# @3;377    &+<<<3 B B 2 “Cerkveni absolutizem datira v èasu, ko je Cerkev zaèela razpadati in jaz mislim, da se ne motim, ako trdim, da ima v tem vzrok tudi or- jaški verski indiferentizem v Evropi.”1 Pogled na slovensko katolištvo druge po- lovice 19. stoletja bi utegnil zunanjega opa- zovalca napotiti k misli, da je bila njegova ko- maj zaznavna, a vendarle obstojeèa notranja razpetost med “nespravljivim” in “liberal- nim” polom le nekakšna notranja domena du- hovniškega stanu. Duhovniki so bili namreè ne le domala vsi javni zagovorniki t.i. nesprav- ljive linije (na primer Anton Martin Slomšek, Peter Hicinger, Luka Jeran, Jurij Šuc in dru- gi), ampak ravno tako tudi t.i. liberalni ka- tolièani (Matija Majar, Davorin Trstenjak, Andrej Einspieler, Bo`idar Raiè, Janez Zla- toust Pogaèar). V tem pogledu nam katolištvo tega èasa v ostali Evropi nudi nekoliko drugaèno sliko. Tako na nespravljivi kot na liberalni strani so namreè ob posveèenih osebah suvereno na- stopali tudi katoliški laiki, katerih glas je bil v Cerkvi marsikdaj enako ali celo še bolj vpli- ven od glasu duhovnikov in cerkvenih dosto- janstvenikov. Mislim na osebnosti, kakršne so bile na primer Daniel O’Connell, Donoso Cortes ali Charles de Montalembert, katerih misel in delo sta bila pred kratkim predstav- ljena na straneh te revije. Katoliški laiki so bili seveda navzoèi tudi v slovenskem javnem `ivljenju, a veèinoma niso nastopali izrecno kot katolièani in so to vlogo prepušèali duhovnikom. Vodilni slo- venski politik 19. stoletja Janez Bleiweis na primer nikakor ni bil svobodomislec, ni pa nastopal niti kot svetovnonazorsko opredeljen katolièan. Tudi poslanec Lovro Toman je v javnem `ivljenju nastopal kot konservativec, ne pa kot “katolièan”. Znamenitejše laike 19. stoletja pa slovenska kulturna zgodovina itak uvršèa v svobodomiselni tabor. Mar je bil torej prvi slovenski razumnik- laik, ki je v javnem `ivljenju izrecno nasto- pal v imenu katoliških naèel in posegal v raz- pravo o naèinu njihovega uveljavljanja v dru`benem `ivljenju, res šele dr. Ivan Šu- šteršiè, prvak Slovenske ljudske stranke v zadnjem desetletju 19. stoletja? Ka`e, da stvari ne stojijo ravno tako in da je imel dr. Šušteršiè vsaj enega predhodnika, in sicer ne- kaj desetletij starejšega literata, odvetnika in politika Radoslava Razlaga, pa èeprav se je le-ta v politiènem oziru udejstvoval v “na- prednem” politiènem taboru. O Radoslavu Razlagu zgodovinski priroè- niki pišejo, da je bil “mladoslovenec”2 in “Vrazov uèenec”3, da je pripadal “napredni” stranki in da je kot de`elni in dr`avnozborski poslanec zastopal liberalno politièno stran. V svoji kulturno-politièni zgodovini pa Ivan Prijatelj na nekem mestu4 mimogrede omenja poudarek, ki ga je ob njegovi smrti leta 1880 v nekrologu izpostavil urednik Slovenskega naroda Josip Jurèiè. Poudarek se glasi takole: “Kako krivo so oni imeli, ki so vrgli Razlaga (...) zato, ker bi bil premalo ‘verski’ ali, kakor so po nemških novin iznajdbi rekli ‘mlado- slovenski’, lehko povedò oni, ki so ga dobro osobno poznali: on je bil zmirom veren kri- stijan in celo pobo`en, on je molil iz prepri- èanja ne iz politike, kakor se tudi najdejo tu pa tam taki.”5 Razpolagamo s prièevanji, ki potrjujejo, da te Jurèièeve besede niso bile zgolj prilo`-    2 nostne fraze. Janez Zlatoust Pogaèar, prošt in skorajšnji ljubljanski škof, je v pismu mi- nistru za uk in bogoèastje z dne 15. avgusta 1873 Razlaga, s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo,6 oznaèil kot “voditelja resnièno kršèanskega preprièanja.”7 Nenazadnje pa je svojo vernost izpovedal tudi Radoslav Razlag sam. Na obènem zboru Slovenske matice 26. septembra 1872 je na primer dejal: “Jaz v ge- slu ‘vse za domovino, omiko in svobodo’ ne vidim nobene nevarnosti; kajti mislim si omi- ko in svobodo na podlagi in v duhu katoliške vere, ktere se morajo Slovenci dr`ati v bistve- nih reèeh; kar pa ni bistveno, o tem je misel prosta. Jaz vedno stojim na katoliškem sta- lišèu ter sem za napredujoè katolicizem, zvest veri in nravnosti, in za omiko in moralno svo- bodo.”8 Nekoè pa je izjavil nekaj še bolj ob- vezujoèega. V dunajskem parlamentu se je namreè v razpravi o konfesionalni zakonodaji izrecno opredelil kot “katolièan, ki spada k napredni stranki”.9 Povsem utemeljeno ga smemo torej obravnavati kot “liberalnega ka- tolièana” v pravem pomenu besede. Jakob (Radoslav) Razlag se je rodil v Ra- doslavcih pri Ljutomeru 12. julija 1826 in je v mladosti kot pristen Štajerec in uèenec na- rodnozavednega ̀ upnika Antona Krempla kul- turno zrasel v obnebju ilirizma ter sanj o vse- slovanski vzajemnosti. Bil je, po besedah Fra- na Petreta, “Vrazov zadnji gojenec”.10 Med leti 1845 in 1848 je obiskoval bogoslovje v Gradcu, iz katerega je tik pred posveèenjem izstopil. O tem je kasneje pisal: “Ker sem bil za ordinacijo premlad in me Rauscher11 kljub mojim prav dobrim redom ni hotel poslati v Avguštinej na Dunaj, rekoè ‘Das Slavische hat keine Zukunft’ (Slovanstvo nima prihod- nosti), sem šel v pravoslovje. Zakaj sem pa (sploh) šel v bogoslovje? (...) Duhovniki so mi te`ili srce, rekoè, da Slovenec (pred 1848) ne more dobiti druge slu`be (...) in sem se dal vpisati v bogoslovje, postal ljubljenec rav- natelja in se zato nisem mogel odloèiti k po- pustitvi teh ukov, èeprav sem to nameraval vsako leto. Ko so mi pa prišli z nerazveznimi sponami, sem to s svojim absolutorijem v `e- pu pravoèasno odklonil.”12 Po izstopu iz bogoslovja se je Razlag ob študiju prava na univerzi v Gradcu vkljuèil v slovensko narodno gibanje. Leta 1848 je v politiènem glasilu Slovenija v znaèilni naivni zmesi Herderjevega mesianizma in liberalne- ga optimizma vzklikal, da je “vek zdajni, sto- letje devetnajsto — lastnina Slavjanov. Svobo- da, jednakost in bratinstvo se bode skozi Slav- jane med vse narode sveta razširila”.13 Po za- trtju politiènih svobošèin se je tudi on — tako kot mnogi drugi narodnjaki — preusmeril v jezikoslovje in literaturo. Pod vplivom Kol- larjevega zanesenjaštva in tedanjih jezikoslov- nih “ilirskih” blodenj je tudi sam v dveh zbornikih z naslovom Zora v nekakšnem ob- èeslovanskem umetnem jeziku pisal o slovan- ski vzajemnosti, skupni prihodnosti in kul- turi. Nekaj tovrstnih esejev je izdal leta 1851 v Gradcu v drobni knji`ici z naslovom Zvez- dice, v kateri se vrstijo na primer stavki te vr- ste: “Tri su slova malašna i drobna, koja budu tebe spasiti, ako je podobro ma`iš. Per- vo slovo jest: sloga; drugo slovo: sloga; tretje slovo: opet sloga (...)”.14 In tako dalje. Podobno kot številni drugi “spreobrnjeni” ilirci se je tudi Radoslav Razlag okoli leta 1853 vrnil k “samoslovenstvu” in je odtlej pisal pre- te`no v slovenšèini ter nastopal v slovenskem narodnem taboru. Leta 1854 je promoviral iz prava. Potem ko je zopet nastopila ustavna otoplitev, je odprl odvetniško pisarno v Bre- `icah in se zaèel politièno udejstvovati. @e leta 1861 je v Ljutomeru kandidiral za štajerski de`elni zbor, a ni bil izvoljen. Znaèilno je, da so nemškutarji proti njemu agitirali, èeš: “Pop je, on bi rad pridobil veèje pravice ma- šnikom”.15 V tem èasu je tudi on nastopal v imenu staroslovenskega gesla “vse za Boga, dom, cesarja”, kar je sam razlagal takole: “Zaupanje na Boga nas ne bode nikoli zapu-  # stilo po pravilu moli in delaj, al pomagaj si sam in pomagal ti bode tudi Bog.”16 Temu geslu je ostal zvest vsaj do leta 1869, dve leti kasneje pa se je njegovo novo geslo `e glasilo: “za domovino, omiko, svobodo.”17 Na zaèetku sedemdesetih let, ko se je slo- venska politika prviè razdelila na “staroslo- vensko” konservativno-katoliško in “mlado- slovensko” napredno-svobodomiselno, je Raz- lag potegnil s slednjo. Sredi ofenzive mlado- slovencev zoper prevlado konservativcev v slo- venskem narodnem taboru je Razlag skušal vplivati pomirjevalno, èeš “da smo zmerom za napredek ali da nam nikdar na misel ne pride kteri koli stanm najmanj duhovenski perhorescirati (strašiti), èegar zasluge za raz- vitek slovenske narodnosti in naš narodni boj ne tajimo”.18 Leta 1871 je bil imenovan za kranjskega de`elnega glavarja, a je po dveh mesecih odstopil s polo`aja. Leta 1873 se je predstavil na dr`avnozborskih volitvah in na Notranjskem premagal kandidata konserva- tivcev Hohenwarta. V dunajski parlament je tako prišel kot slovenski liberalni poslanec. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem pravnih be- sedil in izdal tozadevni priroènik ter dva let- nika strokovne pravne revije Pravnik slovenski. Oris celotnega Razlagovega politiènega udejstvovanja presega cilje prièujoèe razprave. Z našega zornega kota sta pomembna zlasti dva njegova obširna govora, ki ju je imel v dunajskem parlamentu na pomlad leta 1874 v okviru nadgrajevanja avstrijske konfesionalne zakonodaje. Po verskih zakonih iz leta 1868 in enostranskem preklicu konkordata leta 1870 je namreè dunajska nemško-liberalna vlada dala v razpravo še štiri zakonske pred- loge: o zunanjem juridiènem statusu Cerkve, o dr`avnih prispevkih Verskemu skladu, o kriterijih priznavanja verskih društev ter o sa- mostanih. Gre za norme, ki bi jih danes mar- sikatera krajevna Cerkev rada sprejela, tedaj pa jim je avstrijska cerkvena hierarhija ostro nasprotovala ter u`ivala pri tem izrecno pod- poro pape`a Pija IX. Vnoviè se je vnel kul- turni boj, ki so ga liberalci poenostavljeno razlagali kot boj med napredkom in staroko- pitnostjo, cerkvena hierarhija pa kot spopad med vero in brezboštvom. Slovenski narodno-konservativni tabor se je v tem sporu postavil odloèno na stran ško- fov in konservativne duhovšèine, in to pred- vsem iz dveh razlogov, ki z vero in Cerkvijo niti nista bila v neposredni zvezi. Prviè zato, ker so bili pobudniki konfesionalnih zako- nov, to se pravi nemški liberalci, obenem za- govorniki najtršega dr`avnega centralizma in dosledni nasprotniki federalizma, v katerega so Slovani v Habsburški monarhiji stavili vse svoje upe. Drugiè pa zato, ker je bila duhovš- èina še vedno hrbtišèe vsega slovenskega kul- turnega in politiènega dela in bi bilo brez nje- ne opore vsakršno slovensko narodno delova- nje obsojeno na neizogiben neuspeh. Skratka, Bleiweis in njegovi somišljeniki so “narodov- cem” in Razlagu oèitali, da so zašli pod vpliv nemštva. “Mlada stranka,” so pisali, “je vsa ponemèena: dr`avnopravni, verski, socialni, filozofski nazori njeni so vsi nemški.”19 Mladoslovenski razumniki in njihovi dr- `avnozborski poslanci so bili drugaènega mnenja in so v tem vprašanju zavzeli samo- stojno stališèe, ki ni bilo v skladu s stališèem “starih”, in so uvajanje nove, bolj laiène kon- fesionalne zakonodaje podpirali. Podpiral ga je tudi Radoslav Razlag, pa èeprav se je slabo leto prej v adresni debati v tem pogledu rah- lo distanciral od programa nemško-liberalne vlade, rekoè: “Daljni pomišljaj mi je to, da se preveè dr`avno nadvladanje nasproti raz- meri med dr`avo in Cerkvijo naprej riva (...). Jaz bi ne mogel priznavati dr`avnega nadvla- danja, predno se dr`ava ne potrudi, harmo- nièno sporazumeti se s Cerkvijo.”20 No, ko je konfesionalna zakonodaja dejansko prišla na dnevni red, je Razlag v parlamentu nasto- pil z dvema pomembnima programskima go- voroma, ki v svojem avtorju razodevata juri- 2    dièno, dru`boslovno in celo teološko teme- ljito podkovanega izobra`enca. Prvega je imel Razlag med plenarnim za- sedanjem 7. marca 187421 in je zadeval celoten sklop konfesionalne zakonodaje. Zaèel je s splošno ugotovitvijo, da so reforme potrebne tudi zato, ker brez njih rado pride do nasilnih revolucij, le-te pa vodijo iz ene skrajnosti v drugo, v našem primeru iz “tercijalskosti” v “profanatorstvo”, kakor se je zgodilo na pri- mer v sosednji Italiji. Zavrnil je nato ameriški vzorec urejanja odnosov med dr`avo in Cerk- vijo na podlagi naèela “svobodne Cerkve v svobodni dr`avi” kot za Avstrijo neprimerne- ga. Osrednji del svojega posega pa je namenil utemeljevanju dr`avnih pristojnosti pri urav- navanju cerkvenoupravnih vprašanj. Pri tem je izhajal iz znanega razlikovanja, znaèilnega za reformni katolicizem druge polovice 18. stoletja,22 in ki ga je svoj èas uporabil `e ljub- ljanski škof Janez Karel Herberstein, med “no- tranjim” in “zunanjim” cerkvenim podroè- jem, pri èemer je s slednjim razumel vse “èlo- veške naredbe”, povezane na primer s cerk- venim premo`enjem, vlogo Cerkve v šolskem sistemu, civilnimi posledicami cerkvene po- roke, duhovniško plaèo (kongruo) itd. O tem, je trdil, ima pravico povedati svoje tudi dr- `ava oziroma dr`avni zbor kot zastopnik ce- lokupnega ljudstva. Zagotavljal je, da ne bo “nikomur izmed nas prišlo niti na misel, da bi kakorkoli posegal v naèela naše vere.” Na koncu je izrazil svoje nasprotovanje predlogu, po katerem bi konfesionalna vprašanja pre- pustili posameznim de`elam. Pri tem je opo- zoril, da bi bilo treba o naèinu uvajanja de- `elne avtonomije temeljito premisliti, predno bi jo uvajali kar poèez, “ker bi se sicer dober princip, za katerega se tudi jaz potegujem, ad absurdum spravil.” Drugi obse`nejši poseg je imel Radoslav Razlag v dunajskem parlamentu 25. aprila is- tega leta.23 V njem je nastopil kot poroèevalec za zakon o samostanih. Tematika je bila zaradi 2 Lucio Fontana, Posebnen koncept, 1959, 100 x 125 cm, Galerija d’Arte del Naviglio, Miláno.  # še `ivega spomina na jo`efinsko nastrojenost proti redovništvu še posebej delikatna.24 Zato se ta drugi Razlagov parlamentarni poseg po- gosteje omenja v zgodovinski literaturi, pa èe- prav je bil vsebinsko najbr` šibkejši od prve- ga. V njem je govornik odgovarjal na izvaja- nja posameznih opozicijskih poslancev, ve- èinoma konservativcev in federalistov, pri èe- mer se je izkazal ne le kot mestoma duhovit dialektik, ampak — kot bivši bogoslovec - tudi kot dokaj podkovan teolog, zlasti na podroè- ju ekleziologije. Na zaèetku je tako cerkvenim redovom sicer priznal velik zgodovinski po- men, zavrnil pa je mnenje, èeš da naj bi bilo redovništvo pravna osnova Cerkve. Pohvalil je nekatere redove, ki “èloveštvu bistveno slu- `ijo”, na primer red “milosrènih bratov”, nato pa zapel slavospev cesarju Jo`efu II. in nje- govim reformam. Sledil je dolg in predvidljiv napad na jezuite, ki “da ne u`ivajo pri Slo- vanih nobenih simpatij”. Nasproti njim je povzdignil svetno duhovšèino, ki da je tudi za slovanske narode bolj zaslu`na od redov- nikov. Na koncu je pomirjevalno zatrdil, da dr`ava niti s tem zakonom ne namerava po- segati na versko podroèje, paè pa bo v zvezi 2 Alberto Giacometti, Sprehajalec, 1960, bron, 183 cm, zasebna zbirka.    s samostanskim `ivljenjem uravnavala le “zu- nanje” vidike njih ureditve, do èesar naj bi po èloveških in bo`jih zakonih imela polno pravico. In dejansko se je tega naèela Razlag med glasovanjem v zbornici dr`al in je nas- protoval amandmajem, ki jih je predstavilo levo krilo nemško-liberalne stranke.25 Oba Razlagova govora sta v slovenski in avstrijski javnosti vzbudila vrsto pohvalnih in odklonilnih ocen. Velik poudarek so jima dali zlasti Slovenski narod ter nemški liberalni èasopisi Neue freie Presse, Presse, Deutsche Zei- tung, Tagespresse, Freudenblatt, medtem ko so ju konservativci — v prvi vrsti slovenski - grajali. Slovenski narod je njegov prvi poseg predstavil kot poseg globoko vernega krist- jana: “Èe je Razlag skoz in skoz v svojem miš- ljenji prešinjen z naèeli kršèanstva, izhaja od tod, ker je on globoko preuèil bistvo in blagor kršèanskih resnic. On ima tudi pravico o teh zadevah svojo reèi, ker izvrstno je absolviral 4-letne teološke študije in kršèanske verske resnice, cerkveno zgodovino, cerkveno pravo se nauèil iz iztoènikov (izvirnikov), ne pa iz èasnikov in nauènih slovnièarjev.”26 Politièni voditelj mladoslovencev, dr. Josip Vošnjak, je v pismu Josipu Jurèièu ugotavljal, da so se mladi slovenski poslanci izkazali: “Razlag, ka- kor se mi ka`e, ima morebiti res še imenitno prihodnost. S svojim govorom v konfesional- nih vprašanjih si je pridobil dosti simpatij celo med dunajskim obèinstvom. Cesar sam je `e poprašal, kdo so ti ‘Jungslovenen’.”27 Nasprotno razpolo`enje je seveda vladalo med konservativci, za katere naj bi “konfesio- nalne postave te`ile za tem, narediti iz neod- visnih duhovnikov — c. k. duhovnike”.28 Ma- riborski Slovenski gospodar je na predveèer Razlagovega prvega nastopa ugotavljal: “Da je pa med ustavake (nemške liberalce) kot go- vornik za verske predloge zašel tudi dr. Raz- lag, pravnik in izšolani bogoslovec, ki bi poz- nati moral pravièno razmero med cerkvijo in dr`avo, to je bolj èudno. S tem je doprièano, da liberalno mladoslovenstvo pelje dosledno v tabor ustavakov. Še to si torej ubogi sloven- ski narod izkusiti moraš, da tvoji zastopniki podero najmoènejši steber narodnosti: svo- bodo katoliškega duhovenstva (...) Radoslav, kam si zabredil!”29 Kasneje je tednik sodbo nekoliko omilil, èeš da so Razlagovi nazori si- cer sami na sebi sprejemljivi in razlièni od onih, ki jih zastopa “Jurèièeva pajdašija v Na- rodu”, vendar pa da so neizvedljivi v praksi in da zato mo` ni dosegel drugega kot “plo- skanje liberalnih ustavakov”.30 Tudi glede za- konskega osnutka o samostanih je bilo mnenje Slovenskega gospodarja negativno: “Prerešetana je tudi klošterska postava in sicer tako, da se je redovnikom vsa cerkvena svoboda vzela in razdelila med dr`avnim zborom in vlado”.31 Bleiweisove Novice so cerkvenopravne ugovore na Razlagova izvajanja prepustile besedi grofa Hohenwarta, vodje avstrijskih konservativcev. Le-ta se je obregnil ob Razlagovo razlikovanje med “notranjim” in “zunanjim” cerkvenim podroèjem, èeš da je mejo med enim in dru- gim nemogoèe pravno doloèiti. Obenem je predlogu konfesionalnih zakonov oèital, da Avstrijo vraèajo v obdobje jo`efinizma.32 Z nastopom v parlamentarni diskusiji glede konfesionalnih zakonov je Razlagova politièna pot dosegla svoj višek. Kmalu za tem je namreè zaradi nesporazumov v stranki, predvsem pa zaradi bolezni odlo`il poslanski mandat in se umaknil iz javnega `ivljenja. V zadnjih letih svojega `ivljenja se je posvetil dobrodelnosti in je kot mecen priskoèil na pomoè številnim rojakom v stiski, na primer Prešernovi hèerki Ernestini Jelovškovi. Njegov prvi biograf Fran Mohoriè je zapisal, da sta bili podlaga njegovemu èlovekoljubju priro- jena duševna mehkoba ter iskrena vernost.33 Aleš Vrbovšek pa je v diplomski nalogi pos- veèeni Razlagu napisal, da se ga je “dr`al slo- ves poštenjaka, ki se je raje umaknil, kot da bi delal krivico”.34 Umrl je 5. junija 1880 v Bre`icah. 2 % # 2 V `e omenjenem nekrologu je Josip Jurèiè o Razlagu napisal, da “ni bil velik produk- tiven talent”, paè pa da so se “njegovi govori simpatièno slišali, ker so ga podpirali impo- zantna postava, prijeten glas, gladek jezik”. Tudi v krogu Novic je vladalo mnenje, da Razlag “govori in govori”, da pa nièesar ne pove.35 Te sodbe so najbr` le nekoliko prestro- ge. Vsaj kar se tièe obeh Razlagovih posegov, povezanih s sprejemanjem konfesionalne za- konodaje, je treba namreè priznati, da èeprav ne dosegata denimo Montalembertove glo- bine in vsebinske širine, v resnici na veè kot dostojni ravni in z dovolj tehtnimi argumenti predstavljata pogled na odnose med dr`avo in Cerkvijo, kakršnega je v 19. stoletju izob- likoval evropski zmerni liberalni katolicizem, in sicer v njegovi avstrijski, jo`efinizirani va- rianti. Z njima se je Radoslav Razlag v slo- vensko kulturno-politièno zgodovino umestil kot eden najbolj prominentnih, pa èeprav do danes nepriznanih liberalnih katolièanov svo- jega èasa. 1. Govor slovenskega poslanca dr. Razlaga, Slovenski narod, 6.5.1874, 102, 2. 2. F. Gestrin, V. Melik, Slovenska zgodovina 1792- 1918, Ljubljana, 1966, 188. 3. A. Slodnjak, Slovensko slovstvo, Ljubljana, 1968, 155-156. 4. I. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitièna in slovstvena zgodovina 1848-1895, V, Ljubljana, 1966, 203-204. 5. Dr. Jakob Razlag, Slovenski narod, 9. 6.1880, 129, 1. 6. M. Ambro`iè, Ljubljanski knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogaèar, njegova verska, kulturna in politièna vloga za zgodovino Slovencev, v: Acta ecclesiastica Sloveniae, 25, Ljubljana, 2003, 96. 7. V. Rajšp, ‘Novi škof mora usmeriti delovanje duhovšèine na njeno prvotno podroèje, v: Melikov zbornik, Ljubljana, 2001, 615. 8. Poroèilo o VIII. Obènem zboru MS, Novice, 23.10.1872, 43, 343-344; prim. A. Vrbovšek, Dr. Radoslav Razlag: portret ilirskega pesnika in mladoslovenskega politika, dipl. nal., Filozofska fakulteta v Ljubljana, Odd. za zgodovino, Ljubljana, 2002, 75. 9. Govor slovenskega poslanca dr. Razlaga v dr`avnem zboru 7. marca 1874 za konfesionalne postave, Slovenski narod, 11.3.1874, 57, 2. 10. F. Petre, Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835- 1849), Ljubljana, 1939, 329. 11. Othmar Rauscher, sekovski (graški) škof in kasnejši dunajski kardinal. 12. F. Mohoriè, Dr. J. Radoslav Razlag, Maribor, 1918, 5. 13. F. Petre, n.d., 330. 14. R. Razlag, Zvezdice, Gradec, 1951, 33. 15. I. Prijatelj, n.d., II, Ljubljana, 1956, 70. 16. Novice, 9.12.1863, 49, 396. 17. A. Vrbovšek, Dr. Radoslav Razlag: portret ilirskega pesnika in mladoslovenskega politika, dipl. nal., Filozofska fakulteta v Ljubljana, Odd. za zgodovino, Ljubljana, 2002, 75. 18. Slovenski narod, 11.11.1871, 132. 19. Mladoslovenci in dr`avni zbor leta 1873 in 1874, doklada k Novicam in Slovencu, Ljubljana, 1974, 3. 20. (J. Vošnjak), Slovenci in dr`avni zbor leta 1873 in 1874, Ljubljana, 1974, 15. 21. Govor slovenskega poslanca dr. Razlaga v dr`avnem zboru 7. marca 1874 za konfesionalne postave, Slovenski narod, 11.3.1874, 57. 22. F.M. Dolinar, Janzenizem: verskoprenovitveno ali kulturnopolitièno gibanje?, v: Melikov zbornik, Ljubljana, 2001, 352. 23. Govor slovenskega poslanca dr. Razlaga za kloštersko konfesijonalno postavo v seji dr`avnega zbora 25. aprila, Slovenski narod, od 1.5.1874 (št. 98) do 6.5.1874 (št. 102). 24. Dovolj zgovoren je `e podatek, da je še preden bi dunajska zbornica zakon izglasovala, minister za uk in bogoèastje Stremayr napovedal, da ga cesar ne bo podpisal. In dejansko zakon nikoli ni stopil v veljavo. 25. Te amandmaje pa so podprli ostali trije mladoslovenski poslanci Vošnjak, Pfeifer in Nabergoj. Prim.: Slovenski gospodar, 7.5.1874, 19, 169. 26. Slovenski narod, 15.3.1870, 31. 27. I. Prijatelj, n.d., III, Ljubljana, 1958, 358. 28. Mladoslovenci in dr`avni zbor leta 1873 in 1874, n.d., 10. 29. Slovenski gospodar, 5.3.1874, 10, 90. 30. Slovenski gospodar, 12.3.1874, 11, 99-100. 31. Slovenski gospodar, 7.5.1874, 19, 169. 32. Iz obravnav cerkvenih postav; govor grofa Hohenwarta, Novice, 18.3.1874, 11, 84-85. 33. F. Mohoriè, n.d., 26. 34. A. Vrbovšek, n.d., 89. 35. Mladoslovenci in dr`avni zbor leta 1873 in 1874, n.d., 9.