zaščita podeljena za čas, ki presega eno leto. Če jim je bila ta priznana za čas do enega leta ali za eno leto, pridobijo 10 pravico do združitve z družino šele, ko jim je subsidiarna zaščita podaljšana.6 2 Drugi odstavek 47.a in drugi odstavek 47.b člena Zakona o tujcih (ZTuj-2). 3 Četrti odstavek 47.a in četrti odstavek 47.b člena ZTuj-2. 4 Enajsti odstavek 47.a in enajsti odstavek 47.b člena Ztuj-2. 5 Prvi odstavek 47.a člena ZTuj-2. 6 Prvi odstavek 47.b člena Ztuj-2 3. Pogoji za združitev z družino Sponzor je upravičen do postopka združitve z družino pod posebnimi pogoji, ki veljajo za osebe s statusom mednarodne zaščite, če je družina obstajala že pred vsto-pom osebe v Republiko Slovenijo. Pogoj za združitev pod posebnimi pogoji je torej, da gre za družino, ki ni nastala po vstopu v državo, in da sponzor vlogo odda v roku 90 dni od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bil priznan statusa begunca ali subsidiarne zaščite. V primeru, da je družina nastala po vstopu osebe v Republiko Slovenijo (npr. rojstvo otroka, poroka po vstopu sponzorja v Republiko Slovenijo), se sponzor z družinskimi člani ne more združevati pod posebnimi pogoji, ki veljajo za osebe z mednarodno zaščito, temveč veljajo splošni pogoji, ki veljajo za preostale tujce7, ki pridobivajo dovoljenje za začasno prebivanje. 4. Podaja vloge (roki, obrazci, pristojni organ, potrebna dokazila) Če se želi sponzor združevati z družino pod posebnimi pogoji, ki veljajo za osebe z mednarodno zaščito, mora prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje družinskega člana podati v roku 90 dni od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bil priznan statusa begunca ali subsidiarne zaščite. V primeru, da oseba z mednarodno zaščito prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje družinskega člana vloži po preteku navedenega 90-dnevnega roka, zanj veljajo enaki pogoji kot za preostale tujce, ki pridobivajo dovoljenje za začasno prebivanje. Za sponzorja v tem primeru nastanejo dodatne obveznosti, saj mora: • dokazati zadostna sredstva za preživljanje družinskih članov, s katerimi se želi združevati. Sredstva mesečno ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči; • za družinske člane mora skleniti zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije; • v izvorni državi je treba pridobiti potrdilo o nekaznovanosti družinskih članov in ga priložiti prošnji. Vsi dokazi morajo biti overjeni na diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu države, ki je izdala dokument, ter nadoverjeni na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Navedeni pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje veljajo tudi za tiste družinske člane sponzorja, ki so to postali šele po vstopu sponzorja v Republiko Slovenijo. Sponzor mora za vsakega družinskega člana, s katerim se želi združevati, izpolniti ločeno vlogo. Vloge za združevanje družine so dostopne na Ministrstvu za notranje zadeve ali na spletni strani Urada vlade RS za integracijo beguncev: www.infotujci.si V primeru, da ima sponzor status begunca, natisne in izpolni vlogo PROŠNJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA STALNO PREBIVANJE ZA DRUŽINSKEGA ČLANA BEGUNCA, ki je dostopna na povezavi: https://infotujci.si/wp-content/uploads/2023/09/21-1.pdf 11 7 47. člen Ztuj-2 V primeru, da ima oseba, ki se združuje z družinskimi člani, status subsidiarne zaščite, natisne in izpolni vlogo PROŠNJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZAČASNO PREBIVANJE ZA DRUŽINSKEGA ČLANA OSEBE S SUBSIDIARNO ZAŠČITO, ki je dostopna na povezavi: https://infotujci.si/wp-content/uploads/2022/04/Prosnja-za-izdajo-dovoljenja-za-za- casno-prebivanje-za-druzinskega-clana-osebe-s-subsidiarno-zascito-47.b-clen-Zako- na-o-tujcih-2.pdf . Vlogi je treba priložiti sledeče dokumente: Д overjene kopije ali originale dokazil o obstoju družinske vezi (npr. rojstni list, poročni list); Д overjene kopije ali originale identifikacijskih dokumentov s fotografijo družinskega člana, s katerim se oseba želi združevati (npr. potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje); fotografijo družinskega člana (4,5 x 3,5 cm); Д pisno soglasje za pošiljanje podatkov o družinskih članih mednarodnim organizacijam. Podpisano vlogo je treba poslati na Ministrstvo za notranje zadeve, Sektor za postopke zakonitih migracij, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana. V postopku lahko sponzorja zastopa pooblaščenec, razen pri dejanjih, pri katerih mora sponzor sam dajati izjave. Pooblaščenec za zastopanje potrebuje pooblastilo. Zastopanje v postopku združitve družine osebam z mednarodno zaščito nudi PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. V okviru zastopanja je naloga pooblaščenca, da sponzorja informira o postopku združevanja družine, mu nudi pomoč pri podaji vloge za združitev z družino, pridobitvi relevantnih dokazil, sprejemu pisanj ter odgovarjanju na pozive Ministrstva za notranje zadeve, ga tekom morebitnega zaslišanja zastopa ter mu nudi pomoč pri dostopu do pravnega sredstva v primeru zavrnilne odločitve. 5. Dokazovanje Tekom postopka združitve z družino mora oseba z mednarodno zaščito izkazati: • istovetnost družinskih članov ter • obstoj družinske vezi z osebami, s katerimi se želi združevati. To pomeni, da mora pridobiti listinske dokaze, ki izkazujejo obstoječo družinsko vez in istovetnost njegovih družinskih članov ter jih predložiti v postopku. ZBIRANJE IN PREDLOŽITEV DOKAZIL 1. Istovetnost in družinska vez Tekom postopka združitve z družino mora oseba z mednarodno zaščito izkazati istovet-12 nost družinskih članov ter obstoj družinske vezi z osebami, s katerimi se želi združevati. To pomeni, da mora sponzor tekom postopka predložiti listinske dokaze, ki izkazujejo obstoječo družinsko vez in istovetnost njegovih družinskih članov. V postopek mora sponzor predložiti originalne dokumente ali njihove overjene kopije. Istovetnost družinskega člana lahko sponzor izkazuje z uradnim osebnim dokumentom, ki ga je izdala izvorna država/država običajnega prebivališča. Osebni dokument, s katerim se izkazuje istovetnost, mora vsebovati sliko. V praksi sponzor istovetnost družinskega člana izkazuje s potnim listom ali osebno izkaznico. V izjemnih primerih, ko sponzor oz. družinski član ne more pridobiti osebnega dokumenta, ki ga je izdal uradni organ izvorne države/države običajnega prebivališča, lahko istovetnost izkazuje tudi z dokumentom, ki ga je izdala mednarodna organizacija. V praksi je to največkrat dokument, ki so ga izdali Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), Mednarodno gibanje Rdeče-ga križa in Rdečega polmeseca (ICRC) ali Mednarodna organizacija za migracije (IOM). S katerim dokumentom bo sponzor izkazoval obstoj družinske vezi, je odvisno od narave družinske vezi. V praksi sponzor obstoj družinske vezi z otroci izkazuje z rojstnimi listi, obstoj zakonske zveze pa s poročnim listom. Obstoj družinske vezi se lahko izkazuje tudi z drugimi listinskimi dokumenti, pri čemer je od države izvora/države običajnega prebivališča odvisno, kakšne dokumente izdaja (npr. družinske knjižice, krstni listi, itd.). Ministrstvo za notranje zadeve predložene dokumente posreduje Nacionalnemu foren-zičnemu laboratoriju v preverbo. V primeru, da se tekom analize dokumentov izkaže, da so dokumenti ponarejeni ali prirejeni, ministrstvo o tem obvesti Policijo. Ker je predložitev prirejenih/ponarejenih dokumentov v postopek združitve z družino kaznivo dejanje, lahko policija zoper sponzorja uvede kazenski postopek. Ponarejeni/ prirejeni dokumenti sponzorju ne bodo vrnjeni. Če sponzor ne poseduje listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi ali istovetnosti njegovih družinskih članov in jih ne more pridobiti, mora v prošnji navesti vsa dejstva o družinskih članih, s katerimi se želi združiti, zlasti njihova osebna imena, datume in kraje rojstev, naslov prebivališča in podatke o tem, kje v času vložitve prošnje prebivajo. Navesti mora tudi razlog, zakaj listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi ali istovetnosti družinskih članov ne more pridobiti. Prošnji mora priložiti tudi pisno soglasje, s katerim Ministrstvu za notranje zadeve dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi in istovetnosti družinskih članov podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij. Mednarodna organizacija bo nato na podlagi zaprosila Ministrstva za notranje zadeve v državi, kjer družinski član prebiva, preverila navedbe sponzorja glede družinskega člana, s katerim se sponzor namerava združevati. V praksi se pomoč mednarodnih organizacij uporablja za izkazovanje obstoja družinskih vezi v primerih, ko sponzor v ta namen ne more pridobiti ustreznih listinskih dokazil. 2. Posredovanje listin v Republiko Slovenijo Družinski člani morajo sponzorju za potrebe postopka posredovati originalne dokumente ali overjeno kopijo dokumentov. Pri tem je izjemno pomembno, da se osebne podatke osebe z mednarodno zaščito in dejstvo, da se le ta nahaja v Sloveniji, varuje pred 13 organi izvorne države/države običajnega prebivališča. Z razkritjem navedenih podatkov lahko namreč pride do ogrožanja varnosti ali statusa osebe z mednarodno zaščito v Sloveniji. Zato je priporočljivo, da družinski člani dokumentov ne pošiljajo neposredno na sponzorjev naslov v Sloveniji, temveč dokumente (po dogovoru) posredujejo kateri od nevladnih organizacij, ki delujejo na področju migracij, ta pa dokumente nato vroči sponzorju. Dokumente je potrebno Ministrstvu za notranje zadeve predložiti skupaj s prevodom v slovenski jezik, če ni bil prevod predhodno posredovan skupaj s kopijami dokumentov. V kolikor je bil prevod dokumentov predhodno že posredovan, se lahko originalni dokumenti posredujejo na Ministrstvo za notranje zadeve, skupaj s pojasnili kaj se z dokumenti dokazuje in na koga se nanašajo. Pri pošiljanju je potrebno paziti, da se osebni podatki sponzorja ne nahajajo na zunanjem delu ovojnice. S tem bi se namreč lahko razkrili osebni podatki sponzorja in njegovo nahajanje v Sloveniji. Da je razvidno, komu so namenjeni posredovani dokumenti, naj pošiljatelj podatke sponzorja jasno napiše na list, ki ga priloži posredovanim dokumentom. Za pošiljanje dokumentov je priporočljivo uporabiti katerega od mednarodnih ponudnikov poštnih storitev, pri tem pa zabeležiti pomembne podatke o pošiljki, predvsem številko za sledenje pošiljki ( tracking number). V primeru, da so bili kot dokazilo k prošnji za združitev družine priloženi originalni identifikacijski dokumenti družinskega člana, je pomembno, da sponzor dokumente, takoj ko niso več potrebni v postopku, pošlje nazaj, saj jih bo družinski član potreboval za identifikacijo na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Slovenije in/ali kasneje za samo pot v Slovenijo. 3. Prevod dokazil Pri podaji vloge je treba predložiti originalne dokumente ali overjeno kopijo dokumentov, ki izkazujejo družinsko vez ali istovetnost družinskih članov, vsi dokumenti pa morajo biti prevedeni v slovenščino. Prevod dokumentov zagotovi sponzor, ki krije tudi stroške prevoda. Seznam sodnih tolmačev je dostopen na povezavi https://www.gov.si/ podrocja/pravna-drzava-in-pravosodje/pravosodni-sistem/imenik-sodnih-tolmacev/#- sodnitolma%C4%8Di . V kolikor sodni tolmač za določen jezik ni na voljo, lahko dokument prevede tudi tolmač, ki opravlja prevajanje za Ministrstvo za notranje zadeve. Podatke o tolmačih, ki lahko prevajajo dokumente za potrebe pristojnega organa, pridobite na Ministrstvu za notranje zadeve, Direktoratu za migracije, Litostrojska cesta 54, 1501 Ljubljana, 01 528 53 33 oz. dunzmn.mnz@gov.si 4. Zaslišanje Ministrstvo za notranje zadeve odločitev v postopku združitve družine sprejme na 14 podlagi podane vloge in listinskih dokazil. V kolikor na podlagi predloženih dokazil ne more sprejeti odločitve in so potrebna dodatna pojasnila glede določenih okoliščin, izvede tudi osebni razgovor. V tem primeru sponzor prejme vabilo na zaslišanje oz. osebni razgovor. V praksi se osebni razgovor največkrat izvede, kadar gre pri združitvi družine za posebne okoliščine, na podlagi katerih se lahko sponzor združuje tudi z drugimi sorodniki, kot jih zakon šte-je za družinske člane. Zaslišanje se izvede tudi, kadar je ugotovljeno, da so predlože-na dokazila prirejena ali ponarejena. Prevajanje tekom zaslišanja zagotovi Ministrstvo za notranje zadeve. ODLOČITEV 1. Prejem odločitve in naslednji koraki Ministrstvo za notranje zadeve po pregledu vloge na podlagi priloženih dokazil in morebitnega zaslišanja sponzorja ter po izvedenem varnostnem preverjanju družinskih članov odloči o prošnji za združitev družine. V kolikor prošnji za združitev družine ugodi, v postopku ne izda odločbe, temveč družinskemu članu zgolj izda dovoljenje za prebivanje. Trajanje dovoljenja družinskega člana je vezano na trajanje sponzorjevega dovoljenja za prebivanje. V primeru, da je sponzor oseba s statusom begunca, Ministrstvo za notranje zadeve družinskemu članu izda dovoljenje za stalno prebivanje. V primeru, da je sponzor oseba s statusom subsidiarne zaščite, Ministrstvo za notranje zadeve družinskemu članu izda dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo do poteka sponzorjevega dovoljenja za začasno prebivanje. Družinski član osebe s subsidiarno zaščito pridobi dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo do poteka sponzorjevega dovoljenja za prebivanje. Ko sponsor poda vlogo za podaljšanje subsidiarne zaščite mora podati tudi vlogo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje za družinske člane. O ugodeni prošnji za združitev družine sponzor obvesti svojega svetovalca za integracijo s katerim se dogovorita o vseh nadaljnjih korakih potrebnih za prihod družinskih članov v Slovenijo. Ministrstvo za notranje zadeve družinskemu članu sponzorja izda zgolj dovoljenje za prebivanje, ki je vezano na dovoljenje sponzorja, ne prizna pa mu s tem tudi statusa mednarodne zaščite, ki je priznan sponzorju. Družinski član torej nima statusa begunca ali osebe s subsidiarno zaščito, ampak mu je dovoljenje za prebivanje izdano kot družinskemu članu osebe z mednarodno zaščito. V primeru, da Ministrstvo za notranje zadeve združitve z družinskim članom ne odobri, sponzor prejme odločbo, s katero se zavrne izdaja dovoljenja za stalno oziroma začasno 15 prebivanje družinskemu članu. Zoper izdano odločbo lahko sponzor v roku 30 dni sproži upravni spor. Stroške pravnega zastopanja, sodne takse in prevajalca v primeru morebitnega zaslišanja pred sodiščem krije sponzor sam. V primeru, da sponzor izpolnjuje pogoje, je upravičen do brezplačne pravne pomoči, za katero zaprosi na sodišču. Obrazec in navodila za izpolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč se nahajata tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=1225. PRIHOD DRUŽINE V REPUBLIKO SLOVENIJO 1. Potrebni dokumenti Družinski član za vstop v Slovenijo potrebuje potni list izvorne države/države običajnega prebivanja in biometrično dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala Republika Slovenija. V primeru, da je sponzor k prošnji predložil originalne identifikacijske dokumente dru- žinskega člana, jih mora družinskemu članu čim prej vrniti, saj jih bo potreboval za pot v Slovenijo. Družinski član, s katerim se sponzor združuje in je starejši od 8 let, mora tekom postopka na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Slovenije v državi, kjer prebiva, podati tudi svoje prstne odtise. Pri podaji odtisov mora imeti s seboj svoje identifikacijske dokumente. Če v državi, kjer prebiva, ni diplomatskega predstavništva ali konzulata Slovenije, bo postopek podaje odtisov opravil po prihodu v Slovenijo. Če družinski član nima in ne more pridobiti potnega lista izvorne države, lahko zanj na Ministrstvu za notranje zadeve v Sloveniji sponzor pridobi začasni potni list, ki se družinskemu članu nato vroči hkrati z dovoljenjem za prebivanje preko diplomatskega- predstavništva ali konzulata Slovenije ali preko ene od mednarodnih organizacij: Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR), Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca ali Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Strošek začasnega potnega lista krije sponzor. Možnost izdaje začasnega potnega lista za družinske člane je na voljo le v primeru, da je oseba z mednarodno zaščito prošnjo za združitev z družinskim članom vložila v roku 90 dni od pravnomočnosti svoje odločbe o priznanju statusa begunca ali subsidiarne zaščite ter pod pogojem, da dokaže, da nacionalnega potnega lista ne more pridobiti. Kadar je postopek začet po preteku 90-dnevnega roka, izdaja začasnega potnega lista ni mogoča. 2. Vročanje potrebnih dokumentov V primeru, da družinski član sponzorja še ne prebiva v Sloveniji, mu dovoljenje za stalno 16 ali začasno prebivanje vroči diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Sloveni- je v državi, kjer prebiva. Če je Ministrstvo za notranje zadeve družinskemu članu izdalo tudi začasni potni list, bo le-ta prav tako vročen preko diplomatskega predstavništva ali konzulata. V kolikor družinski član že biva v Sloveniji, mu dovoljenje vroči Ministrstvo za notranje zadeve. V kolikor je mladoletnik brez spremstva tekom postopka mednarodne zaščite postal polnoleten, se ga za potrebe postopka združitve z družino šteje za mladoletnega. To pomeni, da za osebo, ki je prošnjo za mednarodno zaščito podala, preden je dopolnila 18 let, veljajo pogoji združitve za mladoletne osebe, ne glede na to, če je ob začetku ali med postopkom združitve z družino postala polnoletna. V primeru, da družinski član biva v državi, kjer ni diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije, mu dovoljenje za prebivanje in morebitni začasni potni list lahko vroči mednarodna organizacija: npr. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR), Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca ali Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vročanje preko mednarodne organizacije spro- ži Ministrstvo za notranje zadeve, strošek vročitve s strani mednarodnih organizacij pa krije sponzor. 3. Organizacija poti Družinski član za vstop v Slovenijo potrebuje potni list in biometrično dovoljenje za prebivanje. V primeru, da bo družinski član v Slovenijo potoval preko katere druge države, si mora za vstop v tisto državo pravočasno priskrbeti vizum, če je ta potreben. Pomembno je, da si pravočasno zagotovi tudi izstopni vizum iz države, v kateri prebiva, če je ta zahtevan. Stroške prihoda družinskega člana v Slovenijo mora zagotoviti sponzor oz. družinski član, s katerim se združuje. Prav tako mora sam poskrbeti za organizacijo poti v Slovenijo. O datumu prihoda družinskega člana mora obvestiti svojega svetovalca za integracijo, ki bo obvestil mejno policijo o njegovem prihodu. Za pomoč pri organizaciji poti družinskega člana v Slovenijo lahko sponzor zaprosi mednarodno organizacijo (npr. IOM), o čemer obvesti Ministrstvo za notranje zadeve, ki o zaprosilu za pomoč obvesti mednarodno organizacijo. Poleg organizacije poti in nakupa letalskih kart IOM opravi oceno morebitnih potreb, zagotovi informiranje, po potrebi uredi izstopni vizum ali obvezna cepljenja ter druge oblike zdravstvene oskrbe v primeru zdravstvenih težav ter po potrebi zagotovi spremstvo na poti ali asistenco na letališču. Strošek pomoči IOM krije sponzor. 4. Pravice družinskih članov v Sloveniji. Družinski člani so na področju zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izobraževanja in zaposlovanja izenačeni z državljani Republike Slovenije. Družinskim članom oseb 17 z mednarodno zaščito v Sloveniji pripada enak obseg pravic kot sponzorju. V primeru, da sponzor nima finančnih sredstev za vzdrževanje družinskih članov, jim pripada pravica do denarne socialne pomoči. OTROCI BREZ SPREMSTVA IN POSTOPEK ZDRUŽITVE Z DRUŽINO S kom se lahko mladoletnik brez spremstva združi? Mladoletnikom brez spremstva, ki pridobijo status begunca ali subsidiarne zaščite za obdobje, daljše od enega leta, pripada pravica do združitve z družinskimi člani. Mladoletnik brez spremstva se lahko združuje s starši,8 sorojenci ali drugimi sorodniki. V primeru, da se mladoletnik brez spremstva združuje s starši, v izvorni državi pa ima tudi sorojence, je potrebno vlogo za združitev z družino vložiti tudi zanje. Pri tem je združitev možna tako z mladoletnimi kot tudi s polnoletnimi sorojenci. V kolikor se želi mladoletnik, poleg s starši, združevati tudi s polnoletnimi sorojenci, morajo biti za združitev s polnoletnimi sorojenci izpolnjeni posebni pogoji. Obstoj pogojev za združitev ugotavlja Ministrstvo za notranje zadeve. Izjemoma se lahko mladoletnik brez spremstva združi tudi z drugim sorodnikom, če obstajajo posebne okoliščine v prid združitve. Posebne okoliščine so podane, kadar obstoji življenjska skupnost med mladoletnikom brez spremstva in drugimi sorodniki, ki je zaradi specifičnih dejanskih okoliščin v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo kot jo ima primarna družina, kar pomeni predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo, zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost.9 V praksi to pomeni, da se lahko mladoletnik brez spremstva združi npr. s sorojenci, strici ali tetami, babicami in dedki ali drugimi osebami, če so za to izpolnjeni pogoji. Presojo, ali so izpolnjeni pogoji za združitev, opravi Ministrstvo za notranje zadeve. Ocena največje koristi otroka Mladoletniki brez spremstva so posebej ranljiva skupina, ki v postopkih potrebuje po-sebno nego, skrb in obravnavo. V skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah je načelo otrokove največje koristi glavno vodilo, ki se mora upoštevati pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, ne glede na to, ali se te dejavnosti izvajajo s strani državnih ali zasebnih ustanov za socialno varstvo, sodišč, upravnih organov ali zakonodajnih teles.10 Največja korist otroka je tako standard, ki ga je treba upoštevati pri vseh ukrepih, ki zadevajo otroke. Odgovornost za implementacijo načela največje koristi otroka leži prvenstveno na državi. Gre za pravni standard, ki se vsebinsko napolni v vsakem konkretnem primeru. Ocenjevanje največje koristi otroka se izvaja kot nenehen in celovit proces, v okviru katerega je pred sprejemom katerekoli upravne odločitve treba izvesti oceno največje 18 koristi otroka. 8 Drugi odstavek 47a in 47b člena ZTuj-2. 9 Četrti odstavek 47.a in četrti odstavek 47.b člena ZTuj-2 10 Prvi odstavek 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah. Ocena otrokove največje koristi naj bi se opravljala že tekom postopka mednarodne zaščite. Tekom postopka mednarodne zaščite z mladoletnikom brez spremstva dela več različnih strokovnih sodelavcev – zakonita zastopnica oz. zastopnik, osebje Urada za integracijo in oskrbo, predstavniki nevladnih organizacij, ki izvajajo različne aktivnosti. Vse navedene osebe imajo informacije, ki lahko prispevajo k pripravi ocene otrokove največ- je koristi tekom postopka združitve z družino. V kolikor se iskanje družinskih članov mladoletnika brez spremstva ni začelo že tekom postopka mednarodne zaščite, je potrebno iskanje začeti takoj po pridobitvi statusa mednarodne zaščite.11 Organ, ki vodi iskanje družinskih članov, mora varovati podatke oseb z mednarodno zaščito pred organi njihove izvorne države in mora paziti, da ne pridobiva nikakršnih informacij od domnevnih subjektov preganjanja ali povzročiteljev resne škode.12 Tekom iskanja mladoletnikovih družinskih članov mora organ varovati koristi mladoletnika. Organ postopek iskanja staršev izvaja, kadar je to primerno. V kolikor bi bilo z iskanjem lahko ogroženo življenje ali telesna celovitost mladoletnika in njegovih bližnjih sorodnikov, zlasti če so ti ostali v izvorni državi, je potrebno poskrbeti, da se zbiranje, obdelava in kroženje informacij o teh osebah izvede zaupno.13 Oceno otrokove največje koristi je potrebno opraviti v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč individualne okoliščine mladoletnika brez spremstva. V postopku združitve družine je potrebno opraviti predvsem presojo, ali je združitev v največjo korist mladoletnika brez spremstva. V primeru dvoma, da je združitev mladoletnika brez spremstva z družinskim članom v njegovo korist, Ministrstvo za notranje zadeve pridobi mnenje pristojnega centra za socialno delo. Če se tekom postopka ugotovi, da združitev ni v mla-doletnikovo korist, ministrstvo družinskemu članu ne izda dovoljenja za prebivanje.14 Ker je pravica do družinskega in zasebnega življenja temeljna človekova pravica, so v praksi primeri, ko združitev ne bi bila v največjo korist otroka, redki. V praksi gre predvsem za primere, ko je bil otrok v izvorni državi/državi običajnega prebivališča preganjan ali ogrožen s strani družinskih članov in je zato v Sloveniji pridobil mednarodno zaščito. V primerih, ko obstajajo indici, da združitev ni v največjo korist otroka, je potrebno presojo otrokove največje koristi opraviti izjemno skrbno. V kolikor do združitve družine ne pride pod posebnimi pogoji, ki veljajo za osebe z mednarodno zaščito, je namreč verjetno, da do združitve ne bo prišlo, saj otrok najverjetneje ne bo mogel izpolnjevati pogojev, ki veljajo v postopku združitve družine za preostale tujce. 19 11 Četrti odstavek 100. člena Zakona o mednarodni zaščiti. 12 Prvi odstavek 119. člena ZMZ-1. 13 Četrti ostavek 100. člena ZMZ-1. 14 Šesti odstavek 47.a in šesti odstavek 47.b člena ZTuj-2. VODIČ PO POSTOPKU ZDRUŽITVE Z DRUŽINO ZA OSEBE Z MEDNARODNO ZAŠČITO 2. IZPOLNJEVANJE VLOGE • Za vsakega družinskega člana izpolnite svojo vlogo: Д če imate priznan status begunca, natisnite in izpolnite obrazec PROŠNJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA STALNO PREBIVANJE ZA DRUŽINSKEGA ČLANA BEGUNCA: https://infotujci.si/wp-content/uploads/2023/09/21-1.pdf Д če imate priznan status subsidiarne zaščite, natisnite in izpolnite obrazec PROŠNJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZAČASNO PREBIVANJE ZA DRUŽINSKEGA ČLANA OSEBE S SUBSIDIARNO ZAŠČITO: https://infotujci.si/wp-content/uploads/2023/09/22-1.pdf • Vlogi morate priložiti: Д overjene kopije ali originale dokazil o obstoju družinske vezi (npr. rojstni list, poročni list); Д overjene kopije ali originale identifikacijskih dokumentov s fotografijo družinskega člana, s katerim se želite združevati; Д fotografijo družinskega člana (4,5 x 3,5 cm); Д pisno soglasje za pošiljanje podatkov o družinskih članih mednarodnim organizacijam. • Vlogo podpišite in pošljite na Ministrstvo za notranje zadeve. • Pomoč pri oddaji prošnje lahko dobite na PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (pic@pic.si, 051 681 181). 1. ZBIRANJE DOKAZIL • Tekom postopka za združevanje družine boste morali izkazati: Д obstoj družinske vezi in 3. PREDLOŽITEV Д identiteto družinskih članov, DOKUMENTOV V POSTOPEK s katerimi se želite združevati. Pri podaji vloge morate v postopek predložiti • Družinski člani vam morajo poslati originalne dokumente ali overjeno originalne dokumente ali overjeno kopijo kopijo dokumentov. dokumentov glede družinskih vezi in identitete družinskih članov. • V kolikor gre za združevanje družinskih članov, ki se jim Vsi dokumenti morajo biti prevedeni v združevanje odobri pod posebnimi slovenščino. Stroške prevoda morate kriti sami. pogoji (razširjeni krog družinskih Če ste kot dokazilo k prošnji oddali originalne članov), morate dokazati, identifikacijske dokumente družinskega člana, da ste po zakonu izvorne mu jih morate čimprej poslati nazaj, ker jih države dolžni skrbeti zanje. bo potreboval za identifikacijo na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Slovenije in za pot v Slovenijo. 20 4. IZDAJA DOVOLJENJA ZA PREBIVANJE • Družinski član, s katerim se združujete, mora na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Slovenije podati svoje prstne odtise. S seboj mora imeti svoje identifikacijske dokumente. Če v njegovi državi ni diplomatskega predstavništva ali konzulata Slovenije, bo postopek podaje odtisov opravil po prihodu v Slovenijo. • Po tem ko Ministrstvo za notranje zadeve odobri združevanje, družinskemu članu izda dovoljenje za prebivanje. Nato bo vaš družinski član na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Slovenije prevzel svoje biometrično dovoljenje za prebivanje. • Če v državi, kjer se nahaja vaš družinski član, ni diplomatskega predstavništva Slovenije, mu bo dokumente vročila ena od mednarodnih organizacij – IOM, UNHCR ali Mednarodni odbor Rdečega križa - ICRC. 5. PRIHOD V SLOVENIJO Družinski član lahko s svojim potnim listom in biometričnim dovoljenjem za prebivanje vstopi v Slovenijo. Če družinski član nima in ne more pridobiti potnega lista izvorne države, lahko zanj na Ministrstvu za notranje zadeve v Sloveniji pridobite začasni potni list. Stroške postopka (vročanje, potni list) in prihoda družinskih članov boste morali poravnati sami. Za pomoč pri organizaciji poti družinskega člana v Slovenijo lahko zaprosite tudi mednarodno organizacijo (npr. IOM), o čemer obvestite Ministrstvo za notranje zadeve, ki o zaprosilu za pomoč obvesti mednarodno organizacijo. Poleg organizacije poti in nakupa letalskih kart IOM opravi oceno morebitnih potreb družinskega člana, zagotovi informiranje, po potrebi uredi izstopni vizum ali obvezna cepljenja ter druge oblike zdravstvene oskrbe v primeru zdravstvenih težav ter po potrebi zagotovi spremstvo na poti ali asistenco na letališču. Strošek pomoči IOM krijete sami. Sponzor se mora na prihod družine ustrezno pripraviti. Smiselno je, da o predvidenem prihodu obvesti svojega svetovalca za integracijo in z njim opravi pogovor o prihodu družine. Ob prihodu bodo družinski člani sponzorja potrebovali pomoč pri vključevanju v družbo in različne integracijske aktivnosti. Za sponzorja, ki jim bo moral pri tem nuditi podporo, je zato pomembno, da je pred prihodom ustrezno informiran o njihovih pravicah in obveznostih, integracijskih programih, ki so na voljo itd. Pred prihodom družine mora sponzor zagotoviti ustrezno nastanitev za družinske člane. Sponzorju lahko podporo po prihodu družinskih članov nudi svetovalec za integracijo in nevladne organizacije. 21 KDO MI LAHKO POMAGA V POSTOPKU ZDRUŽITVE DRUŽINE? PIC – PRAVNI CENTER ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN OKOLJA Za pomoč pri izpolnjevanju in oddaji prošnje je osebam z mednarodno zaščito na voljo PIC. PIC lahko osebam tekom postopka nudi tudi brezplačno pravno svetovanje in zastopanje. Kontakt: pic@pic.si ali telefonska številka 051 681 181. VISOKI KOMISARIAT ZDRUŽENIH NARODOV ZA BEGUNCE (UNHCR) Pomoč pri pridobitvi potrebnih dokazil iz države izvora in pri vročanju dokumentov. Kontakt: hunbu@unhcr.org MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA MIGRACIJE (IOM) Pomoč pri vročanju dokumentov, organizaciji in realizaciji poti družinskih članov iz države izvora v RS. Kontakt: iomljubljana@iom.int ali telefonska številka: +386 1 434 73 51 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Pomoč pri pridobitvi potrebnih dokazil iz države izvora in pri vročanju dokumentov, pri organizaciji in realizaciji poti družinskih članov iz države izvora in integraciji v RS. Kontakt: rdeci.kriz@rks.si ali telefonska številka: +386 1 24 14 300 22 SLOVAR Oseba z mednarodno zaščito – pomeni osebo s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite. Izvorna država – je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države, ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje običajno prebivališče. Država običajnega prebivališča – je prebivališče, kjer oseba živi vsaj eno leto, ima središče svojih življenjskih interesov, tam preživlja večino svojega nočnega počitka in ima tam shranjene svoje osebne stvari. Sponzor – državljan tretje države, ki zakonito prebiva v državi članici EU in vloži vlogo za združitev družine. Mladoletnik brez spremstva – otrok, ki je na ozemlju Republike Slovenije brez staršev ali zakonitih zastopnikov. 23 Document Outline PREDGOVOR Uporaba priročnika Kdo so osebe z mednarodno zaščito? Kdo so družinski člani oseb z mednarodno zaščito? POSTOPEK ZDRUŽITVE Z DRUŽINO Pregled zakonodaje Zbiranje in predložitev dokazil Odločitev Prihod družine v Republiko Slovenijo Otroci brez spremstva in postopek združitve z družino VODIČ PO POSTOPKU ZDRUŽITVE Z DRUŽINO ZA OSEBE Z MEDNARODNO ZAŠČITO KDO MI LAHKO POMAGA V POSTOPKU ZDRUŽITVE DRUŽINE? SLOVAR