Celje - skladišče D-Per III 19/1972 lili........ 19720327,2 C0BI5S e LETO Vlil. ŠT. 2 * CELJE, FEBRUAR 1972 GLASILO KOLEKTIVA Ob dne&ii žena Popolna svoboda in enakopravnost žene — to geslo ni novo, saj je imelo svoje globoke korenine že pred II. svetovno vojno. KP Slovenije je dala pomemben prispevek utemeljitvi ter idejnemu razčiščevanju ženskega gibanja. V zgodovinskem referatu tov. Vide Tomšič na V. državni konferenci leta 1970 so bile v zvezi s tem postavljene osnovne zahteve, ki jih je delavski razred uvrstil v svoj program. Naše žene so med vojno odigrale vidno vlogo tako sredi bitk in v partizanskih bolnišnicah, na osvobojenem ozemlju, kot v ilegali. Prav nič lažje delo niso imele v povojnem razdobju. Čeprav je s socialistično ustavo in zakoni enakopravnost ženske v družbi pravno zajamčena, s tem še ni rečeno, da je tudi dejansko uveljavljena, še vedno se pojavljajo problemi primerne zaposlitve, položaja na delovnem mestu, izobraževanja in končno takoimenovane dvojne obremenjenosti zaradi položaja družine in stanja na področju varstva ter vzgoje in izobraževanja otrok. To so problemi, ki se vlečejo skozi vsa povojna leta in ki jih mora reševati celotna družba, od samoupravnih do najvišjih upravnih organov. Naša republika se glede zaposlovanja žena uvršča v odstotku med prve na svetu. Vsako podcenjevanje urejenosti družbenega standarda bi lahko imelo dolgoročne e-konomske posledice. Čeprav je minilo že četrt stoletja od revolucije, ko so se tudi ženskam odprla vsa vrata, pa vendar se čuti odpor proti poklicnemu ženskemu delu. Niso redka pojmovanja, da sodi ženska k domačemu ognjišču, saj brez nje ni v družini M r.' i V • s" mg* M?* fs V.- • P • O dovolj topline. Tudi očitki, da hodijo v službo samo zaradi denarja, kajti, ko bi možje dobivali več bi radevolje ostale doma, so neutemeljeni. Združljivo je vse troje: poklicno delo, srečen zakon in materinstvo. Za to pa sta potrebna predvsem dva dejavnika: materialno ekonomski ter vrednotenje žensk v javnem življenju. To, da ženske delajo, ni novo, toda njihovo delo je bilo tako rekoč anonimno v vseh mogočih oblikah družine oz. posestva, novo pa je to, da se sedaj ženske pojavljajo v delovnem razmerju ter za delo prejemajo svoj osebni dohodek. Tu pa se pojavlja nov problem —- izobraževanje, še zmeraj se ločijo moški poklici od ženskih, v mnogih delovnih organizacijah pa so občutno bolj naklonjeni moškim kandidatom. Dekleta so mnogokrat prisiljena iskati nekvalificirano delo zato, ker se ne morejo izšolati v strokah, za katere se navdušujejo. Relativno malo je žensk, ki se lahko dodatno usposabljajo s študijem pri delu, tu mislim predvsem matere, ki imajo tudi dovolj dela doma. Zapuščina tisočletne tradicije je, da vse breme ostane le na materi, čeprav je to v današnjem dinamičnem razvoju dolžnost obeh roditeljev, pa tudi 8. marec i&kcene ce&titke družbe. Misliti bo treba na razne servise, predvsem pa na urejeno otroško varstvo, seveda dosegljivo tudi za družine z nižjimi osebnimi dohodki. Če že ne drugod, se prav v varstvu manjšajo socialne razlike med otroci. Imamo tudi primere, ko se ženska hote ali nehote odloči, da bo kot žena in mati samo gospodinja. Ta odločitev je lahko zelo tvegana, saj s tem zapre njeno življenje med štiri stene, dogodke pa spoznava le preko moža in otrok. Toda otroci odraščajo, z možem pa imata zmeraj manj skupnega, saj živita vsak v svojem svetu. Tako postane žena sčasoma odvisna izključno od moža, tako gmotno kot čustveno, kar pa lahko že pri manjšem nerazumevanju privede ženo v nemogoč položaj. Ne moreš biti srečen, če živiš brez ponosa, ali na račun drugega. Ob 8. marcu se spet zamislimo nad problemi, s katerimi obremenjujemo samo naše žene tu v našem podjetju, kjer zaradi specifičnosti dela tvorijo večino zaposlenih prav žene, najdemo skupen jezik, ter jim omogočimo vsaj dan v tednu, ki ga bodo lahko posvetile samo svoji družini! Miroslav Herman Preskrba z vrtninami in sadjem v času po uveljavitvi odloka o »zamrzujeniu« cen Zvezni izvršni svet je izdal odlok o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve. Ta odlok velja od 26. novembra 1971. V vsakodnevni rabi ga imenujemo odlok o zamrznitvi cen. _ Na področju prometa z vrtninami in_ sadjem so nas določila odloka še prav posebno prizadela. Zamrznitev je nastopila v jesenskem času, ko radi velike ponudbe proizvajalcev neposredno na trgu, razpon med nabavno in prodajno ceno pri mnogih vrstah vrtnin in sadja, moramo zelo omejiti če hočemo, da prodamo določene količine blaga. Pri tem bi zopet rad povdanii dejstvo, da ima Celje še vedno prav malo mestnega značaja, ko ga obravnavamo z gledišča preskrbe z vrtninami in sadjem. Od tu izvira tudi zelo velika razlika v cenah, katere je zajela zamrznitev pri nas v Celju, v primerjavi z Mariborom, Kranjem ali pa Ljubljano, čim viš- je cene so bile 26. novembra v prodajalnah, tem manj problemov in težav imajo prodajalci v času od novembra dalje. V kmetijski proizvodnji se cene namreč prosto oblikujejo in proizvajalci težijo k čim boljši prodaji svojega blaga. Dolej povedano velja za vrtnine in sadje, kar nudijo kmetijci iz tekoče proizvodnje. Še močnejše nas prizadene prodaja blaga iz zalog, ki smo jih pripravili v jeseni lanskega leta. Z namenom, da nekatere vrste sadja in vrtin nudimo kupcem v enaki kakovosti ves čas, dokler to blago lahko uspešno zadržimo v sodobnih skladiščih, hladilnicah in bazenih, smo preskrbeli maksimalne količine raznovrstnega sadja in vrtnin. Sveže grozdje smo vskladiščili v Makedoniji, v kraju proizvodnje, ker je to najuspešnejše. Jabolka in hruške smo spravili v hladilnico v Celju. Čebulo, krompir, kislo želje in repo, ter drugo — količinsko manj pomembno blago pa smo vskladiščili v primernih, sodobnih skladiščih. Cene prej navedenemu blagu so bile zamrznjene prav itako na dan 26. novembra. Stroški najemnin, hlajenja, prebiranja, predvsem pa kaia in gniladi se kupičijo z vsakim dnem. Sedaj smo v februarju in izguba pri tem blagu narašča iz dneva v dan. Iz razumljivih razlogov ne kaže javno prikazovati dosedanje izgube. Povedati pa smem, da bi z izgubljenim denarjem lahko sodobno in lepo uredili večjo prodajalno, na primer »POVRTNINO« V ŽALCU, ali pa dogradili skladišče za pijače in s tem izpraznili prepotrebni prostor za prevzem ter vsfcladiščenje sadja in vrtnin. Od vseh slabosti odloka o za-mrznjenju, je prav gotovo največja ta, da je silno osiromašena založenost. V naši dejavnosti manjka predvsem vseh vrst solat in kakovostnega sadja. Vrtnine smo doslej vsako leto uvažali v mesecih januar, februar in marec. Letos je to onemogočeno, ker so kmetiijoi izposlovali visoko zaščitno carino (prelevman) za uvoz vrtnin. Domačega blaga te vrste pa v Dalmaciji ni dovolj. Od tistega kar Dalmatinca proizvedejo, najboljše vrste solat pokupijo privatni prekupčevalca. Le-ti jih uspešno prodajejo na trgih po Sloveniji in Hrvatski ter neposredno velikim potrošnikom. Odlok o zamrznitvi pa njim dopušča prosto oblikovanje cen. Najboljše sorte hrušk in jabolk za nas niso sedaj dosegljive v sled mnogo višjih nabavnih cen. Radi takšnih cen in naše nižje prodajne cene, bo nastopil čas, ko sploh ne bomo imeli nekaterih vrst blaga, ki ga sedaj vkljub izgubi prodajamo iz zalog. Cim bodo pošle naše zaloge grozdja, hrušk in jabolk, bodo prodajalne brez tega blaga, ker je, oziroma bo nakup drugje nemo- goč če nočemo prodajati s čisto -izgubo. Sedanje zaloge pa moramo prodajati ne glede na izgubo. K temu nas sili zakon o blagovnem prometu in dejstvo, da bi do »odmrznitve« cen blago v celoti zgnilo. Po vsem tem, kar sem povedal dosedaj je jasno, da bomo v prvem četrtletju letos izkazali precejšnjo poslovno izgubo, ne glede na to, da bo tudi količinska in finančna realizacija veliko nižja od planirane. Brez posebne krivde bo torej naš kolektiv močno prizadet pri osebnih prejemkih. Edo Steblovnik zaradi česar lahko iščemo vzrok predvsem v nepravilnosti vodenja evidenc. vaše glasilo Varstvo pri delu V preteklem letu 1971 je delovna organizacija na podlagi 61. člena TZVD in v skladu z internim pravilnikom sprejela program o varstvu pri delu, v katerem so bile določene izboljšave ter pogoji dela, pregledi naprav in njih preizkušnje. Sam program ni v celoti realiziran kljub temu pa ne moremo mimo dejstva, da je tudi na tem področju viden napredek. Ne smemo se zadovoljiti z doseženimi rezultati, ampak moramo stremeti, da se dejavnost varstva pri delu nenehno razvija in izpopolnjuje. Ravno zaradi tega bi želel odkrito spregovoriti o nekaterih faktorjih, ki zavirajo omenjeno področje. Čas bi že bal, da bi varstvo pri delu ne bilo prisotno le v stari obliki, ki je občutna šele takrat, ko je pogojena z raznimi sankcijami, mandatnimi kaznimi, ampak bi naj bila to dejavnost, ki bi se v celoti integrirala v delovni proces. Težko je razumeti, da se nam ponavljajo napake, ki so nam že poznane in na katere opozarjajo že samo proizvajalci. Mnenja sem, da bi podjetje mnogo pridobilo z integracijo praktičnosti in izkušnjami dolgoletnih članov kolektiva ter z mlajšimi, ki obvladajo teoretično tehnologijo. Le tako bi prišla do izraza načela, ki jih je že postavil Mollinari: »Človek — človek Človek — okolje Človek — stroj« in ki že vrsto let služijo v vseh industrijskih deželah kot osnovni elementi sodobne in produktivne proizvodnje. V programu je med ostalimi točkami bila podana tudi izobrazba kadrov. Na tem področju smo naredili precejšen korak, saj je večina vodilnih, z redkimi izjemami, uspešno opravila izpit iz tvarine Varstva pri delu. Poudariti pa je potrebno, da se seminarja niso udeležili vodilni kadri koroškega sektorja z obrazložitvijo, da se bodo le-tega udeležili pri Delavski univerzi na svojem področju. Od tehničnih izboljšav je pomembno omeniti nekaj uspešnih rešitev ventilacije v posameznih obratih, izvedbo strelovodnih naprav in njim pripadajočih meritev, kakor tudi atestiranje dvigalnih naprav. Med tehnične izboljšave lahko štejemo odpravo precejšnjega števila pomanjkljivosti po vseh obratih, trgovskih lokalih, skladiščih, ki pa so bila predpisana z občinsko odločbo. V prihodnjem programu pa se moramo omejiti le na najnujnejše z ozirom na širino in specifičnost našega podjetja. V prihodnji številki imam namen podati detalj- no analizo nezgod pri delu, vendar je predtem še potrebno, da se pogovorimo o nekaterih pomanjkljivostih, ki so nas spremljale preko preteklega leta. Pri tem moram poudariti, da je številka nezgod kljub velikemu številu zaposlenih znatno previsoka, Mnogokrat se je namreč zgodilo, da so pod prijavo nesreča pni delu bile osebe, ki niso bile upravičene na 100 «/o boleznino, zato moramo poudariti, da je nesreča pri delu resna socialna posledica, ki izhaja iz okvira neposredno poškodovanih delavcev iin njihovih delovnih organizacij. Razumeti torej moramo, da je nezgoda pri delu širšega družbenega interesa, saj se vse države v večji ali manjši meri trudijo pri preprečevanju števila nesreč pri delu. Med takšne mere spadajo tudi predpisi o obveznih evidencah nezgod pri delu. delu v naši državi predpisuje Uradna list SFRJ št. 55/65.. V 23. členu, ki pravi: Evidenca nesreč pri delu mora vsebovati posebne podatke potrebnim organom za reševanje odgovarjajočih vprašanj v zvezi z nesrečami, pri delu in pa podatke, ki omogočajo spremljanje števila an strukture nesreč pri delu, z ozirom na njihovo specifičnost, znanje m iskanje vzrokov poškodb, časa zdravljenja, izdatkov socialnega zavarovanja itd. Postopek o vodenju evidence pa je predpisan v Uradnem listu SFRJ st. 55/65, ki pravi, da le-te vodijo Komunalni zavodi za soc. zavarovanje z obrazcem ER-7. Dolžnost delovne organizacije pa je v izpolnjevanju obrazca ER-8 in evidenti-ranje teh v posebni, knjigi obrazec KK-y. S tem Pravilnikom je defini-ran pojem nesreče pri delu na sledeči naoin: »Nesreča na delu se razume vsaka poškodba zavarovanca, katere povod je bila hitra sprememba položaja telesa, iznenadna obtežitev ah sprememba fiziološkega stanja-položaja organizma, če je ta poškodba v vzročni zvezi z opravija-njem dela na določenem delovnem mestu, na podlagi katere ima poškodovana oseba pravico zavarovanca v smislu osnovnega zakona o invalidskem zavarovanju. Nesreča pri delu je torej poškodba, ki se je zgodila na delovnem mestu ali na neposredni redni poti na delo ali iz dela.« Ciril Blagotinšek Novosti pri otroških dodatkih V prvih dneh letošnjega februarja je republiška skupščina sprejela dva pomembna zakona, s katerima spreminja in prilagaja novim družbeno političnim stališčem, predpise o otroškem dodatku in denarni pomoči za opremo novorojenca. Bistvo sprememb je v tem, da bodo za socialno šibkejše družine otroški dodatki višji in da bodo višji za družine z več otroki. Pripomniti velja, da veljajo novi predpisi od 1. januarja letos, torej za nazaj in se bodo dodatki obračunali. OTROŠKI DODATEK 2. do nižjega dodatka so upravičeni tisti zavarovanci, pri katerih znese dohodek iz gori omenjenih kategorij na družinskega člana od — 600 do 900 din mesečno iz delovnega razmerja; — 720 do 1080 din letno od kmetijstva; — 200 do 300 din mesečno iz obrti. 3. do višjega dodatka so pa u-pravičeni tisti zavarovanci, pri katerih znese dohodek iz gori omenjenih kategorij na družinskega člana MANJ kot — 600 din mesečno iz delovnega razmerja; Krog upravičencev se z novimi predpisi ne spreminja, to se pravi, da imajo do njega pravico zaposleni delavci, upokojenci in drugi, kot dosedaj. Praktično govorjeno, ločimo tri kategorije in sicer: 1. do dodatka niso upravičeni tisti zavarovanci, pri katerih znese dohodek VEC kot 900 din mesečno iz delovnega razmerja, pokojnine in drugih dohodkov, razen iz kmetijstva in obrti, na družinskega člana; — 1080 din letno iz kmetijske de-javnosti na družinskega člana; — 300 din mesečno od obrti in samostojne dejavnosti na družin, skega člana; — 720 din letno od kmetijstva; — 200 din mesečno od obrti. Vsi dohodki se ugotavljajo na podlagi izplačil v prejšnjem letu. Če gre za konbinirane dohodke (deloma osebni dohodek, deloma od kmetijstva) se posamezni dohodki delijo s količniki, ki jih določa zakon ter tako ugotovi census. NIŽJI otroški dodatek znaša: — za enega otroka 85 din; — za vsakega naslednjega otroka 115 din. VIŠJI otroški dodatek pa znaša — za enega otroka 140 din; — za vsakega naslednjega otroka 180 din. Novo je tudi to, da se odmerjeni otroški dodatek poviša za 50 % za otroke, ki so težje telesno in duševno prizadeti. Kriterije, po katerih se bo ugotavljala ta prizadetost bo naknadno določil republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. Poviša se tudi za 30 % otroški dodatek za otroke upravičencev, ki so edini hranilci svojih otrok. OPREMA NOVOROJENCA Pravico do te dajatve imajo zavarovanci ob rojstvu novorojenčka. Tudi ta dajatev je v bodoče diferencirana in to tako, da gre: — 250 din vsakemu zavarovancu ob rojstvu novorojenca; — 500 din tistim zavarovancem, ki izpolnjujejo pogoje za višji otroški dodatek (največ 600 din mesečnega dohodka iz delovnega razmerja — podrobneje v 1. členu spremenjenega zakona). POSTOPEK Določila glede postopka so ostala nespremenjena; upravičenci bodo morali takoj vložiti zahtevek. Tistim, ki ga do roka (15. marec) ne bodo vložili, se bo izplačevanje dodatka ustavilo. O podrobnostih bodo obveščeni zavarovanci preko delovnih organizacij. dr. Aleksander Krašovec sklepov organov upravljanja V januarski številki VESTNIKAmoupravne ter splošne akte je na-tej rubriki poročali o spre- ročeno, da ponovno prouči vpra-. a *- 71 ",-M— šanje povračila prevoznih stroškov m da z ustrezno utemeljitvijo predlaga morebitne spremembe ali dopolnitve tega člena. Pristojna komisija mora ponovno proučiti tudi vprašanje štipendiranja učencev, dijakov in študentov ter event. konkretne dopolnilne predloge posredovati organu upravljanja. Do takrat pa veljajo določila 117. člena POD, ki govore o višini štipendij in nagrad in so bila v javni razpravi 13. 12. 1971. Pravilnik o delitvi OD vsebuje še določilo o izločitvi sredstev v višini 1 % od bruto OD, za redno in izredno izobraževanje delavcev ter določilo o izločitvi 4 % od bruto OD, za sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Na 7. redni seji je Delavski svet sklepal še o drugih važnih vpra- smo v —j----------^----------- — membah in dopolnitvah Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki jih je sprejel delavski svet podjetja, na 7. redni seji, dne 28. decembra lani. Zapisali smo le tista določila, ki so definitivno stopila v veljavo 1. 1. 1972, ne pa tudi tistih sicer že prej veljavnih določil, pri katerih utegnejo nastopiti spremembe kasneje. Tako moramo torej še pojasniti, da glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela (109. člen POD) zaenkrat še ni spremembe in se povrne delavcem, kot doslej, največ 60 din (nad 20 din). V celoti se povrne le druga vožnja delavcem, ki delajo v deljenem delovnem času in pa vožnja tistim, ki so za določen čas službeno premeščeni v drug kraj. Komisiji za statut in druge sa- šanjih, med katerimi velja omeniti vsklajevanje samoupravnih aktov z ustavnimi dopolnitvami. Zlasti se je treba seznaniti z namenom, organizacijo in funkcijo temeljnih organizacij združenega dela v podjetju in je splošni sektor zadolžen, da za člane organov upravljanja in predstavnike družbeno političnih organizacij v podjetju, organizira predavanje o tej, trenutno najbolj aktualni temi. Imenovan je 9 članski odbor za vsesplošni ljudski odpor in štab za civilno zaščito, ki ima 11 članov. Zaradi odpovedi poslovnih prostorov, je Delavski svet sklenil, da se s 1. 1. 1972 ukine poslovalnica »PRI METKI« v Celju. Po poročilu centralne volilne komisije, o izidu dopolnilnih volitev članov organov upravljanja, je bil v Delavski svet podjetja izvoljen tov. Silvo Krelj, šef gostinsko turističnega področja Celje, katerega mandat je DS verificiral. V svet gostinsko turističnega sektorja so bili izvoljeni: — Jože Goleč, — Tončka Lončar in — Marjana Fevžer, V svet gostinsko turističnega področja Celje, pa: — Alfonz Polajžer, — Miro Verdnik, — Anton Vedenik — Marija Luzar in — Jožica Cizerl Poslovni odbor je imel dne 4. februarja t. 1. 26. redno sejo, ki je bila zaradi preobširnega dnevnega reda prekinjena in se je nadaljevala dne 10. 2. Obravnaval je poročilo tov. generalnega direktorja o izgubah pri prodaji kruha na področju občin Brežice in Krško ter sklenil, da se pri navedenih občinah uveljavi zahtevek kompenzacije za kritje teh izgub. Spričo nastale potrebe, je s 1 2. 1972 ponovno zasedeno delovno mesto tajnika družbeno političnih organizacij, ki ga je Poslovni odbor ocenil, začasno, do dokončnega sprejetja sistemizacije delovnih mest v podjetju, s 750 točkami. Upoštevajoč predloge šefov področij, je Poslovni odbor imenoval: — tov. Cvetko Gobec, za v. d. poslovodje poslovalnice PREVOR-JE, začasno, do vrnitve poslo-vodkinje Minke Čujež s porodniškega dopusta; — tov. Filipa Jaroška, za poslovodjo tehničnega oddelka v MM RIMSKE TOPLICE; — tov. BRANKA MEŠLA, za poslovodjo samopostrežbe v MM RIM. TOPLICE; — tov. Franca Dobrška, za v. d. poslovodje poslovalnice JAGODA v Laškem, za dobo 3 mesecev; — tov. Emo Nemec, za v. d. poslovodje poslovalnice GRAČNICA; — tov. Sonjo Oprešnik, za poslo-vodkinjo MM VOJNIK; — tov. Slavico Ferlin, za poslo-vodkinjo poslovalnice MOJCA, na Ravnah; — tov. Angelo Hrvatič, za v. d. poslovodje poslovalnice BREG, Celje, začasno, do vrnitve poslovodje Žvara z bolniškega dopusta in — tov. Anico Švare, za namestnico poslovodje v poslovalnici DRU-ŽMIRJE. Na razpis delovnega mesta vodje skladišča Slovenj Gradec, se je edini prijavil tov. Maks Paradiž, ki pa postavlja take pogoje, da jih Poslovni odbor ni mogel sprejeti in je zato kandidaturo tov. Paradiža odklonil. Zastran premostitve nastalih te-žev v zasedbi vodstvenih delovnih mest v poslovalnici GOZDAR, Vitanje, je PO pristal na predlog, da se do zasedbe delovnih mest po razpisu, izjemoma sklene pogodba o delu — s tov. Jožico Jeromel, za začasno opravljanje poslovodskih del v poslovalnici GOZDAR in — s tov. Leopoldino Sodin, za začasno opravljanje dolžnosti namestnika poslovodje v tej poslovalnici. Tov. Jože Repas, poslovodja OBRTSERVISA v Slovenjem Gradcu, je vložil zahtevek, da se ga od 1. 1. 1972 dalje uvrsti v višjo grupo poslovodij, za kar ima pogoje na osnovi plana, ki je bil v tej poslovalnici opravljen za leto 1971. Navedeni zahtevek je Poslovni odbor odstopil splošnemu sektorju, ki bo preveril navedbe in o zahtevku odločil. Poslovni odbor je razrešil tov. Viljema Vidailija, delovnih dolžnosti poslovodje v KIOSKU Polzela. Zaradi ugotovljenih grobih kršitev delovnih dolžnosti, je PO odločil, da začasno odstranijo iz podjetja: — Anton Fijavž, šef področja prodaje na drobno Ravne, — Štefan Božičnik, šofer v skladišču Krško in — Franc Zorič, sovozač v skladišču Krško. Odstranitev velja do pravnomočnosti ukrepa, ki ga bo v kratkem izrekla razširjena komisija za izrekanje ukrepov. Na predlog šefa področja Laško, je tov. Cvetki Jesenek izjemoma odobreno plačilo neizkoriščenega letnega dopusta za leto 1971, zavrnjen pa je predlog sektorju za transport in pomožne obrate, da se šoferju Francu Perku odobri plačan izredni dopust za nagradno potovanje v Stuttgart, na ogled tovarne Daimler-Benz. V tem primeru namreč ne gre za nagrado podjetja, ampak za navaden žreb, kot pri igri na srečo in ni razloga za odobritev izrednega plačanega dopusta, zlasti še, ker mu je na voljo še neizkoriščen redni letni dopust. Po obravnavi predlogov stanovanjske komisije, je tov. Ivanki Volavšek odobreno izplačilo kredita v znesku 15.000 din, za dograditev stanovanjske hiše, tov. Vinku Matjašiču pa je PO zagotovil predkupno pravico za objekt in pripadajoče zemljišče v Drešinji vasi, kjer si namerava urediti stanovanje. Za odobritev zaprošenega kredita, je tov. Ivanu Pelku postavljen pogoj, da zagotovi in omogoči vselitev enega od najpotrebnejših prosilcev s prioritetne liste, v njegovo sedanje stanovanje. Glede osebnih dohodkov je bilo sklenjeno, da se za mesec januar obračunajo po starem načinu in štejejo kot akontacija, do obračuna po novih osnovah, ki mora biti izdelan najkasneje ob koncu I. tromesečja. Normativi morajo biti postavljeni tako, da je za najnižje točkovano delovno mesto, ob 100% učinku, zagotovljen osebni dohodek DIN 1.000,—. Važno je tudi opozoriti na to, da se učencem prizna regres za malico le v času, ko so na praktičnem delu. Tistim, ki so v internatu, se povrne le dnevna oskrbnina, ne pa tudi izdatki za malico. Za proslavo Dneva žena, če je le-ta organizirana v posamezni enoti, bo podjetje prispevalo din 25,— za vsako zaposleno delavko in u-čenko, ki se udeleži proslave. Ob koncu velja omeniti še številne prošnje krajevnih skupnosti, društev in drugih družbeno političnih organizacij, za najrazličnejše prispevke. Zaradi pomanjkanja sredstev, je moral PO večino vlog zavrniti. Odobril je le sklenitev pogodbe s SOb Laško, o financiranju investicij v osnovnem šolstvu za čas od 1. 1. 1973 do 31 12. 1977, v znesku din 16.000,— letno. Pristal je tudi na sofinanciranje gradnje u-čilnic pri Šolskem centru za blagovni promet v Celju, vendar bo o višini prispevka odločal naknadno, ko bo preverjena realnost razreza prispevkov na posamezna podjetja. Glede združevanja sredstev za štipendiranje bo Poslovni odbor sklepal, ko bo imel na voljo podrobno analizo zahtev in pogojev vseh občin. Analizo je dolžan izdelati splošni sektor. Franjo Šarlah m —*______________ Sft&ifc ^'tricdukjCifr' ' ‘ ' ~ d< 25 let telesne kulture v celjski občini Četrt stoletja vztrajnega dela, prizadevanj in naporov številnih te-lesnovzgojnih delavcev in organizacij je na področju telesne kulture v celjski občini obrodilo vidne in bogate sadove. Zmaga ljudske revolucije, novi pogoji življenja in dela, nenehna skrb širše družbe so bili osnova za razmah tudi na tem področju ustvarjanja in udejstvovanja. Skromni so bili začetki v letu 1945, ko smo postavljali temelje telesni kuilturi, usklajene z novim družbenim sistemom. Prisotne so bile sicer še bogate tradicije telovadnega in športnega življenj a izpred zadnje vojne vihre, vrste te-lesnovzgojnih delavcev pa so bile močno razredčene, močno razdejani pa so bili tudi športni objekti. Ustvarjati pa je bilo treba znova. Že maja 1945 je peščica telesno-vzgojoih delavcev zgrabila za delo, julija pa je že več 100 mladine nastopilo na telovadnem nastopu na stadionu Borisa Kidriča v tiretu. To je bila prva povojna talesno-vzgojna manifestacija v Celju, kjer so telovadci in športniki s svojimi vajami izražali veselje nad izbojevano svobodo, še v istem letu 1945 so bila ustanovljena telesnovzgojna društva Celje, Olimp, Vojnik in Štore, ki so združevala nad 2.000 aktivnih pripadnikov. Istega leta jeseni je bil ustanovljen pripravljalni okrožni fiskultumi odbor Celje, 3. 3. 1946 pa je bila ustanovna skupščina tega vodstvenega organa, ki je povezoval telesnovzgoj-na društva v široki regiji takratnega okrožnega ljudskega odbora Celje. Prva povojna leta so bila izredno razgibana na področju telesne kulture. Delovni elan je preveval takratno generacijo pri udarniškem- delu ob gradnjah novih športnih objektov, množičen je bil obisk pri splošni vadbi in športnih treningih, telesnovzgoj ne priredi- tve — akademije, tekmovanja in telovadni nastopi — so bile resnično množične, kvalitetne in močno propagandno sredstvo za telesno kulturo. Že leta 1945 so celjski športniki nastopili tudi v mednarodnih tekmah. Nogometaši so se kar štirikairt spoprijeli z Angleži na Koroškem in dosegli lepe u-spehe. Slava Deržek (Jezernik) je Celju prinesla leta 1945 prvi naslov državne prvakinje V skoku v višino. Telovadno društvo Celje je organiziralo za ranjence lep telovadni nastop v Rimskih Toplicah, združen s prvimi povojnimi plavalnimi tekmami. Izreden razmah je zavzelo smučanje. Na smučarski praznik 5. 2. 1946 je bil izveden množičen pohod vseh smučarjev na Celjsko kočo, ki je bil združen s tekmami v alpskem smučanju. Smučarska reprezentanca Celja je slavila lepo zmago v tradicionalnem srečanju v veleslalomu z Zagrebom na Golteh. Mladinci Celja so na državnem prvenstvu v alpskem smučanju pokazali naj višje kvalitete. Že leta 1945 so bili prvi tečaji za novo športno igro — košarko, ki je pritegnila večje število mladincev in mladink. Močno razširjena je bila odbojka, na kakovostni ravni pa namizni tenis in veliki rokomet. V zimskem obdobju 1945-46 so bili tudi številni tečaji v u-metmostnem drsanju, državnega prvenstva pa se Celjani niso udeležili, ker niso pravočasno sprejeli predpisanih vaj! Izredno razširjena je bila šahovska igra. Telovadno društvo Olimp je izdajalo telesno-vzgojno glasilo Fizkulturni glasnik, ki je veljal za uradno glasilo Okrožnega fizkulturnega odbora Celje, izhajal je polni dve leti. Ob prelomu leta 1946/47 so narekovale potrebe organizacijsko centralnega društva v Celju. Tako so telesno-vzgojmi delavci ustanovili SINDI- KALNO FIZKULTURNO DRUŠTVO KLADIVAR, ki je že v prvem letu svojega obstoja združevalo 1.722 aktivnih članov v 19-tih športnih panogah in 16-tih fizkuilturnih aktivih. Od fizkuilturnih aktivov so bili le trije izrazito mladinski (najmočnejši je bil na celjski gimnaziji), ostali pa sindikalni v podjetjih, tovarnah in ustanovah. Leta 1947-1949 pomenijo v zgodovini celjskega športa izreden množičen in kakovosten vzpon celotne telesne kulture. Članstvo Kladivarja je poneslo ime Celja po vsej Jugoslaviji in večjem številu evropskih držav. V ta leta vpada nadaljnji vzpon celjske atletike v širino in kvaliteto, nastop prve Celjanke Alme Butje na olimpijskih igrah v Londonu (1948), Konrad Grilc, član Telovadnega društva Celje, je osvojil naslov članskega prvaka SFRJ v gimnastiki, brata Cetina in Mahkovec so osvajali državna mladinska prvenstva v alpskem smučanju, nogometaši so se borili za vstop v II. zvezno ligo, rokometaši iso leta 1947 nastopili v polfinalu državnega prvenstva, leta 1948/49 pa so sodelovali v zvezni ligi, igralci namiznega tenisa so nastopali v zvezni ligi (na državnem prvenstvu so bili četrti), odbojkarji so se borili za vstop v republiško ligo, košarkarji so bili tretji v SRS, šabiisti so bili drugi v republiki, v kolesarstvu so izstopali posamezniki z osvajanjem republiških prvenstev, v sabljanju so prav tako posamezniki segala po najvišjih naslovih v republiki, hokejisti na travi so bili prvaki SRS, močno pa so se uveljavljali še strelci in kegljači. Dne 7. junija 1948 sta na izredna skupščini SFD KLADIVAR v skladu z reorganizacijo telesne kulture (ustanovitev telovadne zveze Slovenije) so bili ustanovljeni Telovadno društvo Celje I in Telovadno društvo Celje II (Gaberje), v katerega je vstopilo članstvo za splošno vadbo in gimnastiko, ostali športniki pa so ostali združeni še v SFD Kladivar. V letu 1949/50 je ponovno prišlo do decentralizacije in iz enotnega SFD Kladivar je izstopilo večje število športnih klubov in sekcij, ki so u- stanovill nova društva in klube. V ta čas je šteti nastanek ŽŠD Celje s sekcijami za smučanje, nogomet, rokomet, košarko, plavanje; ponovno rojstvo ŠD Olimp s sekcijami za nogomet, judo, boks, kegljanje, odbojko, namizni tenis; AD Kladi-var; ND Kladivar; HDK Celje; ostaM kluba so še nekaj let nastopali pod imenom Kladivar, kasneje pa so se priključili drugim društvom, nekateri pa so povsem ugasnili. Ta društva obstajajo še danes, v zadnjem desetletju pa smo bili priča ustanavljanju še novih. Sporedno z nastajanjem novih društev so se razvijali tudi vodstveni organi za telesno kulturo. Okrožnemu fizkulturnemu odboru Celje je sledil Okrožni telovadni odbor, okrajni Ezkulturni odbor Celje — okolica, okrajna zveza Partizan, okrajna športna zveza, okrajna zveza za telesno kulturo, dobro desetletje pa obstoja tudi že občinska zveza za telesno kulturo. Že sama imena teh organov pričajo, da je Celje vseh 25 let v razvoju telesne kulture prispevalo pomemben delež s svojimi organizacijskimi in strokovnimi kadri k razvoju telesne kulture v širši celjski regiji. Kratek pregled dela in dosežkov panog in iger ter aktivnega članstva: — atletika je vsekakor vodilni šport. Atleti in atletinje s svojimi uspehi kot posamezniki in v moštvenih tekmovanjih že vsa leta po osvoboditvi sodijo v sam jugoslovanski vrh. Celje je dajalo visok procent državnih reprezentantov. Danes je kvalitetni vrh nekoliko ožji, širina tega športa pa še vselej v vseh kategorijah zagotavlja nam Celjanom vrh v državi in republiki; — rokomet sodi po kvaliteti za atletiko. Celjani so že prva povojna leta bili med najboljšimi v državi v velikem rokometu, v velikem in malem pa so bili polnih deset let prvaki SRS, 4 leta so bili člani zvezne lige in sedaj nastopajo v II. zvezni ligi. Široko zaledje zagotavlja tej igri nadaljnje perspektive; — alpsko smučanje je bilo vsa leta na visoki ravni. Prvo desetletje so Celjani bili pri članih in mladincih v zveznem merilu v samem Jugoslovanskem vrhu, danes na se v republiškem merilu vse bolj uveljavljajo mlajše kategorije. Smučarski tek je povsem zamrl, pa čeprav so tudi v tej panogi imeli Celjani pred leti določeno tradicijo, 3 državne reprezentante in celo zastopnico na Olimpijskih igrah. V smučarskih skokih izstopajo posamezniki, težki pogoji pa onemogočajo kontinuirano delo; — košarka kot nova športna igra je zavzela širok razmah. Naj- večji povojni uspeh so dosegle mladinke, ki so bile dvakrat prvakinje SRS in dvakrat druge v SFRJ, mladinci so že vrsto let dragi v SRS, člani pa zadnja leta na tretjem mestu v republiki; — v odbojki so članice TVD Celje sodelovale leto dni v zvezni ligi, zadnja leta pa člani iz Gaberja in članice iz Celja uspešno igrajo v republiški ligi. Žal v tej igri ni dovolj zaledja v mladinskih kategorijah; — nogomet, ki ima najbolj bogato tradicijo, preživlja trenutno večjo krizo. Nogometaši Kladivar j a so večkrat osvajali republiško prvenstvo, z uspehom so sodelovali vrsto let v slovensko-hrvaški ligi, dvakrat pa so bili tudi člani II. zvezne lige. Slabost celjskega nogometa je v slabem delu z mladinskimi in pionirskimi kategorijami; — v gimnastiki je čutiti izredno nazadovanje. Prva leta po osvoboditvi so Celjani segali celo no naslovih državnih prvakov, v državni reprezentanci so nastanili trije člani in tri članice, izredni uspehi so bili v moštvenih tekmovanjih (mladinske kategoriji: — z izrednimi povojnimi uspeh-' ponašajo pripadniki Aero kluba Celje z osvajanjem državnih prvenstev v motornem in jadralnem letalstvu, nastopanjem na svetovnih prevenstvih, nredvsem pa s kontinuiranim delom, ki zagotavlja društvu solidno pot; — v plavanju smo v povojnem obdobju segali tudi po naslovih državnih in republiških prvakov, v vaterpolu so se igralci uve-1 javili ali v republiškem merilu. Žal težki pogoji (brez pokritega Plavalnega bazena) ne zagotavljajo kontinuiranega dela in s tem možnosti solidnega napredka; — v hokeju na ledu je čutiti kontinuirano delo. Celjani solidno nastopajo v II. zvezni ligi, so trenutno peti v SRS. za seboj pa imajo soliden podmladek; — v umetnostnem drsanju še nismo dosegli predvojne kvalitete. Delo je zagotovljeno v širino in unaimo, da bodo z leti vidni tudi športni dosežki; — v kegljanju smo dosegli izredne uspehe. Celje je v borbenih igrah dvakrat osvojilo naslov ekipnega državnega prvaka, po najvišjih naslovih pa segaio tudi kegljavke iz Štor, ki imajo tudi kar 3 članice v državni reprezentanci; — že dve desetletji z uspehom nastopajo v zvezni ligi tudi hokejisti na travi, ki so z manjšimi prekinitvami osvajali tudi vsa republiška povojna prvenstva; — skupina celjskih dvigalcev uteži se vse bolj uveljavlja in si je letos celo priborila članstvo v I. zvezni ligi; — izredno se uveljavljajo karateisti, ki sodijo v sam slovenski vrh; — judoisti so nekoliko izgubili v svoji kvaliteti, nastopajo pa v I. republiški ligi; — nazadovanje je čutiti v strelskem športu, saj so Celjani in Štorjani pred leti osvajali državna in republiška prvenstva v vseh kategorijah in različnih o-r ožjih; — vsa leta po vojni so se uspešno uveljavljali alpinisti z vrhunskimi storitvami v domačih in tujih stenah. Celje je imelo tudi svoja zastopnika v himalajski odpravi in v Andih; — s svojim delom so povsem prenehali kolesarji, sabljači, boksarji, to so panoge, v katerih smo pred leti dosegali vidne -u-spehe v republiškem in celo v državnem merilu; — veliko nazadovanje je čutiti v namiznem tenisu. Od uspešnega nastopanja v zvezni ligi in na republiških tekmovanjih danes Celjani ničesar ne pomenijo v tej igri, ki se trenutno goji le v rekreativni obliki; — tudi v moto športu smo bili priča večjim povojnim uspehom posameznikov, predvsem v vožnji s prikolico, v go-kartu in v avtomobilskih ralllyjih; — močan razmah je čutiti v tenisu. Zaradi prejšnjih slabih pogojev pa trenutno še ne moremo govoriti o kvalitetnih dosežkih; — konjeniki so kljub težkim pogojem v vsem povojnem obdobju s kontinuiranim delom opozarjali nase širšo javnost. V zadnjih letih pa sta predvsem Završnikova in Rančigaj postala člana državne reprezentance in uspešno nastopata na raznih tekmovanjih; (Nadaljevanje prihodnjič) KEGLANJE Stalni mesečni prispevki: Kegljamo vsako soboto od 9. do 11. ure dopoldne na kegljišču »INGRAD-a« razen 26. 2., 11. 3. In 15. 4. 1972. Prijave sprejema tovariš ČRETNIK Marjan, MERX HOTEL (tel. 19-17 in 19-18). VSTOPNINE NI! MERK VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šanlah. Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav. šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno Tisk: Papinkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 2,100 izvodov. O imetnice Aleksander Paunovič Težko se je sprijazniti s kruto resnico, da ga ni več med nami. Usoda in pot človeškega življenja, je neznanka. Ni dolgo od tega, ko smo skupaj načrtovali bodoče delo in skupaj iskali rešitve za uspešnejše izpolnjevanje sprejetih nalog. Toda zahrbtna bolezen je premagala njegovo življenjsko voljo. Na pragu 5Odet napornega življenja _ga je za vedno ločila in onemogočila, da sodeluje z nami pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti, se z nami veseli novih delovnih uspehov in z nami dočaka lepši jutrišnji dan. Kot mlad, zdrav in živahen fant je leta 1938 dosegel svoj poklic a-ranžer v Beogradu, poklic, katerega je neizmerno ljubil in kateremu se je v celoti predal. Tudi njemu vojna leta niso bila naklonjena, saj je bil prisiljen preživeti vojni čas v tujini. Kot zaveden Jugoslovan se je vključil v zaključne^ operacije za o-svoboditev naše dežele izpod tujega jarma. Takoj po vrnitvi v naše mesto se je aktivno vpij učil v obnovo in razvoj porušene domovine. Leta 1952 je postal član kolektiva, ki je bil soustvarjalec današnjega »MERX«-a. Poln idej in ustvarjalnega duha je bil eden od redkih pionirjev uvajanja sodobne organizacije dela v trgovini. V sleherni prodajalni našega podjetja in v mnogih tovrstnih prodajalnah ši- rom Slovenije in Jugoslavije, je pustil neizbrisen pečat svojega dela. Svoje bogato znanje ni ohranjal le zase, bil je izredno radodaren, vedno pripravljen pomagati in svetovati svoje bogate izkušnje z željo, da se najde vedno najboljša rešitev. Dal je svoj delež pri vzgoji mladega aranžerskega kadra v Celju. Mnogokrat se je iztrgal iz družinskega kroga, da bi lahko izpolnil sprejeto nalogo. Slava njegovemu spominu! Ivan Poženel 20. januarja, letos, smo pospremili na zadnji poti našega dolgoletnega sodelavca, tov. IVANA POŽENELA, glavnega skladiščnika v Poslovalnici 3 — Agropromet. Vse, ki smo ga poznali, je globoko presunila nepričakovana vest, da nas je za vedno zapustil tovariš, kakršnega redko srečamo v življenju. Komaj 53 let mu je bilo in omahnil je, ne da bi užival vsaj delček sadu svojega neumornega dela. Življenje mu ni bilo postlano z rožami. Že v zgodnji mladosti je občutil tujčevo peto na zasužnjenem Primorskem, nato pa od vsega začetka doživljal strahote vojne vihre, najprej kot italijanski vojak, od leta 1942 pa kot borec v partizanskih vrstah. Mladi partizanski poročnik Poženel, je leta 1948 zapustil svoje bojne tovariše in se z dušo in telesom vključil v izgradnjo porušene domovine. V Celju si je našel nov dom in se zaposlil naj- prej v Cinkarni, nato pa se je pred 20 leti vključil v naš kolektiv, kateremu je bil zvest do svoje smrti. Skrbnemu, požrtvovalnemu in doslednemu na delovnem mestu, mu opravljanje delovnih nalog ni delalo težav, saj si je s pravilnim odnosom do sodelavcev, prirojenim, izrednim čutom tovarištva, smislom za organizacijo ter s svojim umirjenim načinom občevanja z ljudmi, ustvaril okrog sebe pravo delovno vzdušje ter si pridobil popolno zaupanje delavcev in uprave podjetja. V naših vrstah je nastala vrzel, ki nas bo vedno spominjala na neprecenljivega prijatelja in tovariša Ivana. Jože Šinkovec V 52. letu starosti nas je za vedno zapustil tov. JOŽE ŠINKOVEC, komisionar v skladišču Krško. Pred dvemi leti ga je napadla neozdravljiva, zahrbtna bolezen, ki mu je dne, 25. 1. 1.1. pretrgala nit življenja. Kolektiv bo svojega priljubljenega delovnega tovariša, ki je na svoji življenjski poti okusil največje tegobe pregnanstva in ki je 9 let požrtvovalno, prizadevno in vestno opravljal zahtevno delo komisionar j a, ohranil v trajnem spominu.