ORGLE V ŽUPNI CERKVI SV. JAKOBA V ŠKOFJI LOKI O prvih orglah v Loki na tem mestu ne bi razpravljali. Verjetno so od 17. stoletja dalje instrument večkrat zame njali. V drugi polovici 19. stoletja so bile takratne orgle že v slabem stanju in potrebne zamenjave. Priložnost za to pa se je pokazala dosti pozneje. Ko so se razmere po prvi svetovni vojni uredile, je okrog leta 1925 župnik dr. Janko Arnejc pričel misliti na razna popravila pri farni cerkvi. V prošnji za konkurenčno obravnavo za popravila je navajal, da fara že nad deset let nima ne cerkovnika in ne organista. Naslov konkurenčna obravnava je pomenil, da se je s prošnjo obrnil na oblast, ki mu je v primeru res objektivne potrebe popra vil priskočila na pomoč in pomagala zbirati sredstva davkoplačevalcev. Pri spevek je bil obvezen za vse, saj so bili takrat še vsi katoličani, ne glede na strankarsko pripadnost. Prispevke je na račun občanov obračunala kar davkari ja. V loško faro sta spadali tudi občina Zminec in del občine Stara Loka. Tudi ti občani so bili zavezani prispevku. Konkurenčna obravnava, in pozneje še druge, je bila uspešna in pričeli so z dolgotrajnimi obnovitvenimi deli, ki so se nadaljevala še v začetek tridesetih let, še pod župnikom Jernejem Podbevškom. Posebno poglavje v teh obnovitvenih delih je bilo popravilo orgel. Leta 1930 je v prošnjah za dovolitev popravil žup nik navajal, da so že leta 1868 pisali, da so loške orgle skrajno slabe. Leta 1930 pa so bile po župnikovih navedbah čisto »dognane«. Če se vrnemo nekaj let nazaj, so okrog leta 1925 dobili v Loko novega, mladega, perspektivnega organista Jo sipa Matka. Leta 1926 je župnik Arnejc pričel pogovore s podjetjem Cacilia iz Salzburga za prenovo orgel. Podjetje je bilo priznano in kvalitetno. Pri dogovo rih je sodeloval pater Hugolin Sattner, škofijski komisar, strokovnjak za orgle. Orgle so nameravali obnoviti s petimi novimi registri, štirinajst bi jih izboljšali z novimi dodatki. Nov bi bil igralnik, motor z ventilatorjem in »vsa sredstva za umetno igranje«. Sattner je pohvalil izdelke Cacilije, posebno instrument, ki so ga leta 1926 izdelali za minoritsko cerkev na Ptuju. Cena 133.000 dinarjev za tako temeljito prenovo pa se je zdela tako patru Hugolinu kot župniku visoka. Podjetje v ponudbi nikakor ni popustilo in pogovori so propadli. Leta 1927 je župnik pričel razgovore z domačim mojstrom Francem Jenkom iz Št. Vida nad Ljubljano. Strokovni posrednik je bil dr. France Kimovec. Ko si je Jenko orgle bežno ogledal, je ugoto vil, da je potreben nov meh, nov princi- pal in temeljito popravilo vseh ostalih delov lesenih piščali in čiščenje celot nega instrumenta. Mojster je predlagal premaknitev instrumenta proti zadnji steni na koru, da bi bilo več prostora za pevce. Tudi župnikova želja je bila tak šna. Zadeva se je vlekla leto dni. Župnik je dobil pri Ljudski hranilnici in posojil nici za orgle dar 15.000 dinarjev. To pa je bil že nek dober začetni kapital. Žup- nikove ambicije so postale večje. Aprila 1928 je dr. Kimovec izdelal dispozicijo za nove orgle v mestni župni cerkvi. Kot škofijski komisar se je na načrt podpisal p. Hugolin Sattner. Na hrbtni strani dispozicije je Kimovec pojasnil, kaj je nujno, da mojster upošteva in kaj bi mojster Jenko lahko opustil. Vse takšne manj potrebne registre je označil z »eventuelno«. Predlagal je »pedalno me lodijo«, to je pripravo, da neveščemu organistu na manualu pojejo tudi najni žje tipke na pedalu. Takšne orgle je Kimovec cenil na 145.000 do 150.000 dinarjev, elektromotor z ventilatorjem 7000 din, dodatni (eventuelni) registri 15.000 do 18.000 din. Glede omare so bili mnenja, da bi ohranili vsaj nekatere 205 dele starih orgel. Pri zbiranju denarja je Kimovec svetoval, naj bi sestavili pose ben odbor iz vseh strank, ki bi se zavzel za to stvar med vsemi sloji in ljudmi v župniji. Kimovec je pisal župniku, da se je na poti v Loko v avtu pogovarjal z raznimi ljudmi in jim odsvetoval po pravljanje orgel, »ker bi s popravljanjem se reklo denar zapravljati". Prepričan je bil, da je njegov obisk ustvaril dobro klimo za javno mnenje v prid novim orglam. Leta 1930 so prišli tako daleč, da je sreska izpostava v Škofji loki dovolila konkurenčno obravnavo za popravilo cerkve in nabavo novih orgel. Namera vali so preslikati notranjščino cerkve za okrog 47.000 din. Nove orgle bi stale po predračunu 180.000 dinarjev. Pri orglah so naredili finančno konstrukcijo takole: z dokladami na direktne davke faranov bi zbrali 110.000 din, s prostovoljnimi prispevki so že nabrali 13500 din, nepo kritih 56.500 dinarjev bi pokrili še s prostovoljnimi prispevki in odprodajo zemljišča pokojnega vojaškega kurata Janeza Klobovsa. Ta je hišo na placu zraven rotovža zapustil občini, nekaj zemlje pa tudi župniji. Po gospodu supe- riorju Janezu Klobovsu se zato še danes imenuje Klobovsova ulica. Stroške fara nov so potem razdelili na občine Loka, Zminec in Stara Loka. Ves čas so premi šljevali o dokončni dispoziciji orgel. Po leti 1929 je pater Hugolin poslal dispozi cijo, ki sta jo nekako naredila skupaj z dr. Kimovcem. Pater Sattner je pripomi njal, da se dr. Kimovec ne ozira na stro ške, zato je svetoval, kaj bi se še dalo opustiti, vendar bi bile orgle še dostojne za mestno faro. Avgusta 1930 je župnik uradno v Slo vencu oglasil konkurenčno obravnavo v zvezi s prenovo v cerkvi. Za orgle je bila že stara ponudba Franca Jenka. Poslala pa sta svoji ponudbi še Josip Brandl iz Maribora za ceno 184.000 dinarjev in Josip Dernič iz Radovljice za 138.000 dinarjev. Izgleda, da je župnik nekaj premišljeval o Derničevi ponudbi, ki je bila tako ugodna. Brez datuma je Ki- movčevo pismo župniku, ki mu svetuje, naj Derniča nikakor ne jemljejo, čeprav je najcenejši. Njegovi izdelki so bili po Kimovčevem mnenju zelo slabi. To pi smo je zanimivo, ker komentira slabe lastnosti Derničevih orgel in našteva v zadnjih letih na novo postavljene orgle v Sloveniji, na Reki, v Beogradu itd. s cenami in strokovnimi ocenami. Po tem pismu župnik ni več okleval in je oddal delo Jenku. Ta je septembra 1931 izdelal nekoliko predelano dispozicijo s predra čunom in drugimi določili medsebojne pogodbe. Pri orgelski omari je mojster menil, da od stare ostane le osrednje lice z okraski, poveča pa se omara za krili na obeh straneh. Načrt za omaro je izdelal Ivan Pengov in je ohranjen. Pod pisal ga je takole: Skica za razširitev orgelske omare v žup. cerkvi v Škofji Loki. V levem vogalu je zapisal, naj bo omara pleskana podobno orehovi barvi, okraski in vse rozete na mrežah pa po zlačeni. Omara je bila tako v bistvu vsa nova. Pri natančnejšem pogledu vidimo, da so mogoče posneli prejšnji videz, iz vedba pa je nova. Dela v župni cerkvi so spremljali tudi po časopisju. Obnovljeno cerkev so s posebno slovesnostjo blagoslovili 22. ok tobra 1931, kot je poročal časopis Slove nec. Ob takšnih priložnostih se vedno kaj šušlja. Tako je takratni župnik Jernej Podbevšek že 18. decembra 1930 v Slo vencu povzel dogodke v zvezi s popravili cerkve in orgel. Povedal je, da je bila konkurenčna obravnava uspešna in odo brena od oblasti. Predračune so soglasno odobrili. Tudi sklep, da župljani prispe vajo z nakladami na direktne davke, je bil soglasen. Tako je verjetno pomiril strankarske duhove. Predstavitev novih orgel je bila leto pozneje kot obnova cerkvene notranjšči ne. V nedeljo 12. junija 1932 so nove orgle predstavili občinstvu. Za to prilož nost so tiskali poseben letak, ki je vabil na cerkveni koncert. Pri tej slovesnosti so sodelovali stolni kanonik dr. France Kimovec, profesor Matija Tome in do mači cerkveni pevski zbor. Izvajali so instrumentalne in vokalne skladbe tujih in domačih avtorjev. Od tujih skladb omenimo Bacha in Regerja, od domačih pa Premrla, Kimovca, Sattnerja, Jobsta, Hladnika, Železnika, Vavkna in Tomca. Orgle je razlagal občinstvu dr. Kimovec. 206 V dvajsetih pojočih registrih je v orglah 1517 piščali. Poleg teh registrov je sedem normalnih zvez, pet zbiralnikov, ena prosta kombinacija, gumb za superok- tavo in pedalni avtomat. Za orgle še naprej skrbe nasledniki v Jenkovi delav nici. Leta 1990 jih je temeljito očistil Anton Jenko, izdelovalcev sin. France Štukl Viri ZAL, Enota Škofja Loka, Župni arhiv, fasc. 3, št. 19; Zbirka časopisnih izrez kov o Skofji Loki, prav tam. 207