NOVO MESTO, 22.10.1980 LETO X	ŠT. 13
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto
GLASILO DELOVNE SKOPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO
MNMNNNtNMtHUttNI
kljub težavam produktivnost dela porasla za 1,2 odstot.
IZVRŠILNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA DO LABOD NA SEJI DNE 23. X. 1980 UGODNO OCENIL IZVRŠEVANJE PLANA IN STABILIZACIJSKIH UKREPOV V LETU 1980.
Upoštevajoč vpliv na produktivnost, ki ga imajo prvi dve leti nove delavke na priučevanju, le-teh je v TOZD Delta Ptuj 121 ali 8 % vseh proizvajalcev v DO LABOD, je delovna storilnost, merjena v proizvodnih minutah! kljub težavam pri oskrbi s surovinami in nabavi strojne opreme porastla letos za 1,2%, čeprav* bi enostranska primerjava opravljenega dela po delavcu brez upoštevanja navedenega vpliva pokazala obrnjeno sliko. To seveda še posebej velja za TOZD Delto Ptuj, ne samo pri produktivnosti, marveč tudi pri dohodku in pri drugih pokaza-' teljih o uspešnosti gospodarjenja.
Ostale značilnosti in doseženi rezultati ob periodičnem obračunu za 9 mesecev tega leta so sledeči:
Plan števila zaposlenih je v tem obdobju dosežen le s 97 %.' Značilno pa je, da nobena! TOZD ni dosegla plana zapo-
2.	Produktivnost izražena vprečju 106,3 in sicer:
TABELA 2
slenih (najnižja TOZD Libna in Zala s 94 % in najvišji TOZD Commerce z 99 %).
(glej tabelo 1)
doseganju norm je bila v po-
TOZD LOCNA TOZD LIBNA TOZD DELTA TOZD TIP-TOP TOZD TEMENICA TOZD ZALA
% doseganja norm 1. 1979 109,7 106,2 112,1 113,9 110,4 112,6
IX/1980
109,9
105,4
97.9 118,8
110.9 116,2
TABELA 2a
CELOTNI PRIHODEK IN RAZDELITEV
1.	CELOTNI PRIHODEK
2.	Porabljena sredstva
3.	DOHODEK
4.	Davki in prisp. iz dohodka
5.	Pospešena amortizacija
6.	Cisti dohodek
7.	del Čistega dohodka:
— za osebne dohodke
8.	OSTANEK ČISTEGA DOHODKA 59.207
STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA
Doseženo	In de v na	lndex
I. - IX. 80	letni	IX/80
	plan 80	in IX/78
621.431	81,20	132,5
360.052	82,27	134,9
261.379	79,76	129,5
28.229	81,32	91,4
6.361	73,61	118,0
209.881	80,17	129,4
150.674	78,00	127,3
131,2
100%
£3
58%
1	- celotni prihodek
2	- porabljena sredstva 5 - davki in prispevki
4	- pospešena amortizacija
5	- del dohodka za delovno skupnost
6	- osebni dohodki
7	- stanovanjska 8' edstva
8	- skupna poraba
9	- rezervni sklad
10	- poslovni sklad
11	- druge obveznosti po samouprav.sporazumu
24-%
5%
---1 1% ,
3%
2%
-1%
o,4%
1. Število zaposlenih: TOZD	1234 Plan 1980	5	6 7	8	9 lo 11 Zaposleni 30.IX.80	Indes
LOČNA	344	331	96
LIBNA	353	333	94
DELTA	550	5^1	98
TIP-TOP	174-	165	95
TEMENICA	139	137	99
ZALA	100	94	94
COMMERCE	207	205	99
DSSS	91	89	98
SKUPAJ :	1.957	1.895	97
3.	Celotni dohodek in razdelitev:
Izvršilni odbor delavskega sveta DO Labod je ugotovil, da je DO Labod kljub povečanju poslovnih stroškov uspelo zadržati raven rentabilnosti iz prejšnjih obdobij, obvladovati tekoče nepredvidene težave in celo doseči ugodno plačano realizacijo v odnosu na plan. Dosežen dohodek 30. 9. 1980 pa bi bil še bolj ugoden, če neplačana realizacija ne bi presegla celo 50 milijonov din, ki zmanjšuje obračunan dohodek za 8 %. (glej tabelo 2 in 2a)
4.	S povečano udeležbo uvoza v strukturi proizvodnje iz 29 % v lanskem letu na 35,2 % ali za 20,7 %, smo dosegli za 21,7% večji izvoz (izraženo v USA dolarjih), kar je v tem času velik uspeh in pomemben prispevek k izboljšanju plačilne bilance s tujino, še zlasti, ker Labod tradicionalno več izvaža kot pa uvaža.
Razmerje med klasičnim izvozom in Lohn posli je doseglo že 30:70 v korist uslug.
Re gionalna smer izvoza pa znaša:
—	na konvertibilno področje
98,15%
-	na vzhod	1,85 %
Izraženo v USA dolarjih se je izvoz povečal od 2,821.072 dolarjev v letu 1979 na 3,433.497 dolarjev letos.
Ker je skupni prihodek rastel v indeksu 132,5 je bila vrednostna prodaja naših izdelkov na domačem trgu tudi zelo uspešna. V mesecu septembru smo z odpremo v vrednosti preko 160 milijonov din dosegli celo poseben rekord.
5.	Uspešnost pri proizvodnji in prodaji ter zlasti pri obvladovanju izrednih vplivov in stabilizacijskih ukrepov je pogojevala, da je bila povprečna rast dohodka na delavca 27,79% čistega dohodka pa 26,64 %.
Po TOZD je slika sledeča (glej tabelo 3):
6.	Izplačani neto osebni dohodki mesečno so v 9 mesecih tega leti znašali povprečno v DO 6.402 din, s pobotom korigirane rasti OD zaradi večjega
(Nadaljevanje na 2. str.)
kljub težavam produktivnost dela porasla za 1,2 odstot.
(Nadaljevanje s 1. str.)
izvoza itd. pa bodo znašali 6.600 din. Ob takem trendu v IV. tromesečju bodo mesečni OD v decembru presegli 7.000 din. kar pa bo še vedno premalo, da bi dohiteli povprečje v gospodarstvu.
izplačani neto osebni dohodki I. — IX. 1980 po TOZD so znašali (glej tabelo 4):
7.	Ostali kazalci gospodarjenja v odnosu na isto obdobje leta 1979 so (glej tabelo 5);
8.	Glede na stanje 30. 9.' 1980 in uspešnost gospodarjenja v III. tromesečju 1980 ter na pričakovane in možne rezultate do konca leta 1980, je Izvršilni odbor ob kritični oceni nekaterih težav in pomanjkljivosti glede pravočasne oskrbe proizvodnje s surovinami, kvalitete izdelkov itd. ocenil, da bomo tudi v IV- tromesečju sposobni prigospodariti toliko dohodka, da bi bili osebni dohodki za 10 % nad plansko rav nijo.
TABELA 3
Doseženi dohodek in čisti dohodek na delavca
	DOHODEK NA	DELAVOA	CISTI DOHODEK NA DELAVCA.	
TOZD	t ty ao	Index 1-j.A.ou	i_ix.80/I-IX.79		O co • X H 1 H	Inaex I-IX.80/I-IX.79
LOČNA	151.171	130,82	121.986	129,68
LIBNA	131.614	131,16	109.071	131,78
DELTA	128.420	12o,49	107.569	119,89
TIP-TOP	158.346	132,33	127.979	131,2o
TEMENICA	145.041	129,o8	115.834	129,62
ZALA	165.709	132,68	136.372	13o,51
COMMERCE	226.075	135,9o	154.737	133,09
DSSS	164.095	lo8,69	151.H9	lo8,75
LABOD	151.436	127,79	121.599	126,64
TABELA 4				
Povprečno	izplačani neto	OD na zaposlenega		
				
	doseženi	lndex		Index
1U4.D	I - IX.80	I-IX.80/ leto 79		I-IX.79/I-IX.80
LOČNA	6.138,25	113,55		123,83
LIBNA	5.551,95	llo,79		117,o2
DELTA	5.734,6o	lo4,83		lo9,46
TIP-TOP	6.629,30	H5,lo		121,98
TEMENICA	6.137,30	lo9,26		115,25
ZALA	6.585,95	115,88		124,46
COMMERCE	8.851,oo	llo,69		12o,99
DSSS	8.263,85	lo8,83		115,61
LABOD :	6.4o2,25	llo,41		117,84
z
<_>
UJ
m
UJ
2T
cr>
>
n
z
2:
<
z
<
Q_
UJ
—>
Z
<
>
Ul
K/l
0£
>
1^1
O OO CT\	Ločna 23.721.9*1	98.	7
			
>	L I bna 20,298.575	89,0	
UJ			
<_> UJ	Delta 30,865 . 1 42	98,5	
			
Ul UJ	TIp-Top 1 1 , 299.368	99,1	
2:			
CT\	Temenica 9.012.050	97.7	
			
z <	Zala 6.470.014	100.1	
			
-J O-	Koope racija 5,255-975	100,0	
<N'			
O O	Labod 106,498.164	96,6	
-			
TABELA 5
OSEBNI DOHODKI IN DRUGI KAZALCI NA DELAVCA
Uresničevanje planskih nalog in resolucijskih izhodišč je v DO v primerjavi z istim obdobjem leta 1979 doseženo s
Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi
Dohodek na delavca
Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi
Čisti dohodek na delavca
Razporejena sredstva za OD in skupna poraba na delavca
Akumulacija v primerjavi z dohodkom Poslovni stroški in obveznosti Osebni dohodki Vrednost minute
Index
88,27
127,8o
loo,oo
126,65
12o,o2
162,5o
119,49
127,38
116,25
Možni odstotek rasti OD glede na planirano
rast dohodka 14,72 Možna rast sredstev OD glede na doseženo
rast dohodka 25,7o Doseženi odstotek rasti sredstev OD 22,82 Korigirani odstotek rasti sredstev OD 25,7o
kako z normami
Normiranje je predsvem izhodišče za ustvarjanje dohodka in ne le za delitev osebnih dohodkov
Od uveljavitve Zakona o združenem delu pa vse do danes se vleče polemika okoli uresničevanja načela „delitev OD po delu”. Na žalost niso bile razprave o tej problematiki nikoli dosledne in kompletne, ampak so potekale po nekakšnih delih - fazah, pri čemer pa moramo reči, da so bile te faze — (izbrani) kriteriji — medsebojno povezane in in je pri tem uporabljeno smiselno zaporedje. Enkrat smo poudarjali razvid del in nalog, drugič zopet odgovornost in pogoje dela, tretjič poudarjamo norme kot elemente sistema nagrajevanja oziroma delitve OD.
Menim, da so navedeni kriteriji prvotno pomembni s stališča organizacije dela in uresničevanja plana ter s stališča ustvarjanja dohodka in šele potem so pomembna ta vprašanja s stališča delitve OD. Vse dokler nam bo delitev OD osnovno izhodišče za urejanje teh vprašanj ne bomo imeli ustreznega razvida del in nalog, ne bomo imeli urejene odgovornosti pri delu in ne bomo imeli ustreznega sistema normiranja ter opredeljevanja kvalitete izdelkov oziroma opravil kakor tudi uresničevanje načela gospodarnosti, kot osnovnega načela vsakega gospodarja. V zadnjem času smo priča, da je družba izpostavila sistem normiranja kot sestavni del delitve OD in da prav zaradi tega delavci z referenumom sprejemajo splošne akte o normah. Pozablja se pri tem, da so norme delovni programi, programi proizvodnje v organizacijskih enotah in plan TOZD le objektivni kriteriji s pomočjo katerih se zastavlja in ugotavlja obseg del (količina dela) za posameznika, za organizacijsko enoto in za TOZD kot celoto. Količina dela ni edini kriterij za ugotavljanje prispevka delavca k ustvarjanju dohodka oz. za ugotavljanje deleža delavca v sredstvih, ki so namenjena za osebne dohodke, ampak so tudi drugi kriteriji, ki jih pri tem tudi moramo upoštevati.
Različni vzorci splošnih aktov o normah se sklicujejo na določila 129 in 182 člena Zakona o združenem delu, ki pa ne omenjajo ,,norm” kot kriterija delitve OD ampak
opredeljujejo kot osnovne kriterije obseg in količino ter vrsto del (zahtevnost del), kvaliteto dela (bolje rečeno izdelka), odgovornost in pogoje dela, izvedbo organizacije dela tako, da ta zagotovi uresničevanje plana ipd. Obstoja torej zakonska obveznost TOZD, da sprejema plane, ki po svoji vsebini zajemajo vse vrednostne in fizične elemente delovnega procesa. Nikjer ni določena obveznost, da TOZD sprejema programe aktivnosti organizacijskih enot in da določa obseg dela posameznika. Vendar - ali si lahko predstavljamo uresničevanje plana TOZD, če v delovnem procesu ne bo izpeljana sodobna organizacija in delitev dela s predpostavko, da mora biti vsak delavec obremenjen ves delovni čas (7,5 ur) in daje pri tem natančno določeno kdo, kaj, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem času in obsegu mora narediti svoj del tega skupnega plana — verjetno ne. Da bi prišli do planskih osnov moramo vedeti časovne normative izdelave posameznih izdelkov (operacij) je opravil ter strukturo strokovnih usposobljenosti tistih, ki naj bi bili sposobni izdelati posamezne izdelke (oz. izvesti le določene operacije ali opraviti določena opravila, ki jih narekuje delovni proces pri izvrševanju skupnega plana. To pomeni da je določanje norm in delovnih programov prvotno izhodišče za planiranje in izvrševanje planov vseh vrst in le objektivno merilo za ugotavljanje količine opravljenega dela. Prav tako nam narekuje planiranje in izvrševanje plana, da opredelimo norme kakovosti izdelkov oz. opravil, stroške ki pri posameznih delih nastopajo (načelo gospodarnosti) kar pomeni, da so tudi ti elementi prvotno izhodišče za opredeljevanje normativov pri zagotavljanju in izvrševanju plana in šele nato objektivna merila za delitev OD.
Večkrat smo omenili izdelek ali opravilo? V tem prispevku je z izdelkom mišljen predmet, ki je naša osnovna dejavnost in je most v delovnem procesu (srajca ipd.), opravilo pa je vsaka druga aktivnost, ki je nujna v povezavi celotnega samoupravnega procesa. Sedanje mnenje, da se lahko normirajo le dela pri izdelavi izdelkov (proizvodna dela) moramo spremeniti in postaviti izhodišča za normiranje oz. programiranje vseh delovnih nalog v delovnem procesu in na ta način odpraviti nepotrebna mnenja, daje nujna razlika med temi deli in prisotnost, da nekaterih opravil ne bi morali opravljati oz. da je preveč delavcev, ki opravljajo posamezna opravila ipd.
Vsi moramo najprej zavzeti trezno stališče, da nobeno delo ni samo sebi namen, ampak da z opravljanjem posameznih del dejansko povezujemo vse potrebne aktivnosti ki nam jih narekuje narava našega delovnega procesa in poslovanja ter naši in družbeni interesi, da bi delovni proces nemoteno potekal in se razvijal.
Vzemimo najbolj enostavni primer: delovna naloga ekspedi-ta (sprejemanje in odpošiljanje pošte—korespondenca) bi rekli nič posebno pomembno niti zahtevno delo. Poglejmo v kratkem povezavo teh nalog z ostalimi. Organiziramo proizvodnjo, proizvedemo izdelek in ga prodamn oz. vročimo kupcu z namenom, da zaračunamo svoje delo in za svoj izdelek izdelamo fakturo (račun). . Če te fakture ne pošljemo kupcu, je naše delo zastonj.
OBISK
Našo delovno organizacijo so v ponedeljek 20. oktobra obiskali predsednik SOb Novo mesto, predsednik izvršnega sveta občine Novo mesto, predsednik občinskega sveta ZSS in Z DL ter predsednica Občinske konference ZSMS.
Sestanek je bil sklican na željo vodstva naše delovne organizacije, z namenom, da osvetlimo in predstavimo naše srednjeročno usmeritev in potrebe po modernizaciji strojne opreme, kar je nujno, če hočemo v kvaliteti in časih ostati konkurenčni na trgu. Predstavili smo tudi naša prizadevanja na področju izvoza in vzporedno izpostavili tudi situacijo slovenske in jugoslovanske tekstilne industrije.
Pozdravljena so bila prizadevanja za prehod v eno izmensko delo, v TOZD LOČNA in L1BNA kot tudi privrženost kolektivu, kar so naše delavke že mnogokrat potrdile.
Ne navajam tega, da bi izpostavil to ali drugo adminisrativno delo, ampak zato, da resnično razmišljamo kadar ponekod trdimo, poleg pomembni rti proizvajanja tudi o nujnosti drugih vzporednih opravil, za katera je včasih mišljeno da so odveč. Torej ni problem v tem ali so posamezna opravila, ki jih opravljamo nujna ali ne, čeprav se lahko občasno preslišimo in poskušamo delo bolj organizirati, ampak je problem v tem določiti normative obsega in kakovosti del in na ta način poskušati doseči polno (7,5 urno) obremenitev vsakega delavca.
Prav z določanjem obsega del količine del s pomočjo normativov bomo zagotovili uresničevanje te naloge, s čemer bomo dobili objektivna merila za ugotavljanje uresničevanja plana oz. okvirnega programa in s tem tudi za bolj pravično delitev OD.
Poleg tega moramo vedeti še nekaj! S splošnim aktom ne bomo določali posamezne norme ali delovnega programa na delih, ki se ne dajo normirati, ampak postopke, kako se določajo norme, normativi kakovosti, gospodarnost dela in poslovanja, pristojnost organov in pravice delavcev po tem postopku. Normative navedenih elementov bomo določali za vsako delovno nalogo (operacijo, opravilo ipd.) v trenutku, ko bomo opredelili to nalogo in sicer v postopku in na način, ki ga določa splošni akt in ki ga narekuje narava posameznega dela ne glede na to ali se bo šlo za proizvodno delo, za strojem ali pa za druga opravila v delovnem procesu. Prepričani smo, da nam bo takšen pristop k tej nalogi zagotovil povečanje produktivnosti dela in odgovornosti vsakega in vseh pri uresničevanju plana in s tem tudi bolj pravičnp delitev OD pq delu.
dipl. iur. D1MITAR PERIČ
stališča in pripombe
iz delte
Stališča in pripombe na osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS in osnutku doqovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 - 85.
Zbor delavcev v TOZD Delta je na predložene osnutke samoupravnih sporazumov o temeljili planov SIS in osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj dal naslednje pripombe oziroma stališča:
1.	Predlagamo, da se pred sestavo predlogov sam. sporazumov vse SIS medsebojno vskla-dijo tako, da se bo skupna poraba gibala 10% pod predvideno rastjo družbenega proizvoda. Pri tem podpiramo prioriteto šolstva in otroškega varstva.
2.	Sredstva za investicije se naj ne zbirajo iz prispevne stopnje, temveč je treba iskati druge vire.
3.	Predlagamo IS SO Ptuj in posameznim občinskim SIS, da vplivajo na republiške interesne skupnosti, ki naj svoje programe uskladijo z materialnimi možnostmi.
Konkretne pripombe oziroma stališča pa smo dali na naslednje programe interesnih skupnosti:
1.	Program otroškega varstva v celoti podpiramo
2.	Pri izobraževalni skupnosti predlagamo, da iz programa investicij črtajo novo šolo v Ptuju in dogradijo dosedanje osnovne šole v mestu
3.	Pri kulturni skupnosti predlagamo, da se sprejme variantni predlog brez investicij '
4.	Pri telesni -kulturni skupnosti se prav tako sprejme variantni predlog brez investicij
5.	Pri zdravstveni skupnosti predlagamo, da sredstva za investicije zbirajo iz drugih virov, ne iz prispevne stopnje
6.	Pri Skupnosti socialnega skrbstva prav tako predlagamo da se potrdi variantni predlog brez investicij, oziroma da sredstva za le-te zbirajo iz drugih virov
7.	Pri skupnosti za zaposlovanje smo sprejeli variantni predlog
8.	Za stanovanjsko skupnost smo predlagali, da se prispevna stopnja naj ne bi večala, zlasti zato, ker je iz teh sredstev izločen prispevek za urejanje stavbnih zemljišč, katerega bomo plačevali posebej. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi za solidarno gradnjo stanovanj namenjali manj sredstev kot v sedanjem obdobju.
9.	Pri samoupravni komunalni skupnosti za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, se naj prispevek zmanjša od 0,80% na 0,65% od OD iz dohodka
10.	Lokalna skupnost za ceste predlaga prispevno stopnjo 0,29 % od dohodka, predlagamo da se zniža na 0,21 %.
11.	Pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva smo doslej plačevali prispevek v višini 0,3 % od OD oziroma po različni stopnji različne delovne organizacije. Sedaj je predlog za enotno stopnjo 0,5 % od OD iz dohodka. Predlagali smo, da bi ta stopnja bila enaka kot dosedaj to je 0,3 %.
12.	Skupnost za požarno varnost predlaga stopnjo 0,20 % od OD plačuje se iz dohodka, zbor delavcev predlaga, da se prispevna stopnja zmanjša kot to predvideva tudi IS SO in sicer na 0,13 %. Glede osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 pa so delavci predlagali:
tudi za gospodarstvo so predvidene preobsežne naloge, predvsem na področju investicij.
Prioritete so preširoko zastavljene. Podpiramo prioriteto kmetijske proizvodnje in predelave.
MAGDIČ MIMICA
PODROČJE SLO IM DSZ
Te dni je referent za SLO in DSz skupaj z delavci TOZD Temenica pripravljal celotni pla n za petletno obdobje s poudarkom na materialni opremljenosti in potrebam po sredstvih za realizacijo.
Tudi v TOZD LOČNA že teče izobraževanje novih delavk. Tov. KOŠIR, Ije mentor te skupine pravi, da dekleta lepo napredujejo, da pa bo potrebno vložiti še precej truda predvsem v praktična zonja.
usposabljanje
delavk v libni
Za leto 1980 smo v TOZD ,,LIBNA” planirali trideset delavk za tromesečno usposabljanje. Po poteku le-tega, naj bi si delavke pridobile naziv PK šivilje.
Do 1. oktobra smo usposabljali enajst delavk, od teh pa si je pridobilo naziv PK šivilje šest delavk. Ostale niso dosegle rezu ltatov, zato so bile odjavljene iz priučevanja ali pa so tega samovoljno zapustile.
Ker je odšlo iz naše TOZD v letošnjem letu do 1. oktobra 35 delavk (v največji meri fluktu-acija) od tega je šest delavk samovoljno zapustilo delovno mesto in TOZD, smo se ponovno odločili za objavo prostih delovnih mest na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Krško in sicer za profil PK in KV šivilj. Ker prošenj za delovno mesto KV šivilje ni bilo, smo se odločili za sprejem delavk na 3-mesečno priučevanje oziroma usposabljanje.
S pomočjo kadrovsko-social-ne službe Novo mesto, smo
organizirali interni preizkus znanja, teh delavk, ki pa žal v večji meri ni pokazal zaželenih rezultatov teoretičnih znanj. Tako se je s 1. oktobrom začelo usposabljanje desetih delavk po programu - ta pa zajema praktični in teoretični del. Po 3-mesečnem usposabljanju bo komisija za spremljanje nalog in del v času usposabljanja ocenila napredovanje oziroma obvladovanje teorije in prakse, ki ima v sami proizvodnji še pomembnejšo vlogo. Komisijo je imenoval delavski svet TOZD „LIB-NA”, sestavljajo pa jo: Ivan Žohar, Lidija Hočevar in Marija Štampfelj.
Pri internem testiranju pred sprejemom na usposabljanje je s kandidatkami vodila razgovor tov. Dragica Nenadič — vodja kadrovsko socialne službe s sodelavci.
Prvi dan usposabljanja je delavkam podal direktor TOZD „LIBNA” osnovna navodila, z njimi pa se je pogovorila tudi tov. Lidija Hočevar, ki jih je nato porazdelila po brigadah. Tudi z brigadirji posameznih enot so se delavke že pogovorile o delu.
Želimo, da bi delavke zares postale članice našega kolektiva, kar pa bodo morale dokazati tako s svojim odnosom do dela in delovne sredine, s
teoretičnim znanjem, še posebno pa s posluhom za delo v družbeno-političnih organizacijah, samoupravnih organih TOZD in tudi izven.
M A RIJ A ŠT AM FEL J
KA KO SLEDI STABILIZACIJSKIM PRIZADEVAMJIM TOZD TIP-TOP
Na sestanku OO ZK TOZD TIP—TOP so med drugim člani ZK ocenili tudi uresničevanje stabilizacijskega programa. Rezultati kažejo, da resolucijska prizadevanja niso bila kršena, odstopanja od začrtanega programa pa je čutiti pri izostankih iz dela. TOZD tudi ni dosegel po gospodarskem planu predvidenega števila zaposlenih, več pa je tudi „bolniške”. Med temi izostanki je največ bolniške do trideset dni, ki je celo porastla. Vzroke je iskati zares le v boleznih, saj je kolektiv TIP-TOP po letih nekoliko starejši.
Sicer pa bodo v OO ZK TOZD TIP-TOP izdelali podrobnejše poročilo o poteku stabilizacijskih prizadevanj, podana pa bottudi analiza morebitnih odstopanj — skupaj z vzroki in napotili za rešitev teh.
požarna
varnost
V	izdelavi so ocene požarne ogroženosti, za vse TOZD, ki naj bi služile za izdelavo načrtov požarnega varstva v TOZD in posredno v krajevni skupnosti oziroma občini.
V	zvezi s tem je potrebno najprej ugotoviti stanje objektov, način izgradnje, ter lego objekta glede na ostale sosednje objekte in transportne poti.
Glede na vrste vnetljivih materialov v delovnih in pomožnih prostorih se določi požarno obremenitev in s tem ugotovi, če ima pripadajoči TOZD zadostno količino požarne vode iz lastnih hidrantov iz vodovodnega omrežja, oziroma možnih naravnih virov.
V	zvezi s tem morajo vodilni delavci okvirno določiti in voditi evidenco o povprečni teži (kg) vnetljivih snovi v posameznih delovnih in pomožnih prostorih.
Ravno tako je potrebno vse ročne gasilne aparate ter gasilno opremo namestiti na določena mesta, da se le ta lahko evidentira in redno vzdržuje.
Na splošno velja, da sodijo naše TOZD glede predhodnih ocen požarne ogroženosti v skupino srednje in visoke požarne obremenitve, zato je potrebno bolj doseldno upoštevati požarnovarnostne predpise.
Glede opreme ročnih gasilnih aparatov in ostalih gasilnih sredstev je ugotoviti, da so zahteve pretežno izpolnjene. Iztrošene gasilske cevi za zamenjavo z novim nylon gumiranimi cevmi, nameščeni so ročniki na prho, pri čemer pa je potrebno natančneje ugotoviti količino požarne vode in iz-pravnost mehanizmov za aktiviranje.
Pri izdelavi ocene in načrta požarne ogroženosti bo potrebno sodelovanje odgovornih delavcev v TOZD predvsem glede potrebnih podatkov ter organizacije delovnega procesa zaradi zagotovitve potrebnih prostih prehodov ter glede razmestitve gasilske opreme.
Zavedati se moramo, da bo vsak požar v katerem koli delovnem ali pomožnem prostoru zelo težko pogasiti, zato se moramo vsi trudili, da požara sploh ne pride oziroma moramo biti vedno pripravljeni in sposobni pogasiti vsak začetni požar.
MILAN RIFELJ ing. varstva pri delu
GASILSKA ENOJA
Gasilska enota TOZD TIP-TOP je sodelovala v vaji LJUBLJANA 80, udeležila pa se je1 tudi občinskega tekmovanja gasilskih enot CZ. Na tej prireditvi je dosegla med štiridesetimi tekmujočimi enotami 18. mesto. Razen dopolnilnega pouka, ki je bil hkrati tudi priprava na vajo in občinsko tekmovanje, enota ni imela večjih pripra v, zato so člani z doseženim mestom zadovoljni. Uspeh pa jih navaja na pogostejše in rednejše vaje.
ŠTEVILKE IM REALNOST
Številčni podatek kaže, da TOZD Temenica zaposluje režijo iznad plana. Po planu za. prihodnje leto naj bi bilo zaposlenih 20 režijskih delavcev, sedanje stanje pa je 22. Vendar še vedno nima TOZD Temenica tehnologa (v planu je to mesto predvideno), fetos pa je dodatno še delovno mesto brigadirja za brigado, ki izdeluje krila. V kuhinji so zaposlene tri delavke, vendar sta dve zaradi bolezni že dlje odsotni. Tako ostaja za precejšnje delo v kuhinji le ena delavka, ki seveda potrebuje pomoč — ta prihaja iz proizvodnje.
Podoben primer je tudi pri čistilkah — planirani sta dve, poleg teh dveh pa je s polovičnim delovnim časom zaposlena še ena tovarišica, ki pa je tudi zaradi bolezni že dlje odsotna.
Zaradi težkih obolenj teče postopek za upokojitev dveh delavk TOZD Temenica, kar pa je seveda tudi vzrok za številčno odstopanje od plana in na drugi strani za nemoten potek dela zaradi premajhnega števila delavcev.
IZIDI
REFERENDUMA
Člani delavskega sveta TOZD TIP-TOP so na svoji seji pregledali izide referenduma o spremembah statuta TOZD in imenovali razpisno komisijo za individualnega poslovodnega organa. Mandat za direktorja TOZD se izteka, zato je že začela razpisna komisija, ki jo sestavljajo v enakem razmerju predstavniki OO sindikata in družbenopolitične skupnosti, s svojim delom-
V sedmih številkah glasila, vključno z današnjo, smo skupno objavili v sklopu akcije 1000 delavcev—sodelavcev 29 naslovov, ki nam jih je poslalo 12 avtorjev. Akcija nosi ambiciozno ime, vendar za nas že teh dvanajst dopisnikov pomeni uspeh, še bolj pa smo veseli, da se ta imena ne pojavijo le enkrat, ampak, da postajajo naši redni dopisniki. Največ prispevkov nam je poslala tov. MIMICA MAGDIČ iz TOZD DELTA, . saj se je oglasila kar 6 krat s sedmimi naslovi, MEŽKA GODLER iz DSSS pa je prav tako plodna dopisnica, ki se je tudi oglasila s petimi naslovi. Tudi TONČKA KRALJ iz TOZD LOČNA je naša zvesta sodelavka — poslala nam je pet prispevkov, MARIJA ŠTAM-FF.LJ iz LIBNE pa štiri.
Akcija traja do konca leta in upamo, da se nam boste priključili tudi tisti, ki se do sedaj še niso oglasili. Za vse dosedanje dopisnike pa želimo, da bi tako vztrajno tudi nadaljevali!
AKCIJA „TISOČ DELAVCEV - SODELAVCEV” V DO „LA-BOD”
LABOD št 7/:
1. Ob razpravi v Delti — Magdič Marija (Delta), Nežka Godler (DSSS)
LABOD št. 8:
1.	Brli smo v Beogradu — Tatjana Maresič, Tončka Kralj (Ločna), Andreja Kraševec,
2.	Več znanja — Tatjana Maresič (DSSS)
LABOD št. 9:
1.	Seminar za mlade komuniste,
2.	Vlak bratstva in prijateljstva — Marija Magdič (Delta),
3.	Obisk brigadirjev
4.	Izlet krvodajalcev — Nežka Godler (DSSS),
5.	Cesta življenja (pesem) — Silva Puhar (Delta),
LABOD št. 10:
1.	Mladinska politična šola — Tončka Kralj (Ločna),
2.	Iz seje OOS v Delti — Marija Magdič (Delta),
(Nadaljevanje na 6. str.)
(Nadaljevanje s 5. str.)
3.	Delovati moramo enotno
-	Nežka Godler (DSSS),
LABOD št. 11:
1.	Mladinci in vojaki -Nežka Godler (DSSS),
3.	Sklepi iz Libne — Marija Štemfelj (Delta),
4.	Ponovno na delu — Marija Magdič (Delta),
5.	Spominska dirka — Tončka Kralj (Ločna),
LABOD št. 12:
1.	Javna razprava v Delti — Marija Magdič (Delta),
2.	Pevski zbor v Libni — Irena Strgar (Libna),
3.	Referendum v TOZD TIP—TOP — Milan Gregorin (IP-TOP),
4.	Zadovoljstvo je pogoj za uspešno delo — Nežka Godler (DSSS),
LABOD št. 13:
1.	Ozimnica — Marija Magdič (Delta),
2.	Usposabljanje delavk v Libni — Marija Stamfelj (Libna),
3.	Zbiranje papirja — Anica Zupančič (Comm)
4.	Le trdo delo rodi uspehe
-	Tončka Kralj (Ločna),
5.	Samoupravni sporazum — Marija Stamfelj (Libna),
6.	Deseti zbor počitničarjev Jugoslavije — Tončka Kralj (Ločna), Andreja Kraševec (Comm), Uroš Gorenc (DSSS),
7.	Malica v Libni — Marija Stamfelj (Libna),
8.	Stališča in pripombe iz Delte - Marija Magdič (Delta)
PREMOG IN PAKETI
Osnovna organizacija sindikata v TOZD DELTA skrbi še naprej za ozimnico svojih članov, čeprav govorimo, da to ni več naloga sindikata, oz. naj bo delo sindikata usmerjeno k družbenemu in političnemu delu. Vendar delavci pričakujejo, da jim nekoliko pomagamo pri nabavi nekaterih stvari, ki jih v tem predzimskem času nakupujemo.
Sem pa v prvi vrsti spada nabava premoga. Glede na to,
da se v času energetske krize pojavlja pomanjkanje premoga, je ta naloga še posebno pomembna. To je razvidno tudi iz podatka, da se je letošnje leto število interesentov za nabavo premoga preko sindikata kar podvojilo. Prednost take nabave je tudi plačilo v večjih obrokih. Cene premoga so zelo visoke in delavci z nizkimi osebnimi dohodki težko plačajo račun v enkratnem znesku.
Za naše delavce pa bomo naročili tudi pakete ETA ozimnice in pakete Petovia ozimnice- Plačilo le-teh bo tudi možno v dveh obrokih.
MIMICA MAGDIČ
VTEMEMICI
SE POSPEŠENO DELO
V prejšnji številki našega glasila smo pisali o programu ženskih kril v TOZD TEMENICA, to je program, ki so ga v tej TOZD začeli izdelovati letos spomladi. Programje bil najprej sprejet kot začasen, sedaj pa je že osvojen kot reden. Tudi o pripravljenosti delavcev te temeljne organizacije, da so skrajšali svoj kolektivni dopust za. dva dni in so v mesecu septembru delali vse sobote, smo že poročali. Temu pa moramo dodati še informacijo, da bo intenzivno in pospešeno delo v TOZD Temenica trajalo še do 20. oktobra. Do tega datuma; bodo poleg vseh delovnih sobot, delali tudi dvakrat na teden popoldne — ob sredah in petkih. Do roka — to je 20. oktobra bo tako izdobavijen še preostali del jesensko — zimske kolekcije, ki zajema krila, moške obleke, kabane in hlače.
Zaključna faza proizvodnje zimsko — jesenske kolekcije zahteva precej dodatnega dela, predvsem v likalnici in skladišču, čemur je kolektiv znal prisluhniti in se je lotil dela — tako kot že tolikokrat doslej — zavzeto in pridno.
LE TRDO DELO RODI USPEHE
V	sklopu Gasilskega društva že trinajst let deluje ženska gasilska desetina Labod. Dolga bi bila vrsta, če bi naštevala vsa dekleta in žene, ki so v tej desetini delovale ali pa še delujejo. Koliko svojega prostega časa žrtvujejo za treninge in priprave na tekmovanja pa tudi malokdo ve. Vendar so treningi potrebni, saj le tako dosegamo lepe uspehe in rezultate. Tako smo letos v svoji sredini dve povsem novi članici, smo bile optimistično razpoložene vse do konca tekmovanja. Veselje pa je bilo še toliko večje, ko smo izvedele, da je naše PRVO mesto.
V	našem delovanju se srečujemo s precejšnjimi problemi zaradi dvoizmenskega dela. Upamo, da bo že z novim ! oni ta problem rešen, saj o prešli na enoizmensko uelo. Primanjkuje pa nam tudi deklet, ki bi v naši desetini redno sodelovale in tekmovale.
Sedaj je tekmovalna sezona zaključena, vendar me ne počivamo. Dvakrat mesečno imamo vaje in že se pripravljamo na novo prihodnjo tekmovalno sezono, v kateri bi seveda želele obdržati lepo uvrstitev.
TONČKA KRALJ-TOZD LOČNA
SAMOUPRAVNI
SPORAZUMI
Delavski svet TOZD LIBNA je na svoji zadnji seji obravnaval štiri samoupravne sporazume. Sporazumi so sedaj v javni raz pravi, nato pa jih bo sprejel in potrdil zbor delovnih ljudi. Predhodno bodo potekale razprave po sindikalnih skupinah, sindikalnih poverjenikih ter v družbenopolitičnih in samoupravnih organih. Ti samoupravni sporazumi so:
- Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih TOZDI pri pridobivanju in delitvi skupnega prihodka
— Samoupravni sporazum poslih blagovnega prometa in o kreditnih poslih v DO Labod — Samoupravni sporazum o1 združevanju sredstev in organiziranju posebne finančne službe — Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO Labod v obdobju 1981-85
Delavski svet je tudi obravnaval in soglasno sprejel samoupravni sporazum o štipendiranju v občini, ki zajema številne novitete na področju štipendiranja, kot temeljne oblike izobraževanja v naši družbi.
marua Stamfelj
Vodja proizvodnje v TOZD DELTA tov. Kranjc, je bil kljub obilici dela dobro razpoložen in gotovo je ..požugal" bolj za hec kot zares!
T,
zbiranje
papirja
Obsežna akcija zbiranja odpadnega papirja
10 OOS TOZD Commerce
Novo mesto je pobudnik akcije zbiranja odpadnega papirja, ki se je pričela v začetku letošnjega leta. Dolgo smo se ozirali na kupe papirja, ki so se nabirali v skladišču od uničene in neuporabne embalaže, na polne koše papirja ob naših delovnih mizah. Ves ta papir je romal na smetišče v Žabjak. Ker pa v letu stabilizacije poudarjamo produktivnost, čim manjše stroške in racionalno uporabo odpadnega materiala, smo se tudi mi zamislili in našli idejo prav v „smeteh”.
Od takrat, ko smo prvič dali idejo, je minilo šele dobrega pol leta. Čeprav je cena enega kilograma le 1,55 din, nam je v blagajno od prodaje papirja doteklo že 12.989,00 din, kijih nameravamo porabiti za izlet.
Trudili smo se, da bi izlet v Beograd organizirali že letos, vendar je bilo premalo prijavlie-nih. Povemo naj še to, da bi celotne stroške prevoza in ogleda za 40 prijavljenih v celoti poravnali iz sindikalne blagajne.
Upamo, da bomo ob primerni organizaciji spomladi lahko odšli v Beograd. Do takrat se bomo trudili, da bomo s papirjem dobili čim večji izkupiček, ker od mesečne članarine stanje v sindikalni blagajni le počasi raste. Ker marsikdo ne ve, kam gre denar, odtrgan vsakomesečno kot sindikalna članarina, naj povemo, da ostane OOS le 35 % pobrane članarine (kar znese mesečno v TOZD Commerce, Novo mesto cca 1.800,00 din), ostalih 65 % pa nakazujemo na zbirni račun pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto. Temu ostane 32%, razlika 33% pa gre na Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in ZSJ.
Na koncu naj še poudarimo, da je dala prvo pobudo za zbiranje papirja naša predsednica 10 OOS tovarišica Popadiče-va, ki ima tudi največ zaslug, da akcija uspešno teče.
ANICA ZUPANČIČ
Proizvodni prostori v TOZD TIP-TOP.
deseti zbor
počitničarjev
jugoslavije
V soboto, 4. oktobra je na planini Završnica pri Žirovnici potekal deseti zbor počitničarjev Jugoslavije. Na povabilo OK ZSMS Novo mesto smo se zbora udeležili tudi predstavniki mladine iz novomeškega dela Laboda.
Sprva je kazalo, da bo vse v najlepšem redu, zapletlo pa se je že, ko smo se začeli zbirati na avtobusni postaji. Že kar na začetku se je izkazalo, da mnogi mladinci, ki jim naj bi bil ta izlet kot nagrada za uspešno delo v mladinski organizaciji, izleta in priznanja niso vzeli resno. Kako naj si drugače razlagamo njihovo obnašanje — prišli so na avtobus in ko so ugotovili, da družba ni po njihovem okusu, so avtobus hitro zapustili s pripombami, da se ne splača zapravljati dneva. Naše mnenje je, da bi bilo potrebno preveriti, ali so nato ti tovariši odšli na delo (sobotaje bila delovna), ali pa jih je pot zanesla kam drugam. Če so si izbrali drugo varianto in izkoristili prosti dan po svoje, bi jih bilo potrebno primemo »nagraditi” za njihovo obnašanje.
No, mi pa smo v na pol praznem avtobusu odrinili na pot proti Gorenjski. Najprej smo se ustavili v Begunjah, kjer smo si ogledali zloglasne zapore, za tem pa smo se odpeljali še
na Vrbo v rojstno hišo Franceta Prešerna. Po okrepčilu v Radovljici smo se napotili na Završni-co. Pričakali smo udeležence orientacijskega tekmovanja in trimskega pohoda. Ob štirih popoldne smo se zbrali na prireditvenem prostoru, kjer je potekal kulturni program. Ža goste so ga pripravili mladi iz jeseniške občine. Pri razglasitvi rezultatov orientacijskega tekmovanja smo navdušeno zaploskali vojakom iz novomeške vojašnice Milan Majcen, ki so se uvrstili med prve tri.
Ponovno pa je prišlo do zagate. Na sporedu so bile zabavne igre, ki bi si jih marsikdo med nami rad ogledal, pa nas je šofer avtobusa začel prepričevati za vrnitev domov, čeprav je bila ura šele pet popoldne. Čeprav smo bili vsi odločno proti odhodu sredi
programa, nas je enostavno prisilil, da smo odšli domov.
Prav gotovo tudi takšen odnos šoferja zahteva obsodbo.
Ob sedmih zvečer smo prispeli nazaj v Novo mesto. Izlet, ki je bil namenjen predstavnikom mladine za njihovo delo v OO ZSMS se je sprevrgel predvsem v avtobusno prevažanje in na koncu se nam je že zdelo, da je bolj neke vrste kazen; zakaj smo si jo pa prislužili, pa ne vemo. To dajemo v presojo tistim, ki so za to odgovorni.
TONČKA KRALJ TOZD LOČNA ANDREJA KRAŠEVEC TOZD COMMERCE UROŠ GORENC DSSS
Tudi naša ptujska industrijska prodajalna je dobro obiskana, saj poleg domačinov in okoličanov radi pridejo po naše izdelke v Ptuj tudi Mariborčani.
malica v libni
Kljub pomanjkanju mesa v TOZD LIBNA dobra malica
V kuhinji TOZD LIBNA je trenutno zaposlenih pet delavk, od teh je ena za določen čas, dve delavki sta v bolniški, ena pa na porodniškem dopustu. Toda delo v kuhinji TOZD LIBNA kljub temu poteka nemoteno v obeh izmenah. Zasluge za nemoten potek ima predvsem vodja kuhinje tov. IRENA STRGAR, ki mi je v pogovoru povedala sledeče:
„Delo v kuhinji ni lahko, še posebej, ker moramo dnevno pripraviti 320 obrokov malic. Velikokrat smo delala tudi po dvanajst ur skupaj zaradi odsotnosti sodelavk.
Tudi pri sami nabavi živil naletim na številne težave, saj se že nekaj časa čuti pomanjkanje nekaterih živil, še posebno mesa. Tako večkrat pripravljam preproste malice, s katerimi pa so delavke prav tako zadovoljne. Seveda je tudi med nami nekaj izbirčnežev, ki ne znajo vrednotiti našega dela in truda. Težko je vsem ugoditi, zato sem pri sestavi jedilnikov čestokrat v zagati. Ta čas si veliko pomagam s kmetijskimi pridelki, saj mi kmetje nudijo zelenjavo po ugodnejših cenah, kot je v trgovinah.
Tako kot si to želijo vsi zaposleni v TOZD LIBNA, si tudi jaz želim, da bi čim prej prešli v enoizmensko delo. Delavke, še posebej pa matere se bomo lahko več posvečale svojim družinam, več bo zadovoljstva, s tem pa bo tudi delo uspešnejše. Predvsem pa želim, da bi se tudi v prihodnje tako lepo razumele in sodelovala s sodelavkami v kuhinji, kot je bilo to doslej.”
MARIJA ŠTAMFELJ
VRT V TEMENICI
Hrana se draži, pa tudi kaj težko je vedno kadar potrebujemo dobiti svežo zelenjavo, sočno solato, lep korenček. .. No v TOZD TEMENICA pa teh težav ne poznajo, saj so si na prostoru za proizvodno stavbo uredili prijeten zelenjavni vrt, ki lepo uspeva. Prostorje tako najracionalneje izkoriščen, prihranjen je marsikateri dinar, pa še vse kar pride od zelenjave na krožnik je sveže in »domače.”
Od pomladi pa do jeseni je bilo v zemljo vloženega obilo truda, da se lahko te dni razliva vesela pesem trgačev in obiralcev sadja. Na posnetku je pogled na naš RC s sadovnjakom in vinogradom.
Sanitarna inšpekcija, ki je že nekajkrat obiskala TOZD Temenica, vedno znova opozarja na neprimerne prostore kuhinje in jedilnice. Ker pa je kljub pomanjkanju in neustreznim prostorom higiena zares na višku, pristoji organi le »pogledajo skozi prste" in se hkrati zanašajo, da bo tudi gradnja v Temenici, stekla.

V TOZD LOČNA potekajo intenzivne priprave za prehod v enoizmensko delo. Poslovna sekretarka TOZD LOČNA, tov. Slavica Putrih pravi, da tako anketa kot tudi pogovori z delavkami kažejo na zadovoljstvo delovne sredine ob teh premikih. Enoizmensko delo pa bo omogočilo tudi lažje družbenopolitično delo, omogočilo bo izobraževanjj ob delu in podobna
**4.'*+***-*t-*c-*+*+*****•*(**
oo zk v
ljubljanski
enoti
commerca
Komunisti v ljubljanskem delu Laboda so imeli do nedavnega skupno osnovno organizacijo ZK, ki je povezovala člane TOZD TIP-TOP in enote COMMERCE. Ker pa ima vsaka TOZD svoje specifične probleme, se je vse bolj kazala potreba po organizaciji samostojne OO ZK za enoto COMMERCE Ljubljana. Pobuda je bila pozdravljena tudi iz strani Občinske konference ZK Bežigrad.
OO ZK enote Commerce se je prvič sestala v začetku oktobra. Sekretarka je dolgoletne družbenopolitična delavka tov. Milica Stupar, že kar na začetku pa so med svojo sredino sprejeli tudi tri nove člane - GORDANO JAVIČ, MAGDALENO MARAVČE-VIČ in LJUBO RATAJC. Na prvem sestanku so člani ZK ocenili stanje v osnovni organizaciji, pregledali so osnutek akcijskega programa, se seznanili s samoupravnim splošnim aktom o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO za obdobje 1981 — 85 in se pogovorili o stabilizacijskih prizadevanjih v TOZD.
Osnovni organizaciji ZK enote Commerce želimo uspešno in plodno delo!
**-S+**£*^**-X**-M<-*<-K****