TEDNIK Učni uspehi na osnovnih šolah v Zasavju TRBOVLJE, 26. julija 1962 • številka 31 Leto XV # 20 din Pred enaindvajsetimi leti se je začelo! Prebivavci vseh štirih zasavskih občin — Trbovelj, Litije, Zagorja in Hrastnika — so z vrsto prireditev lepo proslavili 22. julij — dan vstaje slovenskega ljudstva. V dneh pred praznikom so se v nekaterih zasavskih gospodarskih organizacijah sestali aktivi članov ZB NOV, krajevne organizacije so pa pripravile vrsto manjših slovesnosti. V soboto zvečer so po vseh zasavskih vrhovih zagoreli številni kresovi, najlepše je pa bilo na Vrheh nad Trbovljami pri Domu revirskih in savinjskih borcev NOV. Že v soboto so odšli na Vrhe člani predsedstev občinskih združenj borcev NOV Trbovlje in Žalec. Posebna delegacija je obiskala na Vrheh in v okolici kmete, ki so med vojno pomagali našim borcem, in jim izročila simbolična darila. Na sejo se je na Vrheh sestal tudi upravni odbor Doma revirskih in savinjskih borcev NOV in razpravljal o nekaterih problemih tega doma. Ob 19.30 se je .ob tabornem ognju sestalo predsedstvo ob- činskega združenja borcev meddruštveno strelsko tek-NOV Trbovlje skupaj z gosti movanje. iz Žalca na slavnostno sejo, Litijani so v nedeljo obi-ki jo je začel Gojko Gornik, skali znane partizanske kra-Med prepevanjem pesmi so je iz NOV, v večjem številu pozneje prvoborci pripovedo- so pa pohiteli na Janče in vali zbranim o dogodkih iz Grilovec, popoldan pa na Nedavno tega je izdelal Zavod za prosvetno predago-ško službo v Trbovljah, ki deluje na območju vseh štirih zasavskih komun, obširno poročilo o stanju šolstva v Zasavju v šolskem le’.u 1561/62. Poročilo zajema dejavnost vseh šol od vzgojno-varstvenih ustanov do vpšje organiziranih šol. Iz obširnega poročila o stanju šolstva smo zajeli le učne uspehe v minulem šolskem letu. Iz poročila je razvidno,- da je v preteklem šolskem letu obiskovalo nižje in višje organizirane šole v Zasavju 10.075 učencev in učenk, od teh v zagorski komuni 2.416, v hrastniški 2.367, v litijski 2.654 in v trboveljski komu- Oblsk na zasavski cesti (ma) ZAGORJE - Prejšnjo sredo sta obiskala gradbišče nove Zasavske ceste v Zagorju sekretar občinskega komiteja ZK IJtija Jože Der-novšek In predsednik občinskega 1,0 Litija Stanc Pungerčar. V razgovoru s predstavniki graditeljev nove Zasavske ceste — pripadniki JLA - sla sc seznanila s potekom del pri gradnji ceste Na Vrheh nad Trbovljami so se v nedeljo zbrali na slavnosti ob 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega ljudstva — številni prebivavci Zasavja tn Savinjske doline. Mnogi so pohiteli na Vrhe že v soboto zvečer, kjer so preživeli noč ob tabornem ognju. slavnih dni naše revolucije. Goliše, kjer je organizacija Nedeljsko jutro je našlo ZB Jevnica pripravila zbor Zasavje praznično okrašeno, kurirjev s TV postaje 3 S in Že zgodaj zjutraj so začeli odkrila spominsko ploščo 9 odhajati delovni ljudje na padlim kurirjem. Zagorjani slovesnosti v okolico vseh 4 so slavili 22. julij na planoti občinskih središč. Tako se je Pleše pod Zasavsko goro, . . ... .. na Vrheh nad Trbovljami obiskovavcev pa ni manjkala z uspehi, ki Jih “osegaj zbralo precejšnje število Tr- lo tudi v drugih krajih, zla- pri delu pripadniki JLA. Obeta se nam boljša preskrba s kmetijskimi pridelki št. 3 Prizadevni kraj Radeče št. 5 Osebni dohodki st. 4 boveljčanov, prebivavcev iz sti še v Medijskih toplicah, ' drugih zasavskih občin in kamor je priredil poseben iz- I Savinjčanov. Na slovesnosti let tudi ljubljanski -Kom- na Vrheh ob 22. juliju sta so- pas«. I delovali godbi na pihala iz Hrastničani so v soboto Zabukovice in Trbovelj ter združeni pevski zbori iz Trbovelj. Predsednik občinskega združenja borcev NOV Trbovlje Gojko Gornik je imel ob tej priliki govor, ni 2.638 otrok. To so otroci, ki so obiskovali razrede od I—VIII, se pravi otroci, ki so obiskovali nižje in višje organizirane osnovne šole. Če pogledamo učne uspehe po posameznih občinah, vidimo, da je v zagorski komuni iz- delalo s pozitivno oceno od I. do V. razreda 1.514 otrok, od VI. do VIII. razreda pa 551; v litijski občini je s pozitivnim uspehom izdelalo svoj razred 1.287 otrok, v hrastniški komuni je uspešno končalo šolski pouk 1.969 učencev, v trboveljski občini pa 2.210 otrok. Tako je v Zasavju s pozitivno oceno izdelalo razrede 8.402 učencev in učenk, z negativno oceno, bodisi z enim ali dvema slabima redoma, pa 568 šolskih otrok. Od zgoraj navedenih učencev sme nadaljevati o-ianje v višjih razredih 7.834 šolarjev, ker pa razrednih izpitov ni izdelalo 1.021 učencev, bodo le-ti morali ponavljati zadnji razred. Kot vzroki precejšnjega odstotka slabih šolskih ocen navajajo posamezne šole, da učenci ne pokažejo ustreznega zanimanja in volje za učenje, prav tako tudi ne volje, da bi slabo oceno popravili, enako določeno število otrok težko dojema učno snov, na slab učni uspeh pa pogosto vplivajo neurejene družinske in socialne razmere, slaba učna podlaga Iz prejšnjih let, a v kmečkih predelih pogosto tudi fizično delo otrok doma. Proizvodnja TE Trbovlje v prvem polletju *■ (ar) TRBOVLJE - Termoelektrarna Trbovlje je izvršila svoj polletni plan s 137,2 odstotka oziroma je proizvedla v tem času 93 milijonov kWh. Za to so v elektrarni porabili 147.000 ton premogovega prahu, rudniki pa so tega premoga elektrarni dobavili 181.000 ton, in sicer Rudnik Trbovlje-Hrast-nik 145 000 ton, ostalega pa iz Zagorja in Kočevja. V času nizke obtežbe elektrarne od meseca maja dalje so v njej premogov prah vskladi-ščili, tako da so se zaloge znatno povečale in so znašale konec julija 103.000 ton. v zvečer in v nedeljo zjutraj odšli na Gore in Kal, bivši borci pa v Rečico pri Laškem, kjer je bil zbor pa-' trulj bivših borcev hrastni-ške in laške občine in par- katerem je opozoril na slav- tizansko slavje. Bivši borci no zgodovino jugoslovanskih .iz Hrastnika so ob tej pri-narodov ter vlogo Jugoslavi- Iožnosti obdarili družine v je v svetu. Pozneje so razvili Rečici in okolici, ki sp med še zastavo SD »Franca Fa- vojno nesebično pomagale kina« ob 10-letnici obstoja partizanom, strelske družine, posebna tri- 22. julij — dan vstaje slo-članska delegacija je pa od- venskega ljudstva so pa letos nesla venec k spomeniku na proslavili tudi pripadniki kraj ustanovitve 1. revirske JLA — graditelji nove Zadete. Na Vrheh je pa bilo še savske ceste. Gradnja novih obratnih prostorov SGP »ZasaviSF.,.* Tiv bovljah SZDL v Prve teze, ki so prišle na dan ob formiranju nove ustave, so se zaustavile tudi pri vprašanju vloge organizacije SZDL v mehanizmu družbenega upravljanja. Prav zato naj dobi Socialistična zveza tudi ustrezno mesto v statutu komune. Pjogram ZKJ pravi: »SČZDL Jugoslavije se v pogojih socialistične graditve razvija v splošni ljudski socialistični parlament . . .« Re< mora organizacija SZDL nastopati kot široka tribuna državljanov, kjer naj se izoblikujejo stališča, formirajo predlogi, ustvarja javno mnenje in utrjuje neposredna socialistična demokracija. Socialistična zveza naj ne bo ustanova, ki samo pojasnjuje določena stališča, ampak je njena naloga, da je aktivni ustvarjavec in oblikovavec novih družbenih odnosov ter gospodarske politike. Prav s teh vidikov bi bilo potrebno, da v statutu določimo, kakšne naloge, dolžnosti in pristojnosti naj bi imeli npr. občinski odbor SZDL ah pa krajevni odbori SZDL. Vstava predvideva, naj se vsi pomembni ukrepi v komuni rešijo z referendumi. Občinski odbor SZDL naj zato obvezno sodeluje pri politični pripravi referendumov tako, da organizira pri krajevnih skupnostih tehtne razprave o problemu, ki bi ga postavili na referendum v odločitev. Preden bi pa referendum objavili, naj bi ObO SZDL imel pravico, da sporoči občinski skupščini (obč. ljud. odboru) svoje mne- »ZASAVSKI TEDNIK,- glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje • Ureja uredniški odbor 0 Glavni urednik Stane ŠUŠTAR 0 Odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK 0 Tiska CP -Gorenjski tisk- v Kranjn 0 Uredništvo in oprava TRBOVLJE, Trg revolucije 11/11; telefon 80-191, poštni predal 82 0 Teko?! račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3 146 0 Letna naročnina 720 din a so ee spogledali, pomislili nase in rekli: — Mi pa moramo slovesno pokopati naše podjetje! In so si nadeli črne trakove, in tudi žalno zastavo so obesili na svoje poslovno peškrpje. Seveda so ee žal ovalno napotili mimo podjetja »Gradimo« v oštarijo -Pod hribčkom«, kjer so priredili sedmino. Tako so tudi oni ustvarili svoj praznik in potem so skupaj s podjetji združili tudi praznik — v skupen praznik, ki ga bodo praznovali vsa prihodnja leta. O tem so govorili še natančno teden dni. Zaključek vsega dogajanja je naredil računo- vodja, Iti je prišel z dopusta konec meseca in o dogajanju doma ni veliko vedel. Izračunal je, da se je delovna storilnost v tem mesecu znižala za 80 odstotkov in to ga jc zaskrbelo. Rekel jc: -Rezultati združitve so vsekakor negativni, toda kako naj o tem poročam, da bi se to lepše slišalo?« In se je znašel: sploh ni poročal. Prepričan je bil namreč o tem, da se bo ta rezultat v tromesečju v povprečju izravnal in ga nadebudni občinski možje sploh ne bodo opazili — ob zadovoljstvu, da so s tem podjetjem naredili korak naprej. Tovariš ‘Mirko Mrčun pa je s časom pozabil na ta dogodek in je znova razmišljal o tem, kako bi izluhtal nov praznik. Njegov -hobi« namreč ni reševanje križank v .službenem času, temveč takšno razmišljanje o praznikih. To pa zategadelj, ker ob praznikih ni treba delati. Viktor Sirec P. S. Naj pojasnim, da oseba Mirko Mrčun ne obstaja, kot tudi ne obstajata podjetji »Gradimo-. in »t)elamo«, da pa se je nekaj podobnega zgodilo, o tem pa ne dvomim. Že vrsto let ugotavljamo, da je preskrba industrijskih središč Zasavja — Trbovelj, Zagorja in Hrastnika z zelenjavo, sadjem in drugimi kmetijskimi pridelki še vedno nezadovoljiva. Kvaliteta proizvodov, ki se pojavljajo na tržišču, ni najboljša, cene so pa za t^> »kvaliteto« občutno previsoke. V Trbovljah, Zagorju in Hrastniku ni kmetijskih organizacij, ki bi lahko uspešno konkurirale trgovskim podjetjem, ki zalagajo zasavska industrijska središča z zelenjavo, sadjem in drugimi kmetijskimi pridelki. Sicer obljubljajo omenjena trgovska podjetja vsako leto na jesen izboljšanje, vendar se vsa leta doslej te obljube samo obljube in nič več. Zasavska cesta, ki bo pravzaprav odprla Zasavju okno v svet, drugim pa v Zasavje, bo lahko prinesla določene spremembe tudi v boljši preskrbi Trbovelj, Zagorja in Hrastnika s sadjem, zelenjavo, povrtninami, mlekom, mesom in drugim. Področje litijske občine, ki je bilo in je še doslej dokaj slabo vključeno v -blagovno izmenjavo« — če smemo temu tako reči — z ostalimi tremi zasavskimi občinami, bi lahko — po sedanjih ocenah zalagalo zasavska industrijska središča z vsemi kmetijskimi pridelki in proizvodi. Da bi ugotovili možnosti oz. perspektive, ki čakajo v tem pogledu zasavske občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, je uredništvo -Zasavskega tednika« zadnji petek pripravilo v Litiji razgovor, ki so se ga udeležili predstavniki občinskega ljudskega odbora Litija, družbcno-poliličnih organizacij in kmetijskih zadrug. Iz razgovora, ki je obširno voja. Računajo na nakup osvetlil vsa vprašanja, povze- drobne mehanizacije za tak mamo naslednje ugotovitve: obrat in bodo s tem name- predelave sadja in sušenega sadja, saj prav zdaj v Gabrovki razširjajo prostore obrata -Presad«, da dogradijo potrebna skladišča in še nekaj manjših dodatnih prostorov. Že zdaj zalaga obrat »Presad« kmetijske zadruge Ga-brovka-Dole precejšnje področje s priznanimi sadnimi sokovi in nekaterimi žganimi pijačami, z dograditvijo Zasavske ceste bi pa -Presad« lahko celotno Zasavje zalagal s sadnimi sokovi in drugimi svojimi izdelki. Že zdaj precej krompirja za Zasavje Zasavčani dobijo že zdaj Obeta se nam boljša preskrba s kmetijskimi pridelki Precejšnji viški mleka v litijski občini Že na več zborih občanov so zlasti prebivavci Jablani-škg doline govorili o tem, da imajo precej viškov mleka in da teh viškov mleka ne morejo nikamor prodati. Pa tudi v socialističnem sektorju kmetijstva nastajajo viški in morajo tako odvečno mleko predelovati ali pa ga uporabljati v druge namene. Kmetijska zadruga Litija proda namreč v lastni prodajalni dnevno okrog 500 do GOO litrov mleka, že zdaj na ga je precej odveč in ga tako od 300 do 500 litrov predelajo v surovo maslo. S koncentracijo reje goveje živine in z intenzivnejšim pridobivanjem mleka bi litijsko področje lahko v precejšnji meri zalagalo Zasavje s 'svežim mlekom. Povečanje proizvodnje mleka ne bi bilo težavno, če bi bila le zagotovljena prodaja mleka. Tudi meso za ostale občine Na zborih občanov v Kresnicah in na Vačah pa so kme-tovavci negodovali nad litijsko kmetijsko zadrugo, češ zakaj ne organizira odkupa živine. Kmetovavci so imclt precej živine v hlevih, ki pa je niso mogli prodati. Litijsko področje bi tudi z živino lahko zalagalo zasavska po-trošna središča In bi bilo tako mogoče dobiti kvalitetnejše meso. Zelenjava z litijskega polja V Kmetijski zadrugi Litija so pred kratkim že razprav- nom sodelovali tudi na nate- precejšnje količine krompirja z litijskega področja, zlasti še s področja Gabrovke in Dol ter okolice. Glede na možnost pridelovanja krompirja bi to področje lahko še v večji meri zalagalo Zasavje. Dejstvo je, da kljub precejšnjim tržnim viškom krompirja npr. Kmetijska zadruga Litija odkupi vsako leto zelo malo krompirja, lani pa celo prav nič! čaju za dodelitev potrebnih investicijskih sredstev za nakup opreme. Sicer pa mislijo na ureditev obrata že zdaj, seveda pa predstavlja pogoj za ureditev tega obrata — z arondacijo dodeljeno litijsko polje. Seveda ne bodo mogli pridobivati na litijskem polju zgodnje zelenjave, ker gre pri tem za vprašanje ureditve rastlinjakov in zagotovitev znatnih sredstev. Bo pa mogoče pridelovati vso ostalo zelenjavo. Kolikor bi bil že prihodnje leto mogoč prevoz, bi litijska kmetijska zadruga lahko oskrbovala Zasavje vsak dan s svežo zelenjavo z litijskega pelja. Tudi sadja bi lahko bilo v vsem Zasavju dovolj V nadaljnjem razvoju kmetijstva na področju litijske občine zavzema važno mesto tudi sadjarstvo tn v zvezi s tem urejanje plantažnih nasadov sadja in uvajanje za litijsko področje najbolj rodovitnih in kvalitetnih vrst sadja. Obe kmetijski zadrugi (Litija in Gabrovka - Dole) zdaj urejujeta take nasade. Kmetijska zadruga Litija bo imela do jeseni zasajeno Okrog 40 ha sadovnjaka, približno toliko pa tudi kmetijska zadruga Gabrovka-Doie. Računajoč samo na polovično rodnost sadja bi bilo mogoče s sadovnjaki družbenega sektorja kmetijstva odprodati v Zasavje najmanj 30 vagonov sadja (prav toliko pa tudi za izvoz), seveda pa to šele čez 5 do 6 let, ko bo dozorelo prvo sadje oziroma ko bodo Ijali o ureditvi obrata za pri- postali sadovnjaki rodni. dobivanje zelenjave. Čudno namreč zveni ugotovitev, da v Litiji velikokrat kljub temu, da je v kraju kmetijska zadruga, ni mogoče dobiti niti solate. Tak obrat za pridelovanje zelenjave predvideva litijska kmetijska zadruga tudi s perspektivnim programom raz- Pridelovanje ni problem, pač pa prodaja Vsi navedeni podalki kažejo, da področje litijske občine lahko v precejšnji meri zalaga Zasavje s kmetijskimi pridelki in proizvodi. Že zdaj se porajajo precejšnji viški pridelkov, ko pravzaprav ni nikjer možnosti, da bi lahko tako kmetijski zadrugi kot individualni kmetijski proiz-vajavci odprodali te viške. Z dograditvijo nove Zasavske ceste in z odprtjem zasavskega trga bi pa litijsko kmetijsko področje lahko še znatno več pridelalo in nudilo revirskim potrošnikom. Vsa predvidevanja, ki so jih tovariši povedali na razgovoru v Litiji, temelje na realnih možnostih. Seveda pa bi bilo mogoče storiti še mnogo več, če bi na področju litijske občine obstajala le ena kmetijska organizacija, ki bi lahko učinkoviteje ukrepala In načrtovala ter tako tudi laže prisluhnila potrebam zasavskega tržišča in ga zalagala. še večje sodelovanje med kmetijskimi organizacijami in individualnimi proizvajavci Ob vsem tem se pa nujno tudi poraja vprašanje oz. potreba vse večjega tn inten-količinaml sadja z litijskega zivnejšega vključevanja indi-področja za zasavski indu- vidualnih kmetijskih proiz-sfrijskl bazen. vajavcev v proizvodnjo, še Seveda se pa v zvezi s tem večji razmah pogodbenega poraja tudi večja možnost sodelovanja med kmetijskima zadrugam in individualnimi kmetijskimi proizvajavci ter sodelovanje vseh litijskih občanov, da se z dograditvijo nove Zasavske ceste začne v polni meri zalagati zasavska industrijska srecišča — Trbovlje, Zagorje in Hrastnik — s kmetijskimi pridelki in proizvodi s tega predela. Kaj pa lahko Litija pričakuje od nove Zasavske ceste Seveda bi pa lahko kdo tudi vprašal, kaj lahko pričakuje Litija od ostalega Zasavja po dograditvi nove Zasavske ceste. Zraven možnosti za kar največji plasma kmetijskih pridelkov velja omeniti, da bi vsekakor bilo mogoče v nekaterih zasavskih gospodarskih organiza- cijah zaposliti del odvečne delovne sile z litijskega področja, seveda ob dobro organiziranem prevozu teh ljudi na delo in z dela. Pozabiti pa ne gre tudi na turizem in rekreacijo. Že od nekdaj je bila Litija z okolico želeno rekreacijsko središče in izhodiščna točka za izlete na posamezne planinske postojanke, tako Poišnik, Dole, Janče, Primskovo in drugam. Do vseh teh in še drugih zanimivih izletniških 'očk drže dobro oskrbovane ceste, po katerih je mogoč avtomobilski promet, prav povsod pa je mogoče dobiti tudi prenočišča. Sicer pa pridejo na svoj račun tudi nedeljski gostje, prav t..ko ribiči, lovci, gobarji, nabiravci borovnic in drugi. Dejstvo pa je, da tudi individualni kmetijski proizvajavci pridelujejo precej sadja in je mogoče tako računati še z večjimi razpoložljivimi Čimprej dograditi novo zasavsko cesto Letos na pomlad so pripadniki naše JLA ie tretje leto začeli z deti pri urejevanju nove Zasavske veste. Zasavčani bi želeli, da M Mia ta nova Zasavska cesta čimprej dograjena. Seveda je pa dograditev odvisna od razpoložljivih sredstev. Ob tem, ko v Zasavju zadnje čase naglašamo, da je preskrba s kmetijskimi pridelki, sadjem in zelenjavo nezadostna, lahko ugotovimo, da je verjetno edini izhod za izboljšanje preskrbe čimprejšnja dograditev nove Zasavske ceste, da se tako omogoči avtomobilski prevoz vseh kmetijskih pridelkov v zasavska industrijska središča — Trbovlje, Zagorje,. Hrastnik. Torej velja tudi za izboljšanje preskrbe industrijskih središč Zasavja e kmetijskimi pridelki velika želja - ČIMPREJŠNJA DOGRADITEV NOVE ZASAVSKE CESTE! Izboljšajmo stanje HTV službe Osebni dohodki Obračun osebnih dohodkov po vnovčeni realizaciji je trenutno najbolj aktualno vprašanje, s katerim se ukvarjajo tudi zasavske gospodarske organizacije z vso potrebno pozornostjo. Po telefonskih razgovorih, ki smo jih imeli na to temo z nekaterimi gospodarskimi organizacijami, v katerih smo dosegli odvovorne tovariše, lahko sodimo, da so povsod še povečali intenzivnost izterjevanja dolgov in da so v tem dosegli že znatne rezultate. Pojavljajo pa se problemi tamkaj kjer se je izkazalo, da imajo poslovni partnerji blokirana sredstva. Do izraza je prišlo tudi breme, ki se izkazuje v prekomernih zalogah. So pa izstopile tudi težave objektivnega značaja, in sicer tam, kjer planskih nalog ne dosegajo, na primer zaradi pomanjkanja surovin, pa tudi tamkaj, kjer so vmes drugi vzroki več ali manj subjektisnega značaja. Na področju obč. ljudskih odborov Trbovlje in Hrastnik deluje skupna delovna inšpekcija. Delo inšpektorja je pa spričo vedno večjih zahtev vse bolj odgovorno in terja od njega vse več strokovnega znanja. , Od skupaj 28 gospodarskih organizacij delujejo komisije za HTV samo v 12 podjetjih. Njihovo delo je pa več ali manj samo na papirju ter uprave podjetij in samoupravni organi v njih temu vprašanju ne posvečajo posebno pozornost. Stanje higiensko-tehnične zaščite pri delu se je v podjetjih na področju trboveljske komune v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko izboljšalo. Tako je Cementarna v Trbovljah s končano prvo fazo rekonstrukcije tovar- Povečane zmogljivosti (s) TRBOVLJE - S soglasjem za najetje posojila v višini 1,700.000 din, ki ga bo obrtno podjetje »Sodavica« iz Trbovelj porabilo za nakup novega stroja polnivca ter nekatere druge stroje, bodo občutno povečali dosedanje zmo-gljivossti. Tako predvidevajo, da bodo lahko izdelovali že do 8.000 steklenic brezalkoholnih pijač ter hkrati občutno izboljšali kvaliteto, ker bodo imeli manj izgub C02. Zaprt klub v Trbovljah II (j) TRBOVLJE - Zaradi čiščenja in notranje ureditve je zaprt klub Svobode II v Zgornjih Trbovljah. Zaprt je v času od 1.7. do 15. 8.1.1. Svet za zdravstvo je v svojem poročilu, ki ga je predložil v razpravo odbornikom obeh ztjorov občinskega ljudskega odbora Zagorje, med drugim tudi ugotovil, da se je v lanskem letu na področju zagorske občine precej razširilo zdravstveno varstvo. Z uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja za kmetijske proizva-javce in z otvoritvijo kirurške ambulante se je lani znatno povečalo število zdravstvenih uslug. Iz obsega opravljenih storitev je pa razvidno, da imajo zavarovanci vedjio večje zahteve in da je bilo v letu 1961 po podatkih zdravstvenih institucij zdravstveno stanje prebi-vavstva dokaj slabo, čeprav ni bilo bistvenih epidemij, ki jih je bilo lani celo manj kot prejšnja leta. Tudi zdravstveni zavodi na področju zagorske občine poslujejo od 1. 4. 1961 dalje niških naprav izboljšala delovne pogoje in spremenila okolje. — Splošno gradbeno podjetje »Zasavje« bo z dograditvijo samskega doma rešilo pereče vprašanje stanovanj svojih samskih delavcev. Poseben problem glede neprimernih delovnih prostorov, ki ogrožajo zdravje in življenje zaposlenih, je še vedno v obratnih prostorih podjetja »Elit« v Trbovljah, ki ima delovne prostore v Koloniji 1. maja. Vse kaže, da bo tudi to vprašanje do konca leta urejeno in da bo podjetje prišlo do novih delovnih prostorov. Lokacija zanje je že potrjena in tudi načrti bodo pravočasno zgo-tovljeni. Najbolj aktivne so bile komisije za HTV pri Rudniku-Trbovlje—Hrastnik in v podjetju »Elit« v Trbovljah. — Delno so komisije odigrale svojo vlogo pri sestavi posebnih pravilnikov za higi-erusko-tehnično varstvo pri delu ter pravilnikov o nakupu, uporabi in shranjevanju zaščitnih sredstev in izdelavi raznih navodil za varno delo pri strojih in drugih napravah. Kot pomoč tem komisijam bi moral biti nastavljen v podjetjih poklicni varnostni tehnik ali strokovni uslužbenec. Na področju trboveljske občine ima trenutno samo pet gospodarskih organizacij poklicne varnostne tehnike, in sicer Rudnik Trbovlje—Hrastnik, Cementarna Trbovlje, tovarna »Elit«, Termoelektrarna Trbovlje in podjetje »Elektro-Trbovlje«. Prav bi pa bilo, da bi imelo vsako večje podjetje samostojnega varnostnega tehnika. — S. S. po načelu gospodarskih organizacij in delijo ustvarjeni dohodek na podlagi sprejetih pravilnikov. Prvi pravilniki o notranji delitvi dohodka v zdravstvenih zavodih so pokazali vrsto pomanjkljivosti, ki so bistveno vplivale na formiranje osebnih dohodkov. To bodo sku-šalj odpraviti z novimi pravilniki o notranji delitvi dohodka. Ugotovi)«* je pa tudi, da je mogo5e kljub temu, da niso zasedena vsa delovna mesta, z boljšo sistemizacijo in notranjo organizacijo bistveno znižati stroške. V Zdravstvenem domu Zagorje sc je v letu 1961 dvignil v primerjavi z letom 1960 celotni dohodek za 61,9%, osebni dohodki za 63%, število redno zaposlenih za 26,61%. oskrbni dnevi v ZD za 1%, število vseh pregledov za 85%, oziroma od 87.322 pregledov v letu Za oba rudnika lahko rečemo, da sta pričakovala težji položaj, kot pa se je izkazal. Tako v rudniku Tr-bovlje-Hrastnik, kot v rudniku Zagorje ugotavljajo, da niso nastale pomembnejše razlike in da delitev osebnih dohodkov ne bo prizadeta, vsaj po polletnem obračunu ne. Pri rudniku Trbovlje-Hrastnik trenutno zalog sploh nimajo, v Zagorju pa zaloge n so prekomerne, so jih pa od lanskih zmanjšali čez polovico. V Steklarni Hrastnik so dosegli poravnavo dolgov za 35 odstotkov, istočasno pa so zvišali realizacijo proizvodnje za 3 odstotke, kar jim je zagotovilo potrebno višino sklada osebnih dohodkov. V Lesni industriji v Litiji so dosegli planirano realizacijo po plačanih fakturah s 50,1 odstotka v odnosu do letnega plana v polletju, in nimajo nobenih problemov s prodajo in zalogami. V Pre-. dilnici v Litiji prav tako izjavljajo, da je dotok sredstev uravnovešen in jim obračunavanje dohodka po plačani realizaciji ne dela težav, kljub temu da je v teh mesecih nekoliko manjša prodaja, kar pa je pri njih normalen pojav. 1960 na 160.593 pregledov v letu 1961. Lani so zdravstveni zavodi vlagali premalo sredstev na sklade, saj so delili čisti dohodek na osebne dohodke in na sklade v Zdravstvenem domu v razmerju 90:10, v Lekarni pa 87:13 in v obratni ambulanti Kisovec 80:20. Osebni dohodki so se pa zvišali v isti primerjavi v Zdravstvenem domu in Lekarni za 42%, v obratni ambulanti Kisovec pa za 37%. Jasno je, da bo treba čim-prej odpraviti vrsto anoma-lij, ki jih je bilo doslej opaziti v zdravstvenih zavodih. Hkrati s tem sl bo pa treba prizadevati, da je treba znižati odstotek staleža bolnih v gospodarskih organizacijah in ustanovah, znižati odstotek nesreč pri delu ln izven dela, zmanjšati prispevke po posebnih stopnjah za socialno zavarovanje in znižati nadpovprečne stroške za zdravila. — (ma) V Mehaniki v Trbovljah pa so rekli, da pri njih poteka izterjevanje dolgov dokaj slabo. Neplačane fakture so pri njih povprečno 56 dni, vendar imajo dovolj lastnih obratnih sredstev, s katerimi nadomeščajo to izgubo. Težav v polletju ne bo, ob koncu leta pa je lahko nekoliko teže, ker je v Mehaniki prvo polletje vedno boljše od drugega. Storili bodo pač kar največ za to, da bodo skrajšali rok plačevanja računov. Pcsebej pa so poudarili, da so letošnji rezultati boljši od lanskih. V dokaj neprijetnejšem položaju pa sta Tovarna konfekcije v Zagorju »Sava« in Tovarna usnja v Šmartnem. V obeh teh tovarnah letošnjega polletnega proizvodnega plana niso dosegli. V konfekciji »Sava« so zaradi naraščanja zalog preusmerili proizvodnjo za jesenske in zimske potrebe. V začetku leta so bili namreč usmerjeni na spomladansko sezono, vendar jim je slabo vreme prekrižalo račune. Zaradi zaostajanja prodaje za proizvodnjo bodo morali poseči po rezervnih sredstvih za osebne dohodke. Pričakujejo pa, da bodo v drugem polletju izgubljeno nadoknadili. V Tovarni usnja v Šmartnem pri Litiji pa jim je povzročilo izpad proizvodnje, ki je bila planirana, pomanjkanje sirovin, ki jih dobivajo iz uvoza in delno doma. Ker pa sami ne morejo vplivati nadobavo surovin, je to objektivna težava. Izpad je presegel 13 odstotkov polletne proizvodnje, in je torej takšen, da ga bo prav težko nadoknaditi v drugem polletju. 2e zdaj torej računajo s tem, da bodo morali poseči po rezervnem skladu osebnih dohodkov. Stanje bi se izrazito popravilo, v kolikor bi lahko izterjali dolgove, vendar so partnerji v več primerih v težavnem položaju, ker imajo blokirana sredstva. V določenem primeru se bodo poslužili možnosti kompenzacije, vendar je to možno ie v enem primeru. Tolažilno je dejstvo, da so v usnjarski industriji najboljše kupčije prav v drugi polovici leta. Je pa še problem v tem, da so že zdaj prekomerne zaloge v tovarni, ki vežejo prepotrebna obratna sredstva. To še poveča problem izpada iz planirane proizvodnje. Ob teh primerih bi bilo zanimivo slišati tudj ugotovitve iz drugih tovarn, na primer iz Strojne tovarne v Trbovljah, kjer so prav tako vezana obratna sredstva, in od drugod, vendar nismo dobili iskanih informiranih tovarišev k telefonu, pa tudi zmanjkalo nam je časa za poizvedovanje, ker smo te informacije zbrali kot zadnje pred zaključkom redakcije, torej v ponedeljek predpoldne. Kot smo pričakovali, nastopajo z obračunom dohodkov po plačani realizaciji nekatere težave, ki jih ne be prav lahko premostiti, in be to zahtevalo od delovnih kolektivov, predvsem pa od njihovih vodstev, še veliko truda za daljšo dobo, vsekakor pa najbolj za vse letošnje leto. Dokončana investicijska dela Investicijski program delovnega kolektiva PTT iz Trbovelj je leto« obsegal nova investicijska in vzdrževal-' na dela v skupni vrednosti nekaj nad 9 milijonov dinarjev. Od tega zneska je odpadlo na investicijska dela približno sedem milijonov dinarjev. Minulo soboto so dokončali dela na izmenjavi telefonskih žic na odsekn Zidani most—Rimske toplice, že prej so pa dokončali enako delo na odseku Radeče— Podkum. Nedavno tega so pa postavili nove telefonske drogove na relaciji Sava—Loka pri Zidanem mostu z vsemi odcepi. Največ sredstev, in sicer 3,500.000 dinarjev, so porabili za nakup In polaganje telefonskega kabla do Terezije v skupni dolžini treh kilometrov. Kabel je pa speljan tako. da bo možen takojšen telefonski priključek že na obstoječe telefonsko omrežje, ko bo zgrajeno novo upravno trgovsko poslopje na prostoru sedanje tržnice. Približno 3.000.000 dinarjev so pa vložili v nakup in montiranje petih novih telefonskih celic, ki so jih postavili v Trbovljah tri, v Zagorju In Hrastniku pa po eno, V naslednjem letu pa nameravajo montirati še eno celico pri poštnem poslopju v Trbovljah. V podjetju so poudarili, da «o že izpolnili oziroma Izčrpali vsa predvidena investicijska sredstva ter da bodo že v naslednjem mesecu pripravili investicijski plan za prihodnje lete, > Premajhna skrb za krepitev skladov / Prizadevni kraj - Radeče liža se krajevni praznik stopil pa bi naj tudi Partizan arondacijo je bila pred skle- sti tako obiskane, da ne os ta- stitorjev že tudi pod' streho Radeč pri Zidanem mo- s telovadnim nastopom. Pra- pom ljudskega odbora pre- ne prostora v dvorr.ii. Te in da je za njim lepo urejeni,-»o =,= tzirei obračun vijo, da že nekaj let ni bilo malo politično pripravljena, konference obravnavajo po- na bencinska, črpavka, ki da- ikšnega nastopa. in je torej potrebno zdaj to- ložaj v svetu in doma s po- je voznikom dnevno 1500 lige eveda bo tudi letos naj- liko več razgovorov in pojas- sebnim poudarkom na doga- trov bencina, po katerega so bol: živahna kulturna njevanj. Težava pa je v tem, jan ju v komuni. Uvodoma prej morali hoditi v Celje ali J — - -■ •• da družbeni delavci v veliki največkrat govori sekretar Trbovlje. Stala pa je ta čr- stu. Bliža se torej ------- dela prebivavcev tega okoliša v letošnjem letu. Delo pa je v polnem razmahu. Nemara bo do 8. septembra pripravljena tudi otvoritev »papirniške ceste«, kot pravijo cesti od Radeč do Papirnice. — Trenutno so na tej cesti že »finišerji«. To je začetek rekonstrukcije, ki traja že eno leto, sama rekonstrukcija pa se je že tudi začela, kot pravijo v Radečah. Ob tem pa dejavnost. Kulturna tradicija Radeč je zelo znana. Zlasti je to mesto zaslovelo po množičnih ljudskih igrah na prostem, ki jih je režiral Pešec-oče, Pešec-sin, ki je v Radečah profesor, pa se navdušuje za zahtevna odrska dela v dvorani. Zdi se, da je v tem izražen tudi okus prejšnje in meri ne izhajajo iz kmetij- komiteja, z razpravo, ki pa pavka okrog 12 milijonov diskih vrst, saj je tukaj pre- je razgovor v pravem pome- nariev. Tudi nova zgradba Vijo V izražen tudi okus prejšnje m se spominjajo, da je pred de- generacije. Toda to setletji most stokal, ko so . težko ra2mejiti, kajti ljud-takrat čezenj vozili velike in težke naprave za to tovarno. Zdaj se sliši, da je most dotrajal, bo pa še vzdržal prevoze, namenjene za rekonstrukcijo. Moral bo. Predvidevajo, da bi gradili most nekoliko niže. Toda hkrati z ske igre na prostem so še vedno privlačne — so tudi paša za oči, kot so odrska dela v dvoranah potreba za razmišljajoče. Nemara bomo jeseni lahko zopet videli »Desetega brata« v naravi, vendar vam režiser pove, da je premalo igravcev, kot jih je bilo včasih preveč. Mnogi odhajajo- v službo v Hrastnik in drugam, mladina pa v šole in - težko je tedaj režirati. Ker imajo Radeče zgodovino, ki se je začela nekje v rimskih časih, in posebej zgodovino, ki se je začela v NOB, razmišljajo o tem, kako bi v svojem klubu z modernimi pripomočki in s sodelovanjem znanega zgodovinarja, profesorja Mlinarja, to prikazali ljudem. Poleg 5 ali Lani so v Radečah začeli graditi novo šolsko poslopje, ki ga letos dograjujejo. Naj-mlajšim Radečanom se torej že v ktratkem obetajo lepši časi težno industrijsko prebivav- nu besede, pa je teto, da jo stvo, čeprav je področje Ra- je navadno treba omejiti za-ljubem. - ■' — deč kmetijsko. Krajevne or- radi pomanjkanja časa. šest premier, ki zagotavljajo ganizaeije Sociniistične zveze Tako u ob]ika obveščanja gledališču Svobode dovolj ft- v leh krajih same niso dovolj nadomešča delovanje zuna-nanenih sredstev, so klub in samostojne, zato so v veliki n=epoliučne in deloma gospo-06tale sekcije brez denarja. merj navezane na krajevno . kDri krajevni To jim dela skrbi. Kljub te- organizacijo Radeče. Rekli izadji Socialistične zve- mu pa imajo moški pevski so da so sklicali sejo za vče- ^ Bl morali oživeti sek-zbor, ki je v enem letu ob- raj. Toda razen arondacije / družbeno in delavsko stoja že šestkrat gostoval v osnovne šole je pod streho in bodo zanjo porabili letos še okrog 20 milijonov dinarjev.' Konec leta bo vanjo porabljenih nekaj nad 50 milijonov dinarjev, v prihodnjih dveh letih pa bo potrebno najti še toliko denarja, da bodo tudi v stari šoli preuredili prostore v sodobne kabinete in ta- tr-™ arondaciie H ", . , . re v sodobne kabinete m ta- raj. Toda razen arondacije £ ^ družbeno m delavsko . problem treh izmen nastopa tudi vprašanje zem- u^ravljanje> je tukaj po- j" ProDlem tren ™ zasavskih krajih in dvakrat 1 = iškega maksimuma, ki ga ^^n^a^najbolj doma nastopil. Radečani pa so bili vajeni niso dovolj tegadeij( ker je tukaj naselje ga bo treba ^invniArimr* lri/s.r fA Tilasti občinski organi pouka. Pravijo, d^ je to realni izračun, ki- je uresničljiv. Nemara je še kaj novega# toda človek ne more vsega ,-nih okraju i gostuje po progra- mi pa tudi vpliv kmetijske tem že prišit tako daleč da “ 7* * združenih mu v SVojem okraju. Želji, zadruge na uravnavanje od- brcz njcga prav sedeti naenkrat - kaj, bi si- Icčah hi -.nctonili večkrat v Ra- _________a i__________i ne Dl mog11 urez njega, Plav „ , , , ” — —— * J —zadruge Jia Uldvutivaujv investitorjev v Radečah da bi nastopili večkrat v Ra- nosov med kmetovavci in za- gradnjo novega mostu bi da bi nastopili večkrat v Ra- nosov med kmetovavci in za- . . Č £ _a ieJ govora o «er drugič pisali. ^ ponovni cenglkU' želez- „ gr. tili tudi novo postajališče, hode ne prenese. Zal bodo ker je sedanje zlasti v šol- —— . ekem letu in posebno pozimi, ^ma tudi gledališka skupina pretesno. Papirnice, ki je izgubila dvo- Seveda, če ... rano, v kateri je shranjeno Tudi cesta iz Zidanega mo- zdaj vse, kar potrebuje re-sta je vprašanje zase - je konstrukcija, preozka in preveč kotanjasta. b vsem tem pa je posta-Toda razen tega imajo še lo zelo. aktualno vpra- druge skrbi. Trenutno priča- šanje arondacije na Vrhovem kujejo, da bodo asfaltirali in v Hotemežu. Odločitev za tudi igrišče za domom Partizana. Samo asfalta manjka tamkaj, sicer so že vse pripravili. Doslej je bilo to igrišče, ki je predvsem rokometno, pokrito z Icšem, uporabljali pa so ga tudi za šolo. Solarji so bili po telovadnih urah — pravi zamorčki. No, in. stadion, ki so ga lani začeli graditi. Ta počiva v miru, toda za tekmovanja jeseni in predvsem do tekmovanj ob krajevnem prazniku bo pripravljen za nogometne nastope. Igrišče za Partizanom naj bi odprli s tekmo rokometašev, ki so najboljša sekcija Partizana, stadien pa tudi ob krajevnem prazniku, z nogometnim turnirjem. Na- decah, se upira polna cena, drugo. K temu se pridruzu.- . centralizacOi želez- ki je gledališka blagajna Svo- jejo še vprašanja upravljanja £?e Q tem govorijo železni- bode ne prenese. Zal bodo gozdov, kjer je treba zagoto- č .: veliko Ni jim vseeno, ostaU brez gostovanj. Smolo viti primerno skrbnost... kako bo_ kajti v času, ko Nekoliko zamujenega je po- imaj0 delavsko upravljanje, trebno nadoknaditi. gp si ]ahko zgradili nekaj — , , ,, stanovanjskih blokov, ker so 7al° P? lahkogovon mo o dobiU kaj sredstev, s ka- AJ dobri informiranosti. terimi samostojno razpola- gajo. _ informiranosti. Informativne konference, ki jih sklicuje vsak mesec občinski komite Zveze komunistov, so zaradi svoje tehtno- m * Ob tem pa naj povemo še to, da je železničarjem prinesla delitev osebnih dohodkov stalni im gibljivi del zaslužka. Slišati je, da pri nekaterih žene zvedo samo za stalni del plače, ki ga dobijo prvega, gibljivi, ki pa je včasih tudi dokaj večji del, pa "gT aj naj povemo za zaklju-JX ček? Naredimo povzetek: v zavesti prebivavcev Radeč pri Zidanem mostu je še močno zasidran ponos na zgodovino tega mesteca, ki se začenja nekje v rimskih časih. Bližnja preteklost jim je zagotovila sloves močnega žarišča kulturnega dogajanja, ki je vplivalo na vse Zasavje in privabljalo prebivavstvo še oddaljenejših krajev. Sedanjost je zasula družbene delavce s kopico kmetijskih vprašanj na vasi, začrtala razpotje med kmetijstvom m industrijo, im odkazala železničarjem delovnega kolektiva ostaja zanje »tabu«. Kmalu Zidani most prostor za življe- pa bodo iznlačevali' ves mesečni zaslužek prvega. No, —i# Bencinska črpalka v Radečah nje izven premogovega oralni in trušča železniškega kri-se bodo pač morali možje žišča. To mesto ima svojo sprijazniti tudi s tem dej- bodočnost kot naselje delavstvom. Sicer pa je težnja po cev, ki bežijo od tovarn v črnem fondu pri vseh zakon- prostem času, da bi si žago- , skih možeh — če ga je le mo- tovili prepotrebni jim mir, se goče ustvariti. naužili naravnih lepot in se sprostili sredi obilice svežega T% red koncem potepanja zraka, ki ga v zasavskem in-* po Radečah naj ugoto- dustrijskem bazenu tako pri« vimo še to, da je mrr stano- manjkuje. _____ _ . vanjskl blok združenih inve- VIKTOR SIRLV I 300.000 dinarjev in delovne roke — novo otroško igrišče Ob večjem številu" občanov ter prebivavcev naselja t. maj ter številnih gostov je bilo minuli četrtek slovesno izročeno svojemu namenu novo otroško igrišče pri naselju 1. maj v Trbovljah. Ob tej priložnosti so podelili simbolična darila vsem najaktivnejšim tovarišicam in tovarišem ter mladinkam in mladincem, ki so delali na tem 'pomembnem otroškem objektu. Izlet v Velenje (j) TRBOVLJE - Minuli teden je odšlo na enodnevni izlet v Velenje 23 članov mladinskega iv-lnega sveta Alojza Hohkrauta. V Velenju bo si ogledali znamenitosti mesta, muzej ter stari grad. Z denarjem, ki so ga dobili s prodajo starega železa ter ostalega odpadnega materiala in članarino ter prostovoljnimi prispevki bodo v času šolskih počitnic pripravili še nekaj izletov v Radeče, Izlake in Rimske toplice. Pobudnik za začetek gradnje potrebnega otroškega igrišča je bil mladinski hišni svet omenjenega naselja, ki je bil ustanovljen 15. marca letos. Pod pokroviteljstvom stanovanjske skupnosti Center so pa začeli mladinci, pionirji ter ostali prebivavci naselja 1. maj s prvimi prostovoljnimi deli na otroškem igrišču. Občinska zveza Društev prijateljev mladine jim je dodelila 200.000 dinarjev, delovni kolektiv STT 40.000 dinarjev ter material, nadalje delovni kolektiv Cementa!-3 115 kubikov kamenja ter petnajst vreč cementa, Elektrarna Trbovlje 180 m cevi, »Odpad-< 55 m cevi ter ostali odpadni material ter Rudnik 10 kubikov peska. Najaktivnejši pri vseh delih je bil mladinski hišni svet, ki šteje že 200 članov, zaostajali pa niso niti ostali prebivavci, ki so dan za dnem urejevali in čistili prostor med akacijami za novo otroško igrišče. Otroško igrišče je v skupnem kompleksu z rokomet- nim igriščem. V načrtu imajo pa še ureditev balinišča ter ute, v katero bodo spravljali razno orodje. V novo otroško igrišče je bilo vgrajenih 115 kubikov kamenja, 40 kubikov gramoza, 30 kubikov peska, 80 kubikov premogovih ogorkov ter 60 vreč cementa. Vse to da vrednost blizu, dveh milijonov dinarjev. Mladina in prebivavci naselja 1. maj m opravili to veliko delo s 300 tieoč dinarji ter veliko željo in vnemo — zgraditi otrokom lep prostor, kjer se bodo lahko brezskrbno zabavali. Mladina in prebivavci omenjenega naselja so napravili skupaj nekaj nad 3200 prostovoljnih delovnih ur. Tako starešina gradnje tov. Juro Božič kot tudi predsednik mladinskega hišnega sveta tov. Zvone Hribar sta se toplo zahvalila vsem, ki so sodelovali pri gradnji novega otroškega igrišča, ter podelila pionirjem in mladincem nalivna peresa in knjige, starejšim prebivavcem pa dobro kapljico. J. S. 12°|o sredstev za kmetijstvo 11*1!* niiiimimnmni tnrntniimntniTmmiminniiimmrfinnimmimmir—tiinmiiiniHiiininiiniimiiiinniira* »čas letnih dopustov., Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Trbovlje Ado Naglav je izro#1 SVo]exnu namenu novo otroško igrišče v Koloniji 1. maja v Trbovljah Že lani so odborniki občinskega ljudskega odbora Litija sklenili, da se naj za investicijski! dela v kmetijstvu zagotovi HajiPJtnj 12% sredstev iz občinskega investicijskega sklada. Lani je bil ta sklep občinskega ljudskega odbora Litija v celoti uresničen. Letos je bilo skupno razpoložljivo v investicijskem skladu občine za osnovna sredstva 21 . milijonov din. Za investicije v kmetijstvu je bilo dano 8 milijonov din, iz drugih virov pa še 10 milijonov din, skupaj torej 18 milijonov din. Z doslej vloženimi lokalnimi sredstvi bo mogoče ob udeležbi kmetijskih zadrug Litija in Gabrovka — Dole zagotoviti potrebna sredstva iz okrajnega, republiškega in zveznega investicijskega sklada za ureditev Turizem v Hrastniku in Radečah v upadanju? okrog 70 ha novih sadnih nasadov na Kresniškem vrhu in Pečicah, za gradnjo novih hlevov v Gabrovki, za dograditev hlevov v Grmačah in za melioracijska dela v Mora vškl dolini. Ker se bodo navedene investicije nadaljevale tudi v prihodnjem leta in V želji, da se vodi perspektivno investicijsko politiko, je občinski ljudski odbor Litija na zadnji seji obeh zborov sklenil, da občinski ljudski odbor zagotovi za investicijska dela v kmetijstvu tudi prihodnje leto najmanj 12% razpoložljivih sredstev iz občinskega investicijskega sklada. — M. L. NA IZLETU V »TOMOS« (ar) TRBOVLJE - Mladina iz Termoelektrarne Trbovlje in Tovarne zidakov je priredila v soboto, 21. julija, strokovni izlet v Tovarno motornih koles »TOMOS« v Kopru. Za občinski praznik trboveljske komune, 1. junij, je bila izročena namenu nova preurejena centralna matična knjižnica v domu družbenih in političnih organizacij. — Knjižnica je sodobno urejena. Oba prostora knjižnice pa sta ločena, tako da je posebej knjižnica za starejše in posebej knjižnica za mlajše bravce. — Knjižničarki Mariji Sedej emo zastavili nekaj vpra: Sanj: »Kakšen obisk je v novi knjižnici?« »V zadnjem času je opa« žiti, da je čas letnih dopustov. To opazimo zlasti pri starejših bravcih. Jasno je pa, da se bo število teh spet občutno povečalo v naslednjih mesecih ter zlasti v jeseni, prav tako v zimskem in spomladanskem času. Proti pričakovanju je pa neverjetno velik obisk mladih ljubiteljev knjig. Število slednjih se je občutno povečalo, odkar poslujemo v novi knjižnici.« »Ali imate zadostno število knjig glede na želje bravcev?« »Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo doslej kupovali razen zbirk, ki smo jih naročili že lani, nobenih novih knjig. Tako imamo nove knjige le od Prešernove zbirke. Kondorja ter školjke. Velike izdatke smo imeli pri urejevanju, preseljevanju v nove prostore, tako smo z dotira-nimi sredstvi komaj krili vse stroške. Zadovoljivo je le to, da imamo okoli 15.000 vseh vrst knjig tako, da se lahko bravci zadovoljijo z raznimi zvrstmi literature. Vsekakor je pa naša želja, da bi lahko bravcem nu- dili čimveč novih knjig.« »Katere knjige berejo najrajši starejši in katere najmlajši bravci?« »Pri nas je vključeno precejšnje število mladih bravcev, ki si najrajši iz-posojujejo popularna čtiva Karla Maya, Julesa Vernea ter drugih mladinskih pisateljev. Starejši bravci pa radi segajo po družbenih, pustolovskih in kriminalnih romanih sve-tovnoznanih pisateljev. — Zanimivo je, da veliko starejših bravcev sega tudi po nemških knjigah > vseh vrst literature. Od pisateljev kriminalk sta najbolj priljubljena Žane Gray in George Simenon. od pustolovskih povesti pa Karl May. V obtoku so pa največ naslednji romani: »Ljudje v belem«, »Velika družina«, »Lažni zdravnik« ter »Ljudje v Somraku« itd.« J. Savšek llll!llllllllllllllllllllllinillllilin!lllllll||||||il|||[|||l!ll||||||||l!l!Silil||||||||||||||||||||||||i||l|||||!;i"-n.............................................................................mimuiiiiif Uradna pripojitev k SUP ne ne. Po soglasju občinskega ljudskega odbora Trbovlje se je v začetku tega meseca pripojilo k ljubljanskemu e v topre vozniškemu podjetju SAP dosedanje samostojno podjetje »Avtoprevomištvo« iz Trbovelj. Nedavno tega je pa bila prva seja delovnega kolektiva ekonomske enoTe Trbovlje, na kateri so razpravljali in sklepali o dejavnosti samostojne ekonomske enote, izvolili so sedem članov ekonomskega sveta, prav tako 60 izvolili dva člana iz vrst ekonomskega eveta v centralni matični delavski svet. Nadalje so izvolili volivno komisijo ter komisijo za sprejem in odpust delovne sile. Člani delovnega _ kolektiva so izvolili za šefa ekonomske enote dosedanjega direktorja tov. Kukmana. Na sestanku so bile tudi razčlenjene naloge, dolžnosti in pravice ekonomske enote. Kot samostojna ekonomska enota lahko v okviru podjetja kupi avtomobile, ki jih sama ekonomska enota odplačuje z amortizacijo. Podčrtano je pa bilo, da se morajo ekonomske enote ukvarjati s tako dejavnostjo, da imajo zagotovljene osebne dohodke. Člani ekonomske enote so pa bili tudi seznanjeni, da mora ekonomska enota sama odplačevati najeta posojila za nova osnovna sredstva, če bi pa bilo potrebno večje šte- vilo vozil, bo matično podjetje investiralo večja sredstva le v eno ekonomsko enoto. Prav tako so se člani ekonomske enote SAP iz Trbovelj seznanili tudi s problematiko stanovanj ter s stanjem tovornega avto-parka in možnosti njegove razširitve. lzlelnii$c ,01er^ V plani- Podobno ^Ovljah je tudi v Hrae^j, -n! škim in p06 !rri Enačajem turističnega f, ,eta- Pa tudi i#ah, ki v samih Večji stroški za javno razsvetljavo (ma) ZAGORJE - Letošnje leto so javno razsvetljavo na področju zagorske občine razširili še na Kisovec, Pod-kum in Sentgotard. Za to so se povečali stroški za okrog 80.000 do 90.000 din. Podobno kot Litija, Zagorje in Trbovlje ima tudi hrastniško turistično področje majhno vlogo v turizmu Slovenije. Sicer pa statistični podatki celo kažejo, da kaže turistični promet zadnja leta celo znake upadanja. Verjetno zaradi tega, ker so v zadnjih letih le malo investirali v turizem in gostinstvo. Dejstvo je, da ima hrastni- cije v SopotL, bližino klimat-ško-radeško področje zelo skega kopališča v Rimskih P°scbno ugodne pogoje za razvoj tu- toplicah, tranzitni pomen Zi- razvoj rizma, zlasti še, če upošteva- danega mosta in čudovito opaziti mo možnosti vodne rekrea- lepo dolino Sopote ter števil- prav imajo LITIJSKI VOZAČI izlctmi- RaO' ug<* ye turi> * iste imajo Pogoje za Ne(e Zdaj se nad 1600 litrskih Do nedavnega so ti »voza-občanov vozi na delo v go- či* pomenili za Litijo pose-spodarske organizacije od Za- ben problem. Dohodek so loga do Ljubljaner. Dobršen ustvarjali zunaj meja litijske del teh so tudi železničarji, občine in pravzaprav občin-Sicer so se vozili na delo v ski proračun ni dobil od njih bi tja Prest^J ^°?3" " ■ mof -M da se uveljavijo tudi kot letovišče. Skoraj brez prcnočninskih zmogljivosti v Hrastniku in Radečah, niso sposobni izkoristiti možnosti,, ki jih za turistični promet dajejo prirod-ni in ostali pogoji. Obstoječi gostinski obrati le delno ustrezajo pa svoji ureditvi, mogoče g’ede na Potrebo po večji ost; če- uveljavitvi rekreacijskega tu-’ rizma pa manjka tudi nekaj gostinskih obratov na nekaterih priljubljenih izletniških tcčkšh. Popularizacija posameznih torišč izletniškega turizma bi pa gotovo pripomogla, da se postopoma uveljavi tudi receptivni turizem, kar velja posebno za dolino Sopote glede na njene prirodne Stanovanja tudi za prosvetne delavce! pogoje, Na vseh šolah v litijski občini je bilo v šolskem letu 1961/1962 zaposleno redno in honorarno 105 učnih moči. Ob rednem razpisu ob koncu junija je za premestitev na šole izven občine zaprosilo 11 učiteljev. Skupno je bilo razpisano 46 prostih učnih mest. Šolski odbori so dobili na razpis 47 prošenj, od katerih so jih ugodno rešili s privolitvijo učiteljev le 18; 29 prošenj so pa morali zavrniti, ker ni na razpolago stanovanj za učitelje. Tako bodo morali tudi v novem šolskem letu poučevati uči- kar je slabo vplivalo na njihovo razredno in izvenraz-redno delo. V sami Litiji so imeli sicer učitelji na razpolago dovolj stanovanj, vendar so bila ta stanovanja za prosvetne delavce preskromna, ker se njihovo delo ne konča v šoli oz. razredu, pač pa se morajo pripravljati za pouk in drugo šolsko delo doma. V Kresnicah bo stanovanjski problem v kratkem rešen z dograditvijo družinskega stanovanja v šolski zgradbi, vendar samo trenutno, ker je računati, da se osnovna šola Kresnice po- kem novem stanovanjskem bloku ▼ fig.i.rtatfB in Litiji predvidi vsaj po 1 do 2 stanovanja za prosvetne delavce. Stanovanjski sklad naj bi pa zagotovil tudi potrebna lavce. - M. L. sredstva za dograditev stanovanj v privatnih stanovanjskih hišah, da bi se tu-r di tako zagotovilo nekaj stanovanj za prosvetne de- Nereden dotok sredstev v občinski proračun v Zagorju *. saj mof 2»o doseči ,^te 7^ m^niTi v^ne reT večjo storil«0'tl V izgubijo kreacije. •vozači* na >,/ / 3 delo in -r------------------^ « ... . . ničesar, kljub temu je pa moral občinski ljudski odbor Li- m pa na izvodnji. P°!l, je del voza1, v ‘ živi ... kmetijah in , ..pomladanskih, poletnih ■ inskih mesecih pomaga U tekih de kar < „** znatno Uh, na vožnji * icZ*?1 precej časa, ki bi £% v “hko koristneje upoia^ sami proizvodnji. P«% f^b- ti ja ustreči vsem njihovim že- J-’ -“** 1 Ijam in potrebam oz. reševati komunalne probleme in usluge in to s sredstvi litijskih proizvajavcev. Zdaj je storjen korak naprej, saj dobiva občinski ljudski odbor Litija v svoj proračun proračunski prispevek teh 1600 litijskih »vozačev. čeprav v Litiji nagla- nom potrebnjK^tin da radešknT gosp^arekiT‘orga-‘ sajo, da bi bilo mnogo bolj se bo morajo °število nizacij skupaj z občinskim , umestno, ce bi dobil občinski teh sc ved« e A0 > delo sindikalnim svetom posvetiti Na področju litijske občine proračun zraven Proračunske- drugam, mogle temu vprašanju več pozomo- )C zdaj zaposleno skupno 3100 K« prispevka se del dohodka, gospodarske ... stan. ,al sti; oseb, od tega v gospodarstvu hi ga ustvarjajo ti litijski »vo- kmalu zgra^a 'arij y okrog 2600. V sami Litiji in zači* izven meja občine. Če J '* v gospodarskih organizacijah bi * bilo namreč uveljavljeno na njenem področju pa ni več načelo, da morajo gospodarske možnosti, da bi lahko zapo- organizacije prispevati v ob-slili te »vozače*. Zato so bili činski proračun tudi del do-prisiljcni poiskati zaposlitev hodka, ki ga ustvarjajo »vo- Ljubljano in okolico tudi pred vojno, vendar se je v zadnjem času njihovo število kar potrojilo. Vozijo se prav z vseh železniških postaj in postajališč na področju litijske občine — iz Renk, Save, Litije, Kresnic in Jevnice — in ni je skoro vasi, v kateri ne bi bilo kakega »vozača*, kot pravijo domačini tistim, ki se vozijo na delo v Zalog, Ljub-Ijana-Polje, Ljubljano ali kam drugam. V razpravah o načrtih turizma in gostinstva v hrastni-ški občini (o katerih smo na kratko pisali že v 29. številki ZT na 18. strani) je bilo še posebej naglašeno: q ker je vprašanje družbene prehrane precej pereče in je v perspektivnem pro-”"1' -lltii ,v gramu turizma in gostinstva mzjo stonmh. *°>Podar- y hrastnišk, občini premalo 5 1/ J*____• obdelano, bodo morali v pri- V Litiji v'Se‘?a sami Podnje delovni kolektivi morejo "jjPoslit hrastniških, zidanmoških in Sindikalna podružnica »ELIT« iz Trbovelj Je zadnjo soboto razvila sindikalno zastavo bližini tovat11 ,‘voza-ll *-7o p. če*. Zaradi —*« p, umestno in (fj% ‘>rejemlji vo, da gospPpo^^niza-cije in koniH? V šoli v Zidanem mostu — verjetno edini v Zasavju — imajo premalo učencev za vse razrede. Ponekod je stiska s šolskimi prostori, drugod jih Je pa dovolj 6 • Zasavski tednik ® št. 31 e 26. VII. 1962 r. .h., —»v.—...v - -- ... f,— - - , l[Vr 5q . izven področja občine, čeprav zači*, bi le-te skupaj z občin- munam, od aS*jo ko- •Vo- vc$- « v /* j.utt / izv J t« v/ cz v * rt v j v c yz / t* 1/ _ r > - » •- »« ^ j /v ^ bi nekateri posamezniki lahko sitimi ljudskimi odbori mnogo zači*, t:r z več našli zaposlitev tudi v doma- bolj skrbele za sistematično jim razumcV^jj, deluje j, lih gospodarskih organizad- stanovanj v bližini pri reševanji1 voz ,0n>*nal jdt. '1 ''gospodarskih organizacij, da nih problem^ t) naravni pogoji doline Sopote ustvarjajo realne možnosti stacionarnega turizma, ta razlog pa narekuje večanje prcnočninskih kapacitet, ki naj bi' sc postopoma pridobivale, in ® glede na investicije hotela »Jadran« v Radečah proučiti potrebo predvidenih kapacitet in ekonomičnost gradnje glede na sedanje cene. telji honorarno. Sicer bo pa svet za šolstvo na nezasedena mesta lahko razporedil tudi 10 učitcljiččnikov. Največ prošenj so morali zavrniti v Šmartnem pri Litiji in v Kresnicah, ker ni na voljo stanovanj za učitelje. Omeniti velja, de se je moralo že lani voziti 5 učiteljev na delo v Šmartno, stopoma razvije v šest- do sedemoddelčno šolo zaradi šol v Jevnici, Ribčah in delno Hotiča. Odborniki občinskega ljudskega odbora v Litiji soglašajo s predlogom sveta za šolstvo, prosveto in kulturo, da bi se pereč stanovanjski problem prosvetnih delavcev rešil na način, da se v vsa- Pri občinskem ljudskem odboru Zagorje ugotavljajo po zaključku prvega polletja, da je bilo skupaj doseženo od 363,165.000 din predvidenih dohodkov le 42,93% dohodkov. Zaradi nezadostnega dotoka proračunskih sredstev se mora zato občinski ljudski odbor še vedno posluževati posojila iz rezervnega sklada. Ker pa je dotok sredstev v sklad za šolstvo prav tako odvisen od vplačil proračunskega prispevka, sredstev iz proračuna občinskega ljudskega odbora in 1-odstolnega prispevka gospodarskih organizacij za strokovno šolstvo, je moral tudi upravni odbor sklada za šolstvo najeti posojilo pri Komunalni banki Zagorje, ki zapade v plačilo z 31. julijem. Ob tako nerednem dotoku sredstev Posvet o otroških Igriščih (ma) ZAGORJE - Občinski odbor SZDL Zagorje je pripravil prejšnji teden posvet o gradnji otroških igrišč. Po vseh področjih so imenovali že iniciativne odbore za ureditev igrišč. Tako v Kisovcu in v Potoški vasi samo še čakajo na odobritev lokacije za gradnjo pa skoro ni možnosti, da bi bilo mogoče posojilo ob pra« vem času odplačati. To po-t sojilo je bilo dano ob 7,5% obrestni meri in ob pLčilu določene provizije in bo po« sojilo veljalo sklad za šol« stvo povprečno mesečno okrog 80.000 din. Pri skladih je zabeležen največji izpad v investicij« skem skladu, v katerem jd bilo predvideno 18,890.000 do« hodkov, do konca prvega polletja pa je bilo doseženo le 59% predvidenih dohod« kov, kar pa ni zadovoljivo glede na dejstvo, da je mo« goče pričakovati največji do« tok sredstev v sklad ravno v prvem polletju glede na formiranje skladov po za« ključnih računih gospodar« skih organizacij za lansko leto. Dohodki komunalnega prispevka so bili planirani v; višini 17,800.000 din, do ko n« ca junija pa še ni bilo no« benih vplačil, čeprav je od« delek za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora izdal že 9 odločb za vplačilo v znesku 2,025.000 din. Izdatki proračuna občin« skega ljudskega odbora Za« gorje pa so bili doseženi do konca junija v višini 49,7% letnega plana oz. v višini nad 71,5 milijonov din. Razprava in poročilo o delu Komunalne banke Zagorje Predlog organom samoupravljanja Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi so na predzadnji seji ob razpravi glede nepravilnosti v zvezi z notranjo delitvijo dohodka v Komunalni banki Zagorje sklonili, da naj le-ta izdela poročilo o svojem dosedanjem delu in ga dostavi v obravnavo obema zboroma občinskega ljudskega oUfcrž. Tako s» -eSfcssaiti :na zadnji seji — bila je v sredo, 18. julija — poslušali poročilo in razpravlj.ili o njem. Iz poročila Sledi, da ovira delo v banki precejšnje pomanjkanje prostorov, saj nima soba, v kateri se razvijajo vsi bančni posli niti 38 m*; izvrševanje poslov blagajne pa je zaradi tesnih prostorov onemogočeno in zato opravlja Sprememba odloka o rezervnem skladu gospodarskih organizacij (ma) LITIJA — Na predlog sveta za družbeni plan in finance sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Litija sklenila sprejeti nov odlok o višini prispevka, ki se steka v skupne rezerve gospodarskih organizacij na območju občine Litija. Glede na velike potrebe po teh sredstvih v litijski občini (zaradi izgub v manjših gospodarskih organizacijah) je bdi sprejet nov odlok z veljavnostjo od 1. januarja 1961. Zaradi tega se bodo sicer zmanjšala sredstva prispevkov družbenim investicijskim skladom za cca 20 odstotkov oz. 1,400.000 din, istočasno bi se pa povečala sredstva občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij za 6,984.000 din. za komunalno banko te posle Narodna banka Zagorje. Komunalno banko Zagorje upravljata upravni odbor in svet delovnega kolektiva. Upravni odbor razpravlja na sejah v glavnem zadeve v zvezi z odobravanjem kreditov in posojil, o problematiki gospodarskih »»^niiactj in o -dtlu Komunalne banke, o "odobravanju posojil hišnim svetom, o organizaciji in statutu banke, poslovniku dela in drugem. V Komunalni banki Zagorje je sistemizirano 9 delovni mest, vendar pa 2 sistemizirani delovni mesil nista zasedeni. Kvalifikacijski sestav uslužbencev je šibak, saj imajo le trije uslužbenci srednjo strokovno izobrazbo. Zaradi tega se prav gotovo nižja strokovna izobrazba in krajša bančna praksa odražala tudi v kvaliteti in obsegu del. Zaradi tega je čudno, zakaj so izplačali ob taki kvalifikacijski sestavi in ob polnem izplačevanju osebnih dohodkov še za 1.984 nadur sikoro 560.600 din. Lani so delili tv Komunalni banki Zagorje čisti dohodek >v razmerju 80% za osebne dohodke in 26% za sklade, pri čemer so lani namenili za sklade 3,277.714 din. Bilanca Komunalne banke Zagorje za letošnje prvo polletje še ni dokončno izdelana. Ugotovljeno pa je, da je imela KB Zagorje od skupno 11,301.600 din 2,660.080 din izdatkov, med drugim tudi za kazni. Komunalna banka Zagorje je letos od aprila naprej slabo likvidna, nekaj dni je .pa bila celo izpod meje likvidnosti. Zavoljo tega je plačala Narodni banki skoro za 800.000 din kazni. Da bi Komunalna banka Za- Taka reklama je koristna gorje ustvarila potrebno likvidnostno rezervo, bi bilo treba zmanjšati kreditni plasma, in sicer z odplačilom kreditov gospodarskih organizacij. Znižanje plasmaja bi pa znižalo tudi finančni" uspeh KB, hkrati bi pa to slabo vplivalo tudi na sam nadaljnji razvoj in poslovanje gospodarskih c-rg^nlsacij. Rešitev tega problema bi bila priključek zagorske Komunalne banke k večji bančni enoti, o čemer v Zagorju že zdaj razpravljajo in pripravljajo ustrezen predlog. M. L. (ma) ZAGORJE - Člani sveta za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju so v razpravi o poročilu o petmesečnem gibanju gospodarstva med drugim tudi ugotovili, da "dobiva Lesno industrijsko podjetje Zagorje vrsto ponudb za izdelke in za dele., Vendar jih mor-a znradj pomanjkanja ustreznih prostorov za proizvodnjo odklanjati. Istočasno so pa tudi ugotovili, da je Obrtno mizarstvo Zagorje doseglo do konca meseca maja le 20,41% predvidenega letnega piana proizvodnje in da strojne naprave niso v celoti izkoriščene. Zaradi tega je sklenil svet za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru Zagorje predlagati organom samoupravljanja v Lesno in-dustri>elr;"m podjetju Zagorje in Obrtnem mizarstvu Zagorje, da naj razpravljajo o proizvodnem sodelovanju, da bi bile vse zmogljivosti zasedene in da bi bilo mogoče ustreči tudi vsem naročilom, morda pa tudi o pridružitvi Obrtnega mizarstva Zagorje k Lesno industrijskem podjetju Zagorje, da bi lahko znižali cene izdelkom zaradi zmanjšanja upravne režije in da bi bili stroji vsaj dve-tretjinsko izkoriščeni. Pozornost tudi klubskemu življenju V zadnjem času tudi v Zagorju z večjo pozornostjo razpravljajo o klubih in klubskih prostorih. Dosedanje izkušnje so bile dobre samo s pionirskim klubom, ki je deloval ob nedeljah in je privabljal veliko število otrok. Da 'bi spoznali delovanje tega kluba tudi starši, so bili vsakokrat vabljeni tudi ti. To je bilo dobro-zlasti zategadelj, kar so se včasih pionirji zadržali v klubu čez določeno uro. To posebno tedaj, ko so prišli partizani in so pripovedovali o svojih doživetjih v NOB. Tudi v tem letu bodo nadaljevali s klubskimi pred- poldnevi za pionirje ob .ne- turnem, prosvetnem in dru-deljah. Pravijo pa, da bodo gem delovanju skušajo izogni orali dati zdaj že na raz- niti šabioniziranega in sploh polago eteldeno dvorano v delavskem domu. Vsi drugi prostori so namreč premajhni. Nasprotno od uspehov s pionirskim klubom pa so v Zagorju doživeli neuspeh e študentovskim klubom. Ta klub bi pa lahko kar najlepše zaživel, če smo količkaj zahtevni do študentov, ki naj več dajo svojemu okolju kot bivavcih. površnega delovanja, ki ima navadno za posledico pomanjkanje zanimanja prebi-vavcev za dogajanje. Po zadnjih proslavah in podobnih prireditvah pa je videti, da imajo domače kulturne skupine dovolj posluha tudi za kakovost in sodobnost, kar ' jim ustvarja potrebno popularnost pri pre- V Hrastniku je bilo v prvem polletju veliko zanimanja za šRrlljske tečaje. Taka teč eta sta bila dva in se je na njima usposobilo za šiviljstvo »a domače potrebe 163 .žena. Ta dva tečaja je pripravila tovarna šivalnih strojev »Bogat«, M el je s tem naredila dobro uslugo v obliki uspešne reklame, ki je bila obenem koristna tudi ženam, ki so ae želele poučiti o šivanju. Tak tečaj je trsnntao v Zagorju, kjer je tudi zanimanje za tečaj primerno. Na sliki: s tečaju v Hrastniku. Brez oglasne deske (s) TRBOVLJE - Nedavno tega je precej močno neurje podrlo dosedanjo, že strohnelo oglasno desko nasproti gasi vskega doma v Zgornjih Trbovljah. Deske ni že kakšne dva tedna, ,in bi bilo potrebno, da jo v najkrajšem času ponovno postavijo, tako da ne bi bilo treba hoditi ido trga F. Fakina, če želi kdo zvedeti, kaj se pripravlja bodisi na kulturnem ali pa športnem področju ali pa drugje. RazSirjeno poslovanje (ek) TRBOVLJE - Komaj nekaj mesecev je minilo od začetka delovanja steklarske delavnice »Steklar« iz Celja, ki je odprla svojo poslovalnico pri Dimniku. V začetku eo zaradi omejenega prostora opravljali le nekatere Steklarske usluge, z razširitvijo dosedanje poslovalnice pa bodo začeli fnatiratl steklo, izdelovati ogledala, sortiranje in rezanje stekla ter obdelovati steklo kar v Trbovljah. Doslej so morali za te vrste uslug pošiljati steklo v Colje, tako da je bil čas dobave kar dolg S pridobitvijo novega prostora se bo pa skrajšal tudi čas dobave oziroma izvršitve najrazličnejših steklarskih uslug. pa ostali občani. Predvidevajo, da bo V kratkem mogoče govoriti tudi o klubih v Kisovcu, v Toplicah, v Selu in Cemšeniku. Povsod so primerni prostori ali pa si jih je mogoče pridobiti. Problematično utegne Razvoj klubskega življenja lahko pričakujemo v Zagorju z dobrimi obeti. Za medobčinski zdravstveni center (ma) LITIJA - V Litiji so biti vprašanje programa de- sc po podrobni proučitvi pol-lovamja teh klubov in izvaja- letnega praktičnega dela obuja programov. Opažajo črnskega zdravstvenega cen-namreč, da je uspešno le delo tra odločili, dn sc naj Zdrav-tedaj, če je kakovostno. Prav stveni center Litija združi z zaradi tega pa se v vsem kul- medobčinskim zdravstvenim centrom Ljubljana, ki bo opravljal svoje naloge tudi za področje občine Litija. V Litiji so se odločili za tak (a) TRBOVLJE — Delavci ukrep glede na zahtevano kvaliteto dela zdravstvenega ustrezne strokovne Popravljen cestni zid zidu na Savinjski cesti oziroma nasproti kolonije na Savinjski cesti. Nujno pa hi »Komunale« zo zadnje dni minulega tedna končno žabe- centra, tanirali spodnji del cestnega kadre, naloge glede na obdelavo zdravstvene problematike, koordinacije zdravstvenih organov j. zbiranja in obdelave bilo tudi urediti spodnji del statističnih podatkov, predlo-ceetnega zidu nasproti sla- gov in priporočil občinskemu ščičame v Zgornjih Trbov- ljudskemu odboru s področja 'ljah, kjer se je pred leti že zdravstva itd. smrtno ponesrečil neki občan. Prav tako bi bilo potrebno Bife v kopališču utrditi tudi ograjo na trgu F. Fakina. (ek) TRBOVLJE - Novo go- stinsko podjetje »RUDAR« v Pregledali so 150 strojev Trbovljah je izrazilo priprav-ln nan™ ljcnost, da uredi v kopališču m naprav bife, v katerem bi bii0 mogo- (ar) TRBOVLJE - Občin- dobiti mrzla jedila, brez-ska komisija za HTV v Tr- alkoholne pijače, pivo in ci-bovl jah je lansko leto komi- gavete. Za odprtje bifeja bi aijsko pregledala 156 strojev bilo treba urediti le primeren in naprav v podjetjih v Tr- prostor v kopalnici, za kar so bovljab in Hrastniku. Selc .po načrti žc zgotovljenl. Ver je t-prcglcdu in 'Odpravi ugotov- no bodo tudi v najkrajšem ča-1 jeni h pomanjkljivosti eo bila su uredili na Podmejl nad Tri/dana dovoljenja za obralo- bovljami manjši rekreacijski vanje. center. rezultatom 4 : 1 (3 : 1). Ke-glanje: Domžal« : Zagorje 1180 : 1210; šah 9,5 ; 0,5 za Domžale ter namizni tenis 5 : 1 prav tako za domačine Kakšni so upi Plavalci trboveljskega plavalnega kluba »Rudar< tekmujejo v II. zvezni plavalni ligi v južni skupini. Doslej sta bila na sporedu že dva kola, iz katerih je »Rudars potegnil kar precejšnji izkupiček točk, da je trenutno v južni skupini, v kateri tekmuje na tretjem, predzadnjem mestu brez točk. V tej skupini je splitski »Mornar* zmagal v obeh dosedanjih srečanjih in zbral 32.990 točk. »Rudar* je pa v dveh kolih, z »Velečem* in »Mornarjem* zbral 24.328 točk. Če gledamo dosedanja kola vidimo, da je bilo prvo kolo za Rudarja porazno, saj ga je »Velež* v domačem bazenu prehitel za približno tri tisoč točk. Če pa upoštevamo, da je e glavnem zatajila moška plavalna vrsta, je rezultat do neke mere zadovoljiv. Jasno je pa tudi, da pomlajena moška »Rudarjeva* ekipa že v svojem prvem nastopu ni mogla narediti čudeža. Prvo kolo je bilo hkrati tudi njihov »krst* v tekmovanju. Ze v drugem kolu je pa bilo vidno, da je prvotna trema odstopila mesto zagrizeni borbenosti, saj so mladi »Rudar-1 jevi* plavava dali vse od sebe, da bi dosegli čim boljše rezultate. In to je bilo vidno tudi po zbiru točk, saj je ekipa' trboveljskega »Rudarja* v minulem kolu proti splitskemu »Mornarju* zbrala skoraj tisoč točk več kot v prvem ! kolu proti »Veležu* iz Mos-' tarja. Z zanimanjem pričakujemo rezultate tekme med »Rudarjem* in Šibenikom ter upamo, da bodo Trboveljčani se izboljšali svoj položaj na lestvici. Zagorjani v Domžalah (č) ZAGORJE - V okviru občinskega praznika Domžal so se v nedeljo pomerili v sedmih disciplinah športniki Domžal in Zagorja. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: namiznem- tenisu, kegljanju, orodni telovadbi, košarki in šahu. V vseh disciplinah, razen v nogometu, so bili boljši Domžalčank V dokaj lepi igri so nogometaši Proletarca rešili čast Zagorjanov. Nogometno enajsterico Domžal so premagali z Za pokai V počastitev razvitje zastave strelske družine Franca Fakina iz Trbovelj ter za osvojitev prehodnega pokala ZB NOV Trbovlje je bilo minulo nedeljo v okviru proslave dneva vstaje meddružin-sko strelsko tekmovanje na Vrheh, ki se ga je udelžilo šest strelskih družin iz Trbovelj in Hrastnika. Izidi tekmovanja: 1. SD Franc Fakin 803 kroge; 2. SD STT 770; 3. SD A. Hohkraut I 736 ; 4. SD Trbovlje II, prva ekipa 681; 5. SD F. Fakin 658; 6. SD Trbovlje II, druga ekipa 609; 7. SD T. Ceč 577; 8. SD A. Hohkraut, druga ekipa 486, 9. SD »Rudnik« 441. V vsaki ekipi je nastopilo po pet strelcev, razen v eki-pi SD »Rudnik« iz Hrastnika, V okviru občinskega praznika Zagorja pa se bodo v istih disciplinah pomerili športniki Domžal in Zagorja. KEGLJANJE Zmaga tekmovavcev TE (ar) TRBOVLJE - Na kegljišču ŠD »Rudar« je bil predzadnjo soboto prijateljski dvoboj med ekipo Mariborske tekstilne tovarne in ekipo Termoeelktrarne Trbovlje. Zmagali so Trboveljčani z rezultatom 523 : 398. — Povratno srečanje bo v septembru v Mariboru. ZB NOV ki je nastopila le s tremi tek-movavci. Med posamezniki so bili najboljši: E. Kozmus 171, A. Huševar 163 ter J. Narad z istim številom krogov (vsi SD F. Fakin) ter A. Vrbnjak z 164 krogi (SD STT). Zmaga SD »Rudnik« (D. O.) HRASTNIK - V VI. kolu okrajnega strelskega prvenstva z malokalibrsko puško je SD »Rudnik« iz Hrastnika premagala SD STT s 141 krogi. Rezultat srečanja 981 : 820 v korist hrastniških strelcev. Med posamezniki so bili najboljši naslednji strelci: pri »Rudniku« E. Kirn z 214 krogi ter D. Ostrovršnik z 208, Pri SD STT pa D. Kos z 218 in L. Což s 188 krogi. PLAVANJE II. zvezna plavalna liga Rudar : Mornar 15.410 : 12.780 točk V drugem kolu II. zvezne plavalne lige sta se minuli četrtek pomerili v trboveljskem olimpijskem bazenu plavalni ekipi domačega »Rudarja« in »Mornar« iz Splita. Trboveljska plavalna publika je napolnila prostore okrog bazena ter navdušeno pozdravila vsakega zmagovavca ter zlasti domače. Rezultati: moški 400 m prosto: Dijukovič 4:51,4; 200 m prsno: Alujevič 3:01,3; 200 m hrbtno: Perič 2:52,2; 200 m mešano: Kuridja 2:39,8; 4 x 100 m mešano: 2. Rudar 5:18,4; ženske: 400 m prosto: Podlesnik (R) 5:47,2; Vodišek (R) 6:12,0; 200 m prsno: Kočar (R) 3:21,8; 100 m metuljček: Kočar (R) 1:37,2; 100 m hrbtno: Golob (R) 1:29,0, Sribar (R) 1:31,6; 100 m prosto: Podlesnik (R) 1:15,2; 200 m mešano: 2. Golob (R) 3:26,4; 4 x 100 m mešano: 1. Rudar 5:59,8. Število točk: Rudar 12.780 Strelska družina »Franca Fakina« Iz Trbovelj je ob 10-let-ier Mornar 15.410 točk, niči obstoja razvila v nedeljo na Vrheh društveno zastavo Športno igrišče je šlo po vodi Že vse lansko leto so se v Zidanem mostu z veliko vnemo ubadali z gradnjo športnega igrišča. Predvidevali so, da bo v tem letu dobro urejeno in sploh dograjeno, toda to se ni zgodilo. To preseneča in vsiljuje vprašanje zakaj? Zlasti neprijetno je to za tiste, ki so prispevali največ prostovoljnih ur in tudi drugače največ prispevali za ureditev tega prepotrebnega objekta. To pa so bili predvsem rokometaši Partizana. Tudi sicer je mladina veliko storila. Potem pa se je zgodilo, kot se to marsikje rado zgodi, da je zmanjkalo denarja. Tovariš, kateremu so ga zaupali, ga je zapravil. Gre menda za 100 000 dinarjev, kar sicer ni kdo ve kakšna šota, toda za ta kraj, ki n. deležen podpore in sredstev domala od nikoder, je ta vsota več vredna kot za drug kraj milijon. Kako so zadevo odkrili^ niti ni važno pri tem. — Ne spremeni dejstva niti to, da je v teku sodni postopek. — Važno je, denarja ni, in da zaradi tega tudi igrišča ni. Desetine mladih ljudi si niso mogle ustvariti prostora za razvedrilo in tekmovanja, na katerega so tako dolgo čakale. To je pogoj za eno malodušje več. Rokomet 1. maj: K-4 19 ; 12 (10 : 6) (j) TRBOVLJE - Ob otvoritvi novega otroškega igrišča sta se v prijateljski rokometni tekmi pomerili ekipi mladincev iz K-4 ter naselja 1. maj. V dokaj lepi igri so mladinci naselja 1. maj premagali mladince iz K-4 z dokaj visokim rezultatom. Se bo v prihodnje manj kadilo ? Od marca dalje so v trboveljski Termoelektrarni izvajali obširni remont in kompletno revizijo vseh elektroenergetskih naprav. Le remont oziroma povečava elektrofiltrov pri kotlu »Pauker« je zavirala dela. Za hitrejši potek tega obsežnega dela je podjetje angažiralo tudi delovno silo in strokovnjake od drugod, tako od Rudnika rjavega i remoga Trbovlje-Hrasinik, Cementarne Trbovlje, »Metal ije« Trbovlje, Ključavničarstva iz Celja in »Jugomontaže« iz Zagreba. Kakšni bodo uspehi obširnih popravil na elektroenergetskih napravah v trboveljski Termoelektrarni, bo 'vidno šele čez nekaj" časa, če bo elektrarna polno obratovala. Od tega je odvisna tudi odprava dosedanjega precejšnjega prašenja v Savski dolini. Pri kotlu »Pauker« za Strunjan pri Pulju je privlačen (or) HRASTNIK - V Stru-njau pri Pulju je privlačno naselje letoviščnih hišic, vsaka s tremi posteljami. To naselje je uredila s pomočjo delovnih kolektivov hrastni-ške občine občinska počitniška skupnost. V naselju je 15 weekend hišic s 45 ležišči. Med temi hišicami je tudi kuhinja, bife in jedilnica — na prostem pod lepo zaste-kleno streho. Kljub temu, da je ta novost zelo privlačna in lepa, pa je še vedno novost in v začetku dopustniki ugodnosti niso v polni meri izkoristili. Kaže, da so prve izkušnje drugih ugodno vplivale na tiste, ki so se pozneje odpravljali na dopust. 125 ton na uro so namreč ob remontnih delih izboljšali tudi elektrofiltrske naprave. Omeniti je namreč treba, da pri tem kotlu dnevno pora« bijo do 900 ton premoga. S. S. Imenovanja na seji ObLO Zagorje (ma) ZAGORJE - Na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje, ki je bila predzadnjo sredo, so imenovali za novega direktorja Industrije gradbenega materiala Ivana Kneza, za novega upravnika Medijskih toplic Franca Vidergarja, za delovnega inšpektorja Franja Ržišnika, za novega predsednika občinske komisije za prošnje in pritožbe Franca Ludovika in razrešili dolžnosti dosedanjega upravitelja osnovne šole Zagorje, ker odhaja na drugo službeno mesto. Zraven tega so na seji imenovali še novega tajnika občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij til zavodov ter šestčlanski iniciativni gradbeni odbor za postavitev televizijskega pretvornika. Poroštvo za posojilo »Savi« (ma) ZAGORJE — Odborniki občinskega ljudskega odbora so na zadnji skupni seji obeh žboroV izdali poroštveno izjavo Tovarni konfekcije in pletenin »Savi« za najetje posojila 15 milijonov din pri KB Zagorje kot kratkoročno posojilo. Zaradi precejšnjih zalog zgotovljeni h izdelkov tovarna namreč ne more kupiti potrebnega blaga za izdelavo jesenskih in zimskih izdelkov. VAŠ OBVEŠČEVAVEC Mali oglasi Prodam malo rabljeno sobno pohištvo. - Naslov v upravi lista. Obvestila Posvetovalnica za dojenčke v občini Trbovlje zaradi rednih letnih VVjpustov do srede avgusta n.s bo poslovala. Poslovalnica na Savinjski cesti prične z delom spet 13. avgusta, poe zetovalnica otroškega dispanzerja na Ulici 1. junija 4 pa dne 24. avgusta 1962. Pričetek dela v posvetovalnicah v Bevškem, na Dobovcu in Čečah bomo še sporočili. Turistično društvo Trbovlje organizira v izvedbi poto- valne agencije »JADHAN-TURIST«, poslovalnice Trbovlje, v mesecu septembru 1962 za delovne kolektive in sindikate iz Trbovelj in Hrastnika enodnevni izlet v Celovec in na Vrbsko jezero, ter dvodnevni izlet v Trst in Benetke. Informacije deje turistična pisarna ali po telefonu na številko 80-247. bovelj, Bevško II — star 74 let. •■K • ! HRASTNIK Rojstev (izven porodnišnice) dragega sina in brata ni bilo. Poročili so se: Pavel Vrečar, mizar iz Hrastnika 216, in Marija-Magdalena Ojsteršek, delavka iz Hrastnika ZAHVALA Nenadna smrt je iztrgala iz naše srede mlado življenje VIKIJA OCEPKA Ob tej priliki se isreno zahvaljujemo vsem darovavcem vencev, vsem, ki so nam iz- Preklicujem, trditve, izrečene konec januarja 1962 o Mariji Tauzelj, Trbovlje, Opekama 54, kot neresnične, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona zoper mene. Obenem se zavezujem zasebni toživki povrniti stroške. — Slavija Mravlje, Trbovlje, Kešetovo K-4. RAZPIS Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri KMETIJSKI ZADRUGI TRBOVLJE razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: visoka ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v računovodstvu. Nastop službe 1. 9. ali 1. 10. 1962. Osebni dohodek se določa po pravilniku. Pismene ponudbe z navedbo zadnjih zaposlitev je poslati na upravo Kmetijske zadruge Trbovlje, Trg Franca Fakina 12, najkasneje do 15. avgusta 1962. RAZPIS za sprejem učencev V INDUSTRIJSKO KOVINARSKO SOLO STROJNE TOVARNE TRBOVLJE V šolskem letu 1962/63 bo sprejetih v-I. letnik Industrijske kovinarske šole STT Trbovlje 35 učencev. Pogoji za sprejem so: 1. dokončana osemletka 2. starost 15 let 3. da je zdrav in sposoben za kovinarski poklic in 4. da ima veselje do izbranega poklica. Ob vpisu naj kandidati predlože: 1. lasti/uročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 dinarji državne takse, 2. zadnje šolsko spričevalo in mnenje osnovne šole o sposobnosti in nagnjenosti učenca, 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo o premoženjskem stanj«. Kandidati bodo opravljali sprejemat Is slovenščine, matematike in psihološko praktične preizkušnje, v kolikor bo število prijav pMMflft planirano število učencev. Pouk je teoretični in praktični ter traja 3 leta. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca kovinske stroke. Prošnje sprejema tajništvo šole cd 1. do 25. AVGUSTA 1962. Prednost imajo kandidati, stanujoči v Trbovljah. Internata ni. Nekoikovanih prošenj in prošenj brez potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali in sc bodo smatrali, kot da kandidat ni vpisan. Interesenti lahko prejmejo nadaljnje Informacije na upravi šole. Novi doo» ali po telefonu 80-213. Kino Delavski dom v Trbovljah: 26. julija jugoslovanski film »MEDALJON S TREMI SRCI«; od 27. do 30. julija španski barvni CS film »KARMEN IZ GRANADE«; 31. julija ter 1. in 2. avgusta argentinski film »ŽEJA«. - 235; Jožef Sebjan, delavec soža,je' m*«6 66 iz Deldoževja 85, in Ana Bratuša, delavka iz Hrastnika 78. Smrti ni bilo. ZAGORJE OB SAVI Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo. Kino »Svoboda« — Trbovlje Poročili so se: Janez Uran- II: 28. do 30. julija poljski film »PRIDI OČKA«; 31. julija in 1. avgusta ameriški barvni CS film »MESTECE PEJTON«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 26. julija jugoslovanski film »TRČENJE NA 1 PARALELAH«; 28. do 30. julija italij. film »KROŠNJARJI«; 1. in 2. avgusta romunski film »NA VALOVIH DONAVE«. Kino Delavski dom v Zagorju: 26. julija jugoslovanski film »KOŠČEK PLAVEGA NEBA«; 23. do" 30. julija ameriški barvni film »DREVO ŽIVLJENJA«. Kino Litija: 26. julija češki CS film »MOŽ Ž DVEMA OBRAZOMA«; 27. do 29. julija francoski film »PREHOD PREKO RENA«; 30. do 31. julija francoski film -RESNICA«; 1. in 2. avgusta jugoslovanski film »VELIKA TURNEJA«. Kino Šmartno: l.in 2. avgusta ameriški film »POLKOVNIK IN JAZ«. 1 Gibanje prebivavcev TRBOVLJE Rodile so: Ljudmila Drnovšek, pom. šivilja z Izlak 7 — dečka; Marija Knavs iz Trbovelj, Opekama 36 — deklico; Karolina Mervar iz Trbovelj, Ul. 1. junija 3 — dečka; Ljudmila Savič iz Hrastnika, Podkraj 78 — dečka; Marija Valjak iz Hrastnika 43 — deklico; Jožefa Arh iz Zagorja, Jesenovo 25 — dečka; Helena Lenart iz Hrastnika, Bmi-ca 68 — deklico. kar, rudar -iz Bori j 7, in Alojzija Vozelj, kmečka delavka iz Zvarulj 20; Jože Flere, mizar iz Bovškega 45, in Ernestina Soten-žek, pletilja iz Kotredeža 24; Leon Knap, ključavničar iz Zagorja, in Marija Dolšina, uslužbenka iz Zagorja. Umrli so: Julijana Sopotnik roj. Mervik, gospodinja iz Kisovca — stara 80 let; Ivan Eberl, rud. upokojenec iz Zagorja — star 60 let; Marija Ranzinger roj. Kumer, gospodinja iz Zagorja — stara 79 let; Ivan Mihevc, rud. upokojenec iz Zagorja — star 81 let. BREŽICE Rodile so: Martina Ivnlk, Brod 5 — dečka; Ida Strgar, Sromlje 7 — dečka; Marija Sintič, Oštrc 27 — deklico; Silva Kržan, Sarajevo — deklico; Nada Višnjič, Zupeča vas 35 — deklico; Milena Galič, Čatež 66 — dečka; Anica Pregrad. Krška vas 4 — deklico; Ana Vidmar, Veliki Obrež 73 — dečka; Ivana Kerin, Gržeča vas 9 — dečka.. Porok ni bilo. Umrli so: Ana Turšič, soc. podpiranka iz Doma onemoglih Impoljca — stara 86 let; Ana Pirc roj. Kodrič, inv. upokojenka iz Kostanjevice, Kambičev trg 3 — stara 78 let; Leopold Dimc, upokojenec iz Leskovca 15 — star 65 let. Iz LITIJE nismo prejeli poročila. hvaljujemo za zadnje besede obratovodji obrata Kisovec tov. inž. Stefanu Mozerju, tov. Albinu Satlerju in tov. Radovanu Palčiču, tabornikom odreda »Črnih krtov«, Zagorje, pevcem »Loškega glasu«, Delavski godbi na pihala, sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, ter vsem ostalim družbenim in političnim organizacijam, ki so ga kljub slabemu vremenu v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti do preranega groba. V neutolažljivi žalosti: mati Silva, oče Viktor, bratje Marjan, Joško in Srečko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi moje dobre mame in stare mame ANE BORŠTNAR se najtopljeje zahvaljujem darovavcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Jože z družino ZAHVALA Ob smrti dragega moža, Poročili so se: Josip Haupt- očeta, starega očeta man, rudar iz Trbovelj, MARTINA POTRPINA Dobrna 16, in Karolina Tomc, gospodinja iz Trbo- izrekamo zahvalo vsem so-velj, Dobrna 16; Ivan Škof, rednikom, prijateljem in rudar iz Trbovelj, Voden- znancem za iskreno sožalje, ska 53, in Berta Dornik, vsem darovavcem vencev in delavka iz Trbovelj, Uli- cvetja in vsem, ki so ga v ca 1. maja 18; Anton Za- tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnici dr. Drnovškovi za vso skrb in požrtvovalnost med boleznijo. Iskrena hvala gar, rudar iz Trbovelj, ulica 1. maja 26. in Marija Rupnik, perica iz Trbovelj, Leše 8, Ivan Jurečič, pleskar in slikar iz Trbovelj, Šuštarjeva 11 in Štefanija Brinovec, dijakinja iz Trbovelj, Šuštarjeva 13. Umrli so: Ana Borštner roj. Kumperger, upokojenka iz Trbovelj, Novi dom 48 — stara 69 let; Janez Ocepek, kmet iz Znojil 14 pri Zagorju — star 70 let; Anton Plazek, upokojenec iz Tr- tudi govornikom za ganljive besede, duhovniku ter vsem gasivskim društvom in ZB Dobovec za njegovo poslednje spremstvo. Žalujoči: žena Marija, sin Albin, hčerka Milena, vnuki in vnukinje SOBOTA - 28. julija 9.10 Zabavni kaleidoskop; 9.45 Poje ženski vokalni kvartet; 11.40 Iz albuma popevk; 12.05 Viški fantje so na obisku; 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Vladko Vrečko: Nekatera vprašanja prašičjereje; 11.05 Glasbeni omnibus; 14.35 Naši poslu-šavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 »Vragov trilec«; 17.05 Gremo v kino; 18.10 V vedrem razpoloženju s skladateljem Richardom Straussom; 18.45 Naši popotniki na tujem; 20.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA - 29. julija 8.00 Mladinska radijska igra — S. Mihalkov: Mehikanec; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45 »Sel je popotnik skozi atomski vek« — pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši.. . Lado Ambro-žič-Novljan: Napad na vlak; 11.30 Milenko Šober: Neznane umetnine iz Vojvodine; 12.00 Naši poslušavcl čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Obvestila in zabavna, glasba; 13 30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne za glas in klavir; 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe; 16.00 Hu- moreska tega tedna — G. Guareschl: Vrtna vrata; 16.20 Melodije zn nedeljske popoldne: 17.06 Športna no del ja; 20.00 Vaša pesem — vaša melodija; 20.50 Športna poročila; 23.05 Zaplešim* v novi teden. — Prosim, dajte mi ogledalo, Ju Je zaprosila Perina. Zdravnika sta ji' odkimala.. — Danes še ne, ocz nekaj dni... Kasneje... To je bilo bolnici dovolj. — Se včeraj sem bila lepa, je žalbetno zašepetala, a danes... Ne boste ostali taki, ozdravili vas bomo, jo je , poskušal potolažiti, zdravnik. — Popolnoma? XAVIER DE MON-TEPIN. Maščevanje in ljubezen — Toliko, kolikor nam dopušča naše znanje. — Ali mi boste lahko povrnili moj nekdanji obraz, mojo prejšnjo lepoto? — Bomo, bomo, razen brazgotin. — Brazgotine? O, potem rajši umrem! Nočem ozdraveti! — Jutri boste čisto drugače govorili. Ali želite morda, da bi vas obiskal vaš mož ali kdo drugi or vaših sorodnikov?. — Nimam ne moia» niti ne koga drugega. Sama sem. * Cez nekaj trenutkov je dejal zdravnik: — Sedaj vam bomo obvezali rane, potem pa poskusite zaspati kakšno urico ali dve. Ko je oslala vedeževavka sama, je poskušala Omiliti svojo jezo in žalost, ter je začela razmišljati o vsem, ker se je pripetilo. Njem položaj je bil grozen! V nekaj minutah je Perina izgubila sadove svoje dolgoletne razbojniške dejavnosti.. Ogenj, ki ji je uničil hišo, je uničil tudi njeno knjigo, v kateri je imela zapisane najrazličnejše skrivnosti. Njeno veliko bogastvo je izginilo v plamenih. Uničene so bile tudi tiste stvari, s katerimi bi lahko pridobila novo bogastvo. Imela je milijon frankov premoženja, toda večji de! svojega bogastva ni hranila v hiši: Velike zneske je dala na razpolago oderuhom, da je z njihovim posredovanjem' zaslužila ogromne obresti, toda ogenj je uničil vse njene zadevne knjige. zapiske fn potrdila. Nihče JI ne bo dal ničesar, ker so jo vsi poznati kot stoletno Perino z belimi lasmi in nagubanim obrazom — ta je pa zgorela v rdeči hiši! Gojila je samo eno željo: in ta je bila: maščevati' se! Toda zaradi položaja, v katerega je tako neumno zabredla, se je porajalo vprašanje, če se boi sploh še lahko maščevala. Kako naj se sedaj ona,, uboga ženska maščuje nad bogatim plemičem, ki je zet spoštovanega vojvode de SHmeuse in prijatelj ministra policije? Za obtožbo so- potrebni dokazi, teh pa Perina ni. imela več. Izidora de Simeuse je gotovo mrtva. Umila je kot žrtev ognja. Nihče ne bo hotel poslušati njenih obtožb. Ati se ne be morala skrivati' tudi pred baronom? Pravzaprav ji je bito vseeno, kaj se be zgodilo, želela je samo, da se maščuje nad morilskim Querjeanom! Kmalu sii je opomogla. Vsak dan je- bito njeno zdravje boljše in z vsakim dnem' je rastlo in se utrjevala želja po maščevanju. Vsak dan je tuhtala in; premišljevala, kako naj se maščuje nad baronom: RENEJEVI! ZAVEZNIKI Bo razgovoru s Carmen na pustni zabavi je bil Rene prepričan, da sta bila vojvoda in vojvodinja de SHmeuse nesramno prevarana: zdelo se mu je neverjetno, da Izidora, njegova nekdanja zaročenka, ne bi spoznala njegovega glasu! Ko je bil doma, je premislil vsako besedo, svojo in njeno, in prišel do prepričanja, da je že n uka, s katero je govoril, res na las podobna Izidori, da pa se vede vse preveč preprosto, da ne rečemo vulgarno, kar pri Izidori ne bi bilo mogoče. Teda Izidora — kaj se je zgodilo z. njo? Morda je pai le še žival Ati so jo morebiti umorili in na njeno mesto postavili drugo?- Grozno! Morda je pa še živa in skrita kje v kakšni-koči, kjer joka in ga kliče, da bi jo-osvobodil! Tako je razmišljeval Rene. Teda kako naj zve resnico? To je bilo silno težko. Kako naj izvede svojo nalogo? Zvečer tistega dne sta prišla v stanovanje Reneja Dagobert in njegov spremljevavec. (Dalje prihodnjič) N, Tatar: 27 In ravno tedaj, ko je komandir hotei dati povelje za umik, so kcmenico zasuli z minami; Takoj se je vise spremenilo v ogenj in dim. Kbmnen je videl, kako je neka granata odtrgala in zdrobila Redu ramo in roko. Zaječal je, kakor da se je to zgodilo njemu. Toda Komnen je ostal na svojem mestu, ker je vedel, da v raztrganem telesu ni več življenja. Visoki, včasih malo neroden gimnazijec, komisar čete, nesrečen edinec hiše, kii je ostala pusta na obali daljnje Tare, je za vedno prenehal sanjati o-življenju. Ko se je splazil k desnemu krilu, da vidi: zakaj je utihnil drugi mitraljez, je Komnen prišel do Miraša, ki se je zrasel z dnom kotanje. Stresel ga je. — Ali si ranjen? — Nisem. Slabo je. .. je zamrmral Miraš. — Umakni se in zavzemi položaj pri tl-stile bukvi! mu je pokazal Komnen. Miraš je pobral muni-cijo in sklonjen od-> Seli s puškomitraljezom. Sele seda ji je opazil, da ima Miraš na hrbtu še avtomat. — Kako se je spremenil? si je dejal, ko jja,.gledal, tovariša, ki' so zanj mislili, da ne mara duhati smodnika. Tomo je bil mrtev. Džbko" pa je poskušal izvleči zasuti, puškcmitraljez. — Umakni se! mu je naročil Komnen in odšel k Novaku. Ko se je spet obrnil, " je opazil, kako je hrabri Džoko zanihal in. padel.. Komnen se je splazil do- njega im videl njegove- mrtve ) oči* — Imam tri sinove in hčerko. Dekle je najstarejši' otrok, stara bo devet let — se je Komnen spomnil njegovih besed. Poskušal se je spomniti, iz katere kraj iške vasi je padli borec. A ni se mogel spomniti, t Samo' začudil se je, zakaj se toliko trudi, . kajti kaj bi koristilo, če bt se sipomnil tega imena; (Nadaljevanje sledi) . ► * * ■ v-1*' Jtaf 95. Obračun med »Črnimi brati- in »Volkovi« naj. bii bil v Ljudskem vrtu. Zdaj je bilo samo še vprašane, kako privabiti tja družino »Volkov«. Giorgio se je domislil: v soboto je pri večerji kot mimogrede omenil, da bo šel drugi dan v Ljudski vrt na sprehod. Dobro je vedel, da bo Akiselmo (o nesel na nos Kozavemu. In prav to so. »Croi bratje« tudi hoteli. - In res, ko se je Giorgio v nedeljo odpravil zdoma, je videl, da mu sledi oolo krdelo »Volkov«. Toda pustili so ga pri miru, samo prepričati so se hoteli, če je res namenjen v park. Med »Volkovi« jo Gjorgio opazili tudi Anselma in tega je bil prav posebno veseli — V parku se jo Giorgio vsedcl na šii-oko kamnito klop. »Volkovi« so se mu počasi približevati od vseh strani in kmalu so stali pred njim v polkrogu. Najbliže k njemu je stopil Enooki in se široko zasmejal: 96. »Zdaj si naš!« — »Ali pa vi moji!« je dopolnil Giorgio. — »Kmalu te' be minilo, dh bi še norce bril.« Modtem se je približal tudi An-selmo: »Danes tl bo pa lepo,« se je posmejal škodoželjno. Ze Je hotel Giorgia udariti, toda Enooki ga je potegnil odločno nazaj: »Potrpi še malo. Kapetan- bo udaril prvi.« Res se je že približeval Kozavi; S pogledom »je ocenjeval svoje moštvo, potom pa posmehljivo rekel Gior-giu: »No, kako se počutiš?« - »Nič drugače kot ponavadi,« je zatrdil mali Jamnikar. »Verjetno si pogumen?« je nadaljeval v istem tonu Kozavi. »toda zagotavljam ti, da boš kmalu jokal.« Počasi se je bližal kamniti klopi in preteče gledal. Ze je dvignil roko, ko se i"c razgrnilo bližnje grmovje in je bilo slišati jasen glas: »Niste vprašali nas, če to dovolimo!« Servisna služba za televizorje (ma)! ZAGORJE - Kolektiv »Rudlocentra- je dosegel v prvih petih mesecih letos že 18,679.009 din dohodka ali 59,47% letnega plana. Podjetje bo zdaj kupilo 4 aparate v vrednosti skoraj 1 milijon din za izvrševanje servisne službe za televizorje glede na precejšnjo razširjenost teh sprejemnikov. Podjetje bo dobilo potrebna sredstva pri Komunalni banki iz investicijskega skl' da, občinski ljudski odbor Zagorje je pa zato že iždčl potrebno poroštvo. li Bo dovolj sredstev j za izdelavo urbanističnega načrta? (mn) ZAGORJE - Z družbenim načrtom zagorske občine je brlo predvideno za negospodarske investicije za letos 12,800.009 din. Te se pa doslej, niso izvajale. Porabljeno je bilo del sredstev, la za načrte, in to za akontacijo Urbanističnemu institutu LRS za regionalno analizo črnega revirja, za načrte trgovskih lokalbv, za načrt ceste Izlake-Trojane, za rekonstrukcijo ceste Košenina-kolodvor itd. Za izdelavo urbanističnega načrta verjetno letos ne bo na voljo zadosti sredstev. Po dvajsetih letih našel hčer Glavna Junaka iz filma »Stopnica hrabrosti«. Dušica žegarac in Zoran Milosavljevič Cigareta - ženski sovražnik št. 1 Pred kratkim so se zbrali na delovnem kongresu v Mtinchenu številni zdravniki, da bi razpravljali o vprašanju kajenja In zdravja. Profesor dr. Bernhard, ginekolog Iz Duisburga, je v svojem referatu povedal naslednje: Odločitev za Pulj Za letošnji IX. festival jugoslovanskega filma v Pulju, ki bo tamkaj od 27. julija do 2. avgusta, bodo v konkurenci predvajali 12 dolgometraž-nih filmov in deset kralko-metražnih, nagrajencev letošnjega festivala. Za uradni festivalski program so izbrani: »SAŠA«, »NADSTEVILNA«, »čudno DEKLE«, »SIBIRSKA LADY MACBETH«, »SREČA V * TORBI« (Avala film), »ABECEDA STRAHU« (Jadran film), »POKLICALI SO V. c.«, »MEDALJON S TREMI SRCI« (UFUS), »DRUŽINSKI DNEVNIK« (Viba film), »KOZAKA« (BOSNA film) in delo amaterskih režiserjev »KAPLJE, VODE IN BOJEVNIKI«. Med filmi, ki jih bodo prikazovali v Informativni sekciji, je tudi drugi slovenski film letošnje proizvodnje »MINUTA ZA UMOR« (Viba film). Slovenci bomo torej letos na festivalu slabo zastopani. Kača v tovornjaku Šofer Zdeslav Kisič je bil nemakj. prestrašen, ko je svoj kamina pripeljal v vas Du-bravico pri Skadrinu. Tu je tovornjak'parkiral, ko pa se je šofer vrnil, je opazil, kako so je neka dolga kača povzpela na blatnik kamiona, od tod pa v motor. Kačo je skušal pregnati z dimom, ,vendar sc ni takoj umaknila, jjtemveč je oblezla v$o karo-jierijo in od tam zlezla na tla, kjer so Jo vaščani ubili. — Zenske, ki kadijo, se starajo mnogo hitreje kot neka-dlvke. Nevarne strupene snovi, kot na primer nikotin, ki paralizira živčni sistem, monoksid, ki slabo vpliva na kisik v krvi, metil alkohol, ki škodi vidu, amoniak, ki pospešuje tuberkulozo, in katranaste snovi, o katerih znanost meni, da so nedvomno močni povzročitelji raka — so v vsaki posamezni cigareti. Profesor Bernhard je nekaj let primerial 659 žena, ki stalno kadilo, s pet tisoč ženami, ki tega ne delajo, in ugoiovil pomembne razlike v splošnem s tanin njihovega zdravja. Pri 38 2 04, kadivk je dognal obolenie ščitne žleze, medtem ko je pri ženskah nekaiflvkah ta odstotek znašal le 5 8. Se bolj pa zastra-šule število prezgodaj ostarelih žena. 65 odstotkov stalnih kadivk kaže že pri 40 letih jasna znamen'a starosti v nasprot ju s 3.9 % žena, ki ne k»«sun. Prezgodnji začetek kllmaklcvija (s 3S— S5 leti) kože v razmerju 20:1,7 škodlilvest ka*enia na ženski organizem. Profesor Bernhard ima. da bo zlasti naslednja statistika vplivala na žene ki zelo veliko kadijo: 51 rdstolknv njihovih zakonov eslane brez otrok v prlmer-’avi s 4.6 odstotka zakonov, ki jih sklenejo nekadlvke. Tudi statistika splavov kaže negativno razmerje; 37,3 :15 3 na škodo žena, M kadijo. — Vsaka cigareta, kf Jo kadi nosečnica, povzroča pri otroku hitrejše bilje srca jn ško--di njegovemu ^zvoju. V nadaUevantu svojega referata je prof. Bernhard za- NAROCAJTE IN KUPUJTE Zasavski TEDNIK hteval zelo ostre mere: država naj bi podprla pouk o škodljivosti kajenja na vseh šolah, v posvetovalnicah za žene in bodoče matere; zahteva prepoved kajenja po šolah, bolnišnicah, mladinskih domovih in javnih prometnih sredstvih. S tem v zvezi je govoril tudi o pasivnem kajenju, na katero je prisiljen v neprezračenih prostorih vsak nekadivec. Prisotni zdravniki so zahtevali rf.zen tega popolno prepoved kajjnia pod 18 let starosti, omejitev reklame za cigarete, povečanje davka na tobak in ureditev klinik za odpravljanje kadivskih navad. Pred dvajsetimi leti se je Stana Marušič iz vasi Perič pri Kosovski Mitroviči, stara takrat 17 let, sprla z očetom in pobegnila od doma. Čeprav so jo starši začeli takoj iskati po vseh okoliških vaseh, ni bilo ne duha ne sluha za njo. Za Stano se je izgubila vsaka sled. Menili so, da je napravila samomor in so jo prenehali iskati. Stana je odšla v Peč, kjer je živela pri prijateljici, in kmalu spoznala Alijo Bečirja. Poročila se je z njim, vendar možu ni povedala, da njeni starši še žive v kraju, ki je bil od Likovca, v katerem sta se mladoporočenca naselila, oddaljen le 38 kilometrov. Prepričala je moža, da so njeni starši odšli v Črno goro, kjer so se smrtno ponesrečili. Po osvoboditvi je Andrej Marušič, Stanin oče, zopet začel iskati izgubljeno hčer. Poizvedoval je pri Bdečem križu, vendar je povsod dobil odgovor: »Nepoznana.« Nekega dne pa je v vas prišla ciganka Zulfija. Marušičeve je dobro poznala. Spomnila pa se je tudi nedavnega srečanja v Likovcu, kjer ji je neka ženska priznala, da se piše Stana Marušič, da pa ne ve, kje živijo njeni starši. »Koliko mi plačaš, če najdem tvojo hčer?« je vprašala ciganka Andreja Marušiča. Ta je ciganki obljubil kravo. Ciganka je držala besedo in res našla Stano Marušič. Tako sta se oče in hčerka spet našla po dvajsetih letih. Pozabljen je nekdanji prepir. Sedaj prihaja hčerka pogosto na obisk k očetu z možem in štirimi otroki. Ciganka Zulfija pa je prejela za nagrado obljubljeno kravo. Nevsakdanja reklama Iz Barija v Italiji poročajo, da je neki konzorcij pogrebnih zavodov pripravil prireditev, ki je bila doslej povsem neznana: gre namreč za razstavo krst na nekem trgu, kjer so razstavljene krste od najbolj cenenih do najbolj luksuznih. Po zidovih so nalepljeni lepaki, ki navajajo cene pogrebnih uslug, cene za okrasitev in podobno. Na nekaterih teh plaka- Na izletu tov je napisano, da imajo podjetja tega konzorcija čast interesentom sporočiti, kaj vse lahko nudijo v morebitni žalostni potrebi. To razstavo so zaključili z defile-jem razsvetljenih pogrebnih furgonov in o kamioni vseh vrst knst, od navadnih do najlepših. Katastrofa lastovic na Madžarskem Za tisoče lastovic in štorkelj je pomenilo letošnje nenavadno hladno poletje na Madžarskem pravo katastrofo. Poročilo madžarskega or-nitološkega Inštituta pravi, da so številne lastovice poginile od lakote, ker so zaman iskale hrano. Opazovali so lastovičje samice, ko so svoje mladiče metale lz gnezda, ker jih niso mogle prehraniti. V posameznih krajih Madžarske so v zadnjih tednih žuželke in mušice skoraj popolnoma izginile, še vedno umirajo zaradi atomske bombe V prvih šestih mesecih letošnjega leta je umrlo 24 ljudi, ki so bili na opazovanju v bolnišnici japonskega Bdečega križa, ki se je specializiral za bolezni, katere povzroči jedrsko zračenje. Skoraj vse te osebe so imele levkemijo. Nov hitrostni rekord z letalom Sovjetski pilot, podpolkovnik Mosolov, je postavil nov svetovni rekord z letalom. Dosegel Je s turborcaklorjem E-166 hitrost 2.278,5 km na uro.