Tedenske novict » God eesarice Zlte. Cesar je odredil, da se mora obhaiati god cesarice Zite dne 27. aprlla, rojstni dan pa dne 9, maja. Oba dneva se morata prazno vati z božjimi službami, katerih se morajo udeležiti šolski otroci in oblasti, Sole itnajo oba dneva prosto. Cesar član Kmetijske družbe. Cesar Karel je prevzel pokroviteljstvo nad nižjeavstrijsko Kmeti]sko družbo ter se je dal vpisati tndi kot pravega dnižbinega člana, Kazen posta pri vojakib omiljeiui. Vojno miiustrstvo je na cesarjevo zahtevo odredilo. da se sme kazen zapora pri vojakih, dokler traja vojna^ poostriti s postom le takrat, 6e znaša zaporna kazen najmanj 10 dni. Ako pa je kaznovani vojak telesna slab ali nezadostno rejen, naj poveljnik sploh ne poostri kazni s postom. Vse, kar se v zadnjem času spremeni, nosi pefiat ljudomilega znaSaja mladega cesarja. ••'iriiiŽ•i-ftaTftitii^JlK^alii/jnfciaji^ nptflk; rtnPl 20. aprila, ,je~bb 545. uri popoldne"uinrl,focl kapi zadet, previden s sv. zakramenti za umirajoče, kurft v marlborski moški kaznilnici preft. g. Jakob Fink. Rajni je bil rojen dno 20. februarja 1870 v ^ičah, aekanije konjiške, v mašnika posveSen dne 25. julija 1896. Kot kaj)lan je služboval v Vitanju, v Pišecah, Selnici ob Dravi. pri Sv. Martinu pri Vurbergu, pri Sv. Petru pod Sv. gorami in v Žalcu do leta 1906, ko je bil imenovan za c. kr. kurata v mariborski moški kaznilnici. Tukaj se je v svojem težavnem poklicu mnogo trudil s plemenitini namenom, da bi tiste, ki so na življenjskem potu s svojimi dejanji pri- Sli navskriž s kazenskim zakonom ter so vsledtega trpeli kazen, poboljšaj, da bi jih dvignil ter zopet storil dobre in koristne ude človeške družbe, S svojim dobro preizkušenim vzgojnim načinoni, s svojo resnobnostjo in odlofinostjo, ki je bila združena s potrebno dobrotljivostjo, je dosegel velike in lepe vspehe ter je slovel kot eden izmed najboljših kaznilni&nih kuratov v naši monarhiji. Bil je mož kremenitega znafiaja in moSne volje, po naravi vesel in živahen, poln iskrenega prijateljstva. Kakor je bil vsekdar zvest sin katoliške Cerkve in njen dober duhovnik, tako je tudi bil prešinjen ljubezni do našega naroda, do njegovih svetlih' idealov in visokih ciljev. V dušeskrbju na deželi je rad in vspešno deloval v krščanskih društvih. V Mariboru pa Je veliko svojih prostih ur žrtvoval za Ljudsko posojilnico, v kaje naSelstvu je bil od njenega postanka. Bodi mu Bog plačnik za njegova dobra dela! Naj počiva \ miru! — Pogreb dragega ]M)kojnika se je vršil v nedeljo popoldne ob K6, uri na magdalensko pokopališče v Pobrežju, Kondukt ]e vodil preč. g. stolni kanonik dr. Matek ob obilni udeležbi duhovšCine od blizu in daječ. Kako priljubljen je bil ranjki v vseh krogih, je pokazal njegov veličastni pogreb. Nepregledna množica žaljujočih je sledila njegovi krsti. Zlasti uradništvo moške kaznilnice, na ftelu mu g. državni pravdnik dr. Verderber, nadravnartielj Serda, je bilo mnogoštevilno zastopano. Pazniki moške kaznilnice so ob krsti delaH špalir, Tudi drugi državni uradi, šolski in drugi zavodi so bili pri pogrebu v velikem številu zastopani. Zahvala za darove. Priznamo, da so nemški graški listi. vsi brez izjeme, preklicali napade na naSo škofijo, v katerih so trdili, da se pri nas ni nabiralo za uboge delavske družine po mestih in industrialnih krajih, To je vsakdo čital, kdor sploh fiasnike 6ita. In ko so bili ti preklici v graških listih objavljeni, pa prinese zadnjo soboto celjska iJDeutsche Wacht" zopet isti napad na naše ljudstvo. fTo je že odve&! Kaj pa delata ^Vahteričin" urednik in celjski državni pravdnik, da dopuščata take žaljive napade, ko je vendar neresnica že dokazana? Prosimo naže poslance, da se vendar pritožijo proti taki cenzuril Odllkovan zdravnlk. Cesar je odlikoval mariborskega zdravnika dr. Ivana Turšifi, sedaj štabnega zdravnika in poveljnika vojaške bolnišnice v Sterntalu pri Ptuju, z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom, Iskreno čestitamo! Odlikovanja. Cesar je z vojnim zaslužnim križcem II. razreda odlikoval sJedeče: Rihard Koropec, namestniški koncipist v Gradcu; dr, Ivan Maučka, okrajni nadzdravnik v Mariboru; Ivan Koudelka, okrajni tajnik v Mariboru; Josip Kramberger, okrajni tajnik v Celju; dr, Feliks Lajnšič* namestniški koncipist v Mariboru; dr. Marko Michl, vodja ekspoziture v Mozirju; dr. Otmar Pirkmaier, namestnigki konclpist v Ptuju; Josip Pirš, kancelist v Ptuju; dr. baron Steeb, okrajnl komisar v Brežicah; dr. Maksimilijan Steffan, namestniški koncipist v Piu]u; Karol Trstenjak, namestniški koncipist v Konjicah; dr. Peter Vavpotifi, namestniški koncipist v Gradcu; z zaslužnim vojnim križcem IV. razreda: Josip Anton&6, nadoficijant v Brežicah in Matevž Simonišek, nadoficijant celjskega okrajnega glavarstva, Junak Turudlja. 0 znanem junaku majorju Turudiji, ki je v italijanskem vjetništvu, kakor smo svoj 6as poročali, piše profesor Lovrift v ,,Našem Jedinstvu": 0 našem Turudiji vam morem sporočiti, da mu je dobro in je zdrav, hvala Bogu. Ko smo bili iz vojaških razlogov opustili Gorico, se je nahaial major Turudija s svojo Četo na vi&ini 133. To višino bodo potomci imenovali novi Siget Zrinovičev, 2rtvoval je sebe, preprefiil Italijanom vsako nadalnje prodiranje. Italijani so bili mnogo številnejšu Polnih 13 ur so besneli juriši in protijurišl, ali ni bilo govora o kaki predaji. Takrat še le, ko je vsakega posameznega našega junaka obkrožilo prekio 20 Italijanov, se je končala ta krvava bitka in naš Stanko Turudija z nekaterimi ostalimi svojimi ]unaki pride v vjetništvo, ali junaško, ker on in njegovi so storili vse. kar more človek storiti. Razpuščen občinski zastop. C kr. štajersko namestništvo je zaradi neskjlepčnosti razpustilo obCinski zastop občine Ranče pri Framu in sporazumno z deželnim odborom poverilo začasno oskrbovanje obfiinskih poslov dosedanjemu občinskemu predsto:niku g. Jerneju Domadenik. Radi vpoklica večine odbornikov občinski zastop ni bil veS sklepfien. Potrebno složno gospodarsko delo. Ob novem letu gre fant v mesto služit. Ko pride o veliki noči na dom pogledat, se je že naufiil v tujem Jeziku sakramentirati, Ponosno dviga glavo med bivšimi tovariši in se postavlja s svojim znanjem. Pri ,,Sta]ercu" gre vse bolj počasi. Skozi 18 let ie izhajal y 8lovenskem jeziku, sedaj na stara leta hoče izhajati tudi v nomSkem jeziku. Tako razglaša v zadnji šteTilki čudefiemu se svetu! Saj pravimo. vsled vojske |e vse zafip.lo noreti, tudi ubogi ..Štajero." Pravi. da bo zaradi tega zaftel nemške članke objavljati, da so omogoCl potrebno složno gospodarsko delo. Tn res! Prvi ntmgki ftlanek napada ^Gospodarja", ,,Stražo" ¦t Verstovška, imenuje napade na ptujski okrajni MStop kot državi (\\\) in Nemeem sovražne. To ie res potrebno složno gospodarsko delo! — Od druw strani se nam piše: ,,štajero" je začel z zadnjo številko prinašati tudi neraške olankc. Duli je bil vedno nemški, seuaj bo tudi beseda. Ptujskl okrajnl zastop je, kakor smo že ponovno objavili, razpošiljal z dnem 0. februarja 1917 na merodajne činitelje dopise, v katerih zahteva, da se zakon o vojni vzdrževalnini tolmači za uradnike ugodnejše, za posestnike pa neugodnejš e. To stoji, tega dopisa ne more nihče na svetu vtajili. Isti okrajni zastop oe tudi poslal okrajnemu zastopu Gradec-okolica in najbrž tudi drugim zastopom dopis s pozivom, naj se potegujejo zaznižanje cen pri živini. Tega dopisa sa ni upnl vtajiti dosedaj niti ptujski niti graško-okoliški okrajnl zastop, ker je resni'čen. Kljub temu rohni zadnjesobotni ,,Stajerc" nad nami in nas psuje tako grdo, kakor je med njegovimi pristaši to splošna navada. Nas to prav ni6 ne moti. Kar smo pisali, ] e resnica in ostane resnlca! Ako so posledice za ,,Stajerca" vsled tega zelo neprijetne, nas prav malo briga.. Zmerjali pa ne bomo, ker zmerjajo samo isti, ki ne marajo resnice. V cerkvi Jo ie zadela kap. V oerkvi sv, Alojzija v Mariboru je dne 24. aprila od kapi zadeta naglo umrla Neža Kolar, dolgoletna pometalka te oerkve. N. p. v m ! Enoten kateklzem za ves svet. Papež Benedikt XV. je sklenil, da bo dal sestaviti enoten katekizem za ves svet. Sestava bo izročena odboru bogoslovcev in praktičnih katehetov, Papež se }e obrnil do vseh škofov, naj pošljejo v Rim po tri iztise vseh katekizmov in verskih učnih Knjig, ki so v rabi v njihovih školijah. Tako se bodo pri sestavi novega katekizma uporabile vse skušnje, ki so se nabrale pri poduku v kalekizmu v vseh škofijah na svetu. .... -;4 OproSčenie gozdarskega osob]a. Domobransko ministrstvo naznanja, da morajo lastniki gozdarskih obratov, ki bi radi imfeli' svoje osobje še nadalje oprošŠeno od vojaške službe in so že vložili tozadevne prošnje na vojaško poveljstvo ali ministrstvo, takoj vložiti novo prošnjo pri obfiinskem uradu, kjer ima obrat svoj sedež Potrebne tiskovine za vlaganje oprostilnih proišenj se dobijo pri okrajnih glavarstvih. Vzamlte Izkaznlee seboj. Orožnlštvo in policija ter vojaški nadzorovalni oddelki so dobili ukaz, da morajo ustaviti vsakega moškega, ki ni za vojaško službo premlad ali prestar. V Mariboru res te dni nadzorujejo vsakega moškega civilista, ki bi Še bil v stanu nositi cesarsko suknjo. Isto se lahko zgodi tudi na železnici ali kje drugod. Vsled tega priporočamo vsakemu, da ima vedno pri sebi kako zanesljivo izkaznico: vojaško oprostilno potrdilo, dopustnico, invalidno izkaznico ali črnovojniško legitimacijo, iz katere je razvidno, da je bU pri prebiranju spoznan za nesposobnega; 6e pa tega nimaš, pn vzemi sebo> izkaznico od občine, na kateri ti župan potrdi, kdo si, kedaj si rojen itd. Omeiitev prometa na železnici. Dsebni promet na južni železnici je zadnji čas zelo omejen. Pri nekaterih vlakih je samo po 1 ali 2 vozova III. razreda. V Mariboru se mnogokrat zgodi, da se dajejo vozne karte samo na gotovo število potnikov, ostali pa morajo čakati na drug vlak. Svetujemo, da potujete po železnici le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Obenem tudi priporočamo, da si na postaji, kjer vstopite, kupite že kar vozni list za naza]. Nlkljastl 20vinarski novci veljajo še samo do dne 30. aprila. Po 30. aprilu zgubijo ti novci tudi pri plačiUh pri državnih blagajnah in uradih svojo plačilno vrednost. Vnovič se torej opozarja, da se pri c. kr. blagajnah in uradih ti novci sprejemajo še do vključno 30. aprila 1917, torej na poštah, davkarijah, blagajnah državnih železnic itd>. ter da se pri davkarijah tudi zamenjujejo. Nižjeavstrljska Kmetska Zveza kaže tudi v vojnem času svojo veliko življenjsko moč. Lani je pridobila 2000 novih članov, letos pa že tudi nad 5 sto. Kaj takega menda nima pokazati nobena gospodarska ali politična organizacija v Avstriji. Zveza šteje danes skoro 76.000 članov. Ce se pomisli, koliko članov je v vojaški službi in koliko jih je že padlo, se Je tako ogromnemu Tn med vojno trajno naraščajočemu številu res čuditt. Vse žene vpokUlcanih, kakor tudi vdove padlih so ostale Kmetski Zvezi brez izjeme zveate. Velike zasluge za procvit nižjeavstrijske Kmetske Zveze si je pridobil društveni list ,,Bauernbandler", ki ga dobivajo vsi 61ani. Ravnotako delavna je drusštvena pisarna,. kjer dobi vsak Clan ustraeno ali plsmeno brezplačen svet. T^ani so rešili nad 12.000 vprašanj. Za vojaške stv»ri imajo poseben oddelek, kier sestavjjajo prošnje zn dopuste. oprostitve itd. Dob6rdobski župau uinrl v norišnicl. Due 19. aprila jc umrl v norišnici v Feldbofu pri Gradcu bivši dobordobski župan Anton Lavrenčič. Ko so nas Italijani napadli, ]e župan Lavrenč;6 stopil v vojaško službo in sa udeleževal bojev, na Doberdobski gorski planoti. Vsled velikih naporov in razburljivili doživljajev v bojih za Doberdobsko gorsko planoto se mu je zmračil um in poslati so ga morali v norišnico, kjer je sedaj tudi umrl. Dajte nam rlbe, gotove hrane! Uradni časnik ./Smotra Dabnatinska" prinaša pod tem vsklikbm Clančič, ki nam osvetruje žalostne prehranjevalne razmere v Dalmaciji. Nagla^a, koliko brige, truda, troška in časa treba, predno si zredil žival ali pridelal kaj iz zemlje, dočim se riba sama redi v vodi za grižljaj človeku, Danes je morje polno rib^ velikih In malih. V treh letih vojne dobe, nelovenja, so se ribe jako pomnožile. Vse morje vre od njih. Tu je gotove hrane, a narod trpi pri tem pomanjkanje. Da je ribičev in mrež, izglnil bi glad iz našega primorja. ,,Daj, namestnik, pomagaj in Bog ti pomore!" Preskrbi obmorcem rarež, daj jim ribičev! Za drugo te ne vprašamo, V današnji potrebi ni treba ribi zabele. Moremo jo speči na oglju, moremo jo skuhati a vodi, posuti s soljo, in hrana je gotova! Pa tudi že soli nam primanjkuje. Preskrbi nara ]e, namestnik! Pomagaj gospodarjem do mrež! Beda nas preganja, da kličemo k tebi za pomoč! Sram nas je, ali: ko 3e dogorelo — treba govoriti, Prionorci nimamo mleka, da bi otroku zavreli sirotke. Zelje še ni pognalo. Ti meseci so najhujši. Vse naSe upe stavljamo v klice na pomoft,* iStedite z obleko in perllinn! Ker postalajo zaloge blaga za nbleko in perilo vedno man^e, zato je ireba največje štedljivosti z obleko in perilom. Istotako je s čevlji. V lastnem interesu se naj ljndje glede obleke uredijo tako, da v tem oziru ne nastane občutno pomanjkanje, ki bi bilo posebno po zimi zelo neprijetno. Nihče naj tudi ne misli, da bodo koj po vojski trgovine poflne blaga za obleko in za perilo. Zadovoljirao se torej tudi s oonošeno Ln popravljeno obleko! Smarnlee ^Kralilea vlc" so popolnoma razprodane in se jfh ne raore nikomur vefi poslati, — Tiskarna sv. Cirila Gospodarske noTice. Komlslie za nadzlranje cen. Za člane komisije, ki bo nadzirala cene raznim pridelkom, in bo o teh eenah obvešfiala sodnije v zadevi tožb proti draŽenju, so imenovani: pri mariborski okrožni sodniji: Finančni tajnik dr. Rudoll Richter-Trummer kot predsednik; za njegova namestnika: Karel Cernej, župan v Framu, in Stelan Gruber, bančni ravnalelj v Mariboru; za člane, dr. Frio Scherbaum, trgovec Mat. Ziegler, gevljar Jakob Zollenstein, veleposestnik dr. K. Tausch, posestnik Franc Girstmayr, ravnatelj Franc Zweifler, šolski ravnatelj dr. Kochl, finanfini koncipist dr. pl. Ferro, že, lezniški nadrevident Adolf Fontana, posestnik Franc Berghaas, poslovodja delavske blagajne Viljem Močnik in delaveo Ivan Zupanc, Pri o e 1 j s k i okrožni sodniji: predsednik: gozdarsM svetnik Franc Donner; njegova namestnika: profesor O,ton Eichler davčni oskrbnik Viljem Klemenčifi; za člane: lesotržeo Karl Trppey, trgovec Gustav Stieger, *Hju6avniCar Bogomir Gradt, veleposestnik Josip Lenko, ravnatelj Ivan Belle, posestnik Franc Roblek, sodnijski uradnik Jakob Mesarec, jetniftar Martin MedveSek, poštni uradnik Karel Straus, železniški vratar Jožef Marn, poslovodja delavske bolniške blagajiic Frano Preac in ravnatelj trboveljskega konsumneg' druStva Ignao Sitter. — KonŠtatiramo, da so po ve čini Ijudje zraven, ki se ne razumejo nič ali pru malo na kmetske razmere. Namestniška odredba glede obdelovanja zeraljišč. Cesarska namestnija je odredila, da se mora]o polja vsaj do 3. maja obdelati. Ako se do 3. maja kaka njiva ne bo obdelala, ima občina pravlco, da odda tisto njivo komu drugemu v obdelovanje. Dne 5 maia pa bi moraJa občina že poroCati okrajnemu glavarstvu, 6e je dotično parcelo komu oddala, ali pa lahko z njo razpolaga okrajno glavarstvo. — Tako pravi namestniška odredba z dne 22. aprila. :A kdor pa pozna sedanje razmere na kmetih, ve, daje nemogoCe do 3. maja vse njive obdelati. Radi poznega snega, dolgotrajnejga deževja, velikega poman]kania delavskih mo5i in vozne živine je vse delo tako zaostalo, da bo v najugodnejšem slučaju spomladno poljsko delo končano Se le koncem meseca maja. Naj bi se oesarska namestnija ozirala na dejanski pofoža]. Sadlte nlzkl flžol v vinograde. Deželni vinarski in žetveni komisar g. A. Puklavec priporoCa, da se naj letos vsadi obilo nizkega fižola v vinograde. in sicer na prazni prostor v sredi med vrstami. — Kjer je trsje izredno redko, prlporo^amo ttodi saifi* tev zelja, bu5 itd, Zrigolana zemlja zelo prija tem rastlinam. Tudi vinogradniki, ki Imajo brezobrestno posojilo, laliko svobodno sadijo fižol in enake rastline na prazne prostore v vinogradih, Vesela vest za vlnogradnike. Na merodajnem raestu smo izvedeli, da bo letos priSla mpnda vsa galica, kar so je vinogradnikt pri obfiinah naroftlli. Do aeftaj so okrajni zastop? dobili že 75% naroSene Gesarlčin god, Parmska princesinja Zita slavi y petek, dne 27. t. m., prvikrat svoi gou koi »vstnjska cesarica Eita. Vsi narocli našega cesarstva se veselijo tega dne. Saj je že dolga vrsta 'n.. pretekla, da oioiiio im«li eesarica in da nam ni bila dana priložnost, tudi nb takih prilikah izražati svojih donioljubnih čuatev, Še ve&je pa je naše veselje, ker se lahko ob tej priiožnosti poklonimo tako plemeniti, pra-vični in krSčanskl gospej, kakor j« naša sedanja cesarica 2i!a Cesariea Zita si je v trenotku pridobila srca vseh državljanov- Kjerkoli se prikaže, zagleda Ijudsfcvo mladostno, nežno, Ijubeznjivo prikazen, kateri sije že iz o&i in z obraza sama dobrota in ljubezen. Njeno obnašanje je skromno, a prijazno, njena ob!eka prlprosta. 2e zunanjost pridobi vsakega, ki jo Tadi in spozna za visoko gospo. A š« bolj e»nijo narodi njen« duševne vrline. NajlepSa njena čednost je Ijubtzen cto ubogih io trpefiih. Komaj je zasedla poleg svojega blagega soproga prestol avstnjskih cesaric, začela je v razslpni meri izvrševati svoje prekrasno geslo, ki si ga je iavolila za življenje: Bolj za Vas, kakor za so! Postavila sa je na čelo dobrodelnirn društvom, ki bi naj v sedanjih časih stisk in nadlog lujšala gosje njenih držaTljanov. Kjer j« treba ranjencem pom*gati, lačne nasiiSevati. revtže oblačiti, vdovam in sirotam brisati solze, tam je cesarioa Zita zravan s #tojo darežljlvostjo, s svojo rspodbudo in s svojim varstvom. Okoii njen« osebnosti so se strnila d«janja krSCanskega usmfljenja v svetel žar, ki Ji dajt pred aarodi lepši in ljubeznjivejši čar nego biseri iu slaio njena eesarsk« in kraljevsk« kron«, V»6ina zv»»tih ji držaTljanov §• ni iinela sreč«, da bi ridela ia spoznala njeno obličj«, toda po njenih dobrih delib. so si ustvarili narodi pravilno siiko n.;»n« os»buosti, pobio milobe in dobrotljivosti. Gesarioa Zita j« po svo.l»m družabneai stališfiu prra in najimenitnejša gospa y naši držaiis toda ffTOj* risokosti n» izrablja za to, da bi ž njo drugt nadkriljevala, ampak da bi ž njo druge osrečevala. Kdor jo pozna, je prevzet in globoko navdušen od njene ljudomilosti in ponižnosti, Nihče ji ni preubog, nihče ne prenizek, cla bi se ne zmenila za njegove razmere in bi mu ne kazala svojega sočustvovanja. Kdor je pošten, kdor je zvest in priden državljan, njemu hoče biti cesarica Zita dobra in naklonjena, kakor druga mati. Za to občutijo vsi narodi kot posebno milost božjo in kot veliko srečo, da je v sedanjih časih, ki so po neizmernem mednarodnem sovraštvu in po krvavih bojih tako razburkani, poklical na avstrijski prestol cesarja in cesarico, ki se ne ogibata Ijudstva, ampak stopata Ijndomilo in ponižno vsak dan med njega, da izvesta njegove želje. vidita njegove solze in fiutita njegove težave. Mir, to želim, tako in enako izjavlia naS j.lemeniti cesar o vsaki priložnasti. Vsi narodi z globoko hvaležnostjo opazujejo, da se cesar, odkfir je zavladal nad Avstrijo, neprenehoma in z vsemi močmi trudi, da bi svojim narodom zopet povrnil :nir. In mi vemo, da mu je najboljša opora pri delu za mir njegova soproga, presvetla cesarica Zita. Njeno srce krvavi, ko opazuje grozno klanje na vseh naših frontah, njeno srce se krSi žalosti, ko sliši vzdihovanj« otrok, žen in starfikov v zaledu. Kot vsaka dobra mati, želi in moli, da bi njeni otroci živeli okoli nje t miru in sreči ter skrbeli za svojo zadovoljnost. Kadarkoli se priredi na D-una^u kakšna mirovna pobožnost, je gotovo tudi cesarioa "Zlta zraven in dunajsko Ijudstvo z ginjenostjo pripoveduje, kako se ttdeležuje taklh prireditev s prisrfino pobožnostjo, prikupljivo ponižnost.jo in vzgledno priprostost.o. V veri išče cesarica Zita t sedanjili časib pomoč in moS. V Boga zaupa, nanj zida. Ravno tako kakor njen presvitli soprog, »esar Karel, Ss ni izdal noben« javn» izjave, v katen bi javr.o ne p.r'.poznal, da t vsem računi lo na božjo pomoč. Verno ljudstvo, in ogromna vefiina avstrijskega ljudsiva je globokoverna, s bvaležnost:o sprejeraa vsako versko izpoved svoj* cesarske dvofce. Nevidna vez ljubezni in udanosti postaja u\ed nai-odi in med habsburSklm prestolom z vsakim dntvom krepkejša in trdotjša. Božji blagoslov očividno sodeluje. Stajerski Slovenci smo kljub obrekovanjem bili vedno zvesti Habsburžanom in taki hočemo tudj os; tati. Na višjib mestih nimamo nobenega človeka, ki bi nas v dnevih preskušenj in preganjanj zagovarjal. Toda s posebno zaupnostjo zremo v preblago ce-< sarico Zito. Iz svojih mladostnih let, ko so njene ofii tolikokrat gledale lepoto naših Slovenskih goric, ko je hodila po naši rodovitni zemlji, govorila z našim ljudstvom ter gledala njegovp iaarliivost in vernost, pozna našo zemljo in naše Ijiidstvo. To dobro ljudstvo, to krasno zemljo izročamo z vso udanostjo v varstvo visoke gospe. Njena naklon]enost naj nam bo vedno ohranjena. Kolikor je na nas, bomb vse storili, da ostanemo vredni njenega ^aupanja in njene naklonjenosti. Za to štajerski Slovenci ob prvem godu svoje cesarice molimo in prosimo Boga, da odvrafta od nje in njene cesarske družine vsako nesrečo, 3o obilno obdaruje s svojim blagosilovom in jo vedno spremlja s svoio milostjo. Kar se more v srefio gtefi. Vočmm Bog naj podeli Kareln iu blagi Ziti, Celi hiši habsburški! množine. Galica se bo razdeljevala še le tik pred škropljenjem. Cena bo 3 K 50 vin. za 1 kg. Oddaja svinjjske mastl. Namestnija je odredila, da se mora oddati mast od svinj. ki so bile zafclane od 31. oktobra 1916 naprej in sicer sledeče: K)d svinj, ki so tehtale do 60 kg 2 kg, od svinj, ki so tehtale do 100 kg 3% Eg, od svinj, kti so tehtale ido 150 kg 6 kg, in od svinj, ki so tehtale nad 150 kg 10 kg masti. Ako Je že kdo do sedaj predpisano množino masti, oziroma špeha, oddal, se mu to vra.fcuni. Na merodajnem mestu se nam je reklo, da se bo v slučaju, ako bi ljudje prostovoljno ne oddali gorej predpisanih množin maisti, odredila tudi za Stajersko splošna odda]a masti. Važno za rekvizlclio. Piše se nam: Vaš list je prav dobro omenil, da bi se moralo povodom vsake rekvizicije javno razglasiti, po ksaterem ključu se bo rekviriralo. Toliko zaslug za državo še kmetje vendar-le imamo, da bi se tudi nam smel naznaniti naBin rekvirjiranja. Priznam, da se v večini slučajev rekvirira po predpisih. Toda to bo oblast vendar tu8i priznala, da se tuintam prekoračijo prave meje. Kako se naj kmet brani, ako ne pozna predpisov? ffega ni nikjer na svetu, da bi se smelo komu odvzeti imetje, ne da bi se mu povedalo in naznanilo, ,v kaki meri. Naše kmetijske podružnice in naši župani bi se morali zaradi tega že davno pritožiti na višje inštance, toda to se ne zgodi. Ako bi Vašega Hsta ne imeli, bi bili kmetje popolnoma zapuščeni. — Opomba uredniištva: ^Popolnoma zapušSeni niste! Ravno v tej zadevi in v tem smistlu se je obrnil tudi poslanec dr. Korošec na c. kr. namestništvo za odpomoč. Kie se dobl laneno seme? Zveza gospodarskih Badrug za Stajersko v Gradcu je preskrbela dva vagona Ianenega semena za štajerske kroetovalce. Kdor ga rabi, naj se obrne na Zvezo, Gradec, Bismarckplatz št. 3. — Tudi celjski trgovec Stermecki ima, kakor je razvidno iz inserata v današnji številki, v zalogl laneno seme. HmelJ. Na hmeljskem trgu v 2atcu so v pratekli dobi pokupili hmeljski prekupci iz Nemfiije 200 stotov tujega hmelja za ceno po 95—104 K. Cene za tuj hmelj so se gibale med 90—110 K za 30 kg. Vsled pomanjkanja ječmena bo baje v prihodnjem mesftcu popolnoma ustavilo obrat 30 avstrijskih pivovaren. Društvo avstrijskih pivovarnarjev namerava prositi vlado, da v sedanji 'dobi, ki ]e za pivovarnarje najhujša, priskoči na pomofi pivovtarnarjem z milijonskimi podporami in z brezobrestnbni posojili. Vsled dolge zime in sedanjega neugodnega vremena' je ('< lo v hmeljskih nasadih zaostajo za cele tri tedne. Cene za les. Dunajska poro&ila pravijo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledefie cene za les za kubigni meter in gicer do preklica: Hlodi (plohi) mehek les (bor, smreka, jefka) 40—60 K, trd les fhrast, bukev) 80-118 K, 'deske (mehek les) 95—110 K, na CeŠkem celo 150—200 K. Hrastove aebele deske 240—260 K, tanjše 265—278 K. Otesani ali oglati dilodi fmehek les) 62—88 K, trdi 230—252 K. Na Stajerskem za hlode (plohe, stavbeni mehki les (35—50 K za kubični meter, za plohe trde 50—65 K, Mehke deske 85—118 K, oglati ali otesani les 70 —112 K, deske trde 110—220 K± Cene naraSftaJo* toaa blaga ]e veliko premalcu NainovaiSa poročiJa Hajnovejše avstrijsko nm<9xfto porodOo. Ehinaj, 25. aprila. Položaj na vseh bojiščih nespremenjen. KTajnovejše nemško nradno poročilo. Berolin, 25. aprila. Francosko bojlšče. Na bojišču Arrasa se vrše že od včeraj zjutrai boji za vas Gavrelle; severno od Scarpe sovražnik svoiih napadov ni ponavljal. Južno od nižine Scarpe je ob obeh straneh ces(e Arras—Cambrai vsplamtel vnovič boj. Na široki fronti so napadale angleške djvizije, razvrščene za boj v globokih vrsiah in sicer 6ez Monchy—Vaucourt. V ognju in v hudem boju iz bližine je bil povsod odbit angleški naval, pri Cemur je imel sovražnik zelo težke izgube. Posadk« v jarkih in infantenjski zrakoplovci javljajo, da je število pred fronto ležečih mrtvih in ranjenih Angležev nenavadno visoko. V protisunku je bilo vjetih po naši infanteriji 660 sovražnikov. Ve8 eovražnih oklopnih avtomobilov je bilo razbitih. Blizu morske obali so dne 23. aprila po ufiinkujofiem artilerijskem ognju udrle naSe napadalne Cete v sovražno postojanko in so vjele 21 Francozov ter vplenile 4strojne puške. Dne 23, in 24 aprila je prišlo na preanjembojišftu naSe bojne firte severnozahodno od St. Quentina do veC bitk, v katerib je imel sovražnik krvave izgube. Na jiekaterih odseMh fronte ob Aisni in v Sampanji je postal topovski ogenj ljutej&i. Francoski sunki pri Hurtebise Ferme, pri Brimontu in zahodno od Suippe so bili brezvspešni, Zadal za sovražnimi Srtami je bilo opaziti živahno gibanje. katero smo užjinkujoCe obstreljevali. Vzli«*no bojl&če. NaSa artilerija krepko odgovarja na ogenj rusklh baterij, ki so bile delavnejše zlasti pri mestih Jakobovo, Postavy in ob železnici Zlozov—Tarnopoi. Maeedonsko boilfifie. MoCnemu topovskemu ognju angleške artilerije na naše postojanke med Vardarjem in jezerom Dojran, ki traja že nekaj dni, so sledili včeraj napadi4 kateri so pa bili vsi od bolgarskih Set odbiti. Najkrvavejši angleški poraz. Berolin, 24, aprila. V novi bitki pri Arrasu dne 23. aprila so doživeli Angleži najkrvavejši poraz cele sedan]e vo^ske. Njih namera prebiti nemške 6rte na obeh straneh vodotoka 'Scajrpe in ob cesti Arras—Cambrai, so je ponesrefiila. Na celi, 30 km dolgi napad!alni 6rti ležijo oeli kupi angleških mrttiCev, ki so jih podrle na t\a uemSke granato* Agitacija proti vojski. AngleSld list ,,Daily Nevra" poroSa iz Petrograda, da se v ozadju ruske fronte, namreC v južnozahodni Rusijl (gubernije Besarabija, Podolija in Volinija) vrši velika agitacija proti vojski. Mnogo agitatorjev« celo v uniformi, gre od vasi do vasi in navdtiSuje ruske kmete za gibanje proti vo]ski. Ako bo ta agitacija imela vspeh. bo to vplivalo tudi na armado na fronfia t! §$i#^r |' F-dolni potopili zopet 113.500 ton. Nemški P-Colni so potopill v 6asu od 19. do 24. aprila zavsem 143.000 ton sovražnega trgovskega ladjevja In sicer v morski ožini med Anglijo in Francijo, v Atlanlskem in v Severnem morjua Agitacija proti Nemčiji v Braziliji. Bern, 24. aprlla. ,,Agenc Amerioana" poroča iz Rio de Janeiro, da je prebivalstvo lepake mednarodne družbe, s katerimi se je Brazilijo pozivalo, naj ne napove Nem5iji vojske, raztrgalo. NajveCji braziljski trpovec s kavo, Schmidt, je s posebnim oklicem pozval vlado in preblvalstvo, naj se napove NemSiji vojskko, Pre.blvalstvo je priredilo pred poslaništvom in konzulatom države Uruguay obhode, da tako izrazi svoje veselje, da hoče TTniguay vojafiko sodelovati v boiu proti Notnftiji. ; Zavoljo semena rastlln za namlzuo olje. Iz | Liubnega v Savinjski dolini se nam piše: Podučite nas, katera rastlina se najbolje obnese za domafce namizno olje. Kje se dobi potrebnega semena? — Odgovor: Za naše kraje se najbolje obnese saditev bu6 ali tikev za namizno olje. Zelo dobro je tudi, saditi solnčnico, laai in repico, Buče se sadi med koru- l zo, na kompostne kupe ali pa same za se na njivi. Bufina jedrca dajo izborno jedilno olje, Stiri litre je drc je navadno 1 liter olja. Bučno olje se dela v posebnih mlinih, katerib je na Slov. Stajerju izrediK veliko. Tudi posolnčno, laneno in repično olje se dela v teh mlinih. Radi semena se obrnite na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu (Bismarekplatz štev. 3) ali pa na kako trgovino s semenom v Celju ali v Mariboru, V ,,Gospodarju" inserirajo (rgovci razhftna semena. Za seme je letos huda, radi tega se mo rate podvizati, da boste še kaj dobili. Zavoljo buči nega semena pa je najbolje, ako se obrnete na kako kmetijsko podružnico na Dravskem polju (St- Lovrenc. Ptuj okolica ltd.). novice. Hranilna knjlžlca. V neko praško banko je pred kratkim prišla priprosta ženica s Sitaro, v robec zavito hranilno knjižico v roki. Knjižico je izro8ila uradniku in ga skromno vprašala, ali bi mogli teh 240 goldinarjev, na katere se je knjižica glasila, porabiti za vojno posojilo. Uradnik je knjižico vzel in izginil. Potem ga je ženica videla, da sedi pri svojem pisalniku in računi, da se od vseh strani zbirajo njegovi tovariši, da je prijšel tudi gospod prokurist, nazadnje celo sam gospod direktor in da jo vsi radovedno ogledujejo; uoogi ženi je postajalo že skoro tesno prl srcu. Slednjič je stopil gospod ravnatelj k njej in je menil: ^Knjižica je že precej stara, ali ne, mati?" — nSeveda, mo]a prababica jo je imela." — ,,Leta 1836 je bilo nanjo naloženlh 240 fl, tačas pa je svota narasla. Obresti so nosile obresti in denar se je podvojil in potem §e enkrat podvojil." — ,,No, potem mi ne bo treba nič pridejati, da bode celih 1000 K?" — MKaj še! Cel šop bankovcev boste še dobili povrhu! Svota, naložena v knjižici, je taCas narasla na 16.000 K! Ce podpišete za 1000 kron vojnega posojila, Vam bo še vedno ostalo 15,000 K za stara leta*" — 2ena je nekaj 6asa zami&ljeno gledala razburjenega gospoda ravnatelja, nato pa Je rekla: ,,Gospod, kaj bom jaz s 15.000 K? Le zapišite rajši: Dd rajne prababice — 16,000 K!" Nov plug. Po poročilih moskovskega časnika ^Uiro Rossij" je lznašel inžener Velničenko plug, ki opravi vse delo tako, da brananje popolnoma odpade. Poskusi v Odesi so pokazali popolnoma nepričakovan vspeh. Dopisi. Marlbor. Mestni prebranjevalni urad razglaša, da bodo te dni prejeli mariborski trgovci sladkor za mesec maj. Prihodnjo soboto, dne 28. aprila, se bodo razdeljevale nove sladkorne karte bele barve za meseo maj. Kdor še ima dobiti sladkor za meseo april, ga dobi do konca meseca aprila v mestni prodajalni v Freihausovi ullci. Od! dne 1. maja naprej bo znašala cena za 1 kg sladkorja v grudi 1 K 18 v, v kockah 1 K 23 v, za ostale vrste sladkorja pa 1 K 21 v. Hišni posestnik^, ki dosedaj še niso oddali beUh hišnih seznamov, ne bodo dobili prihodnjo soboto, dne 28,. aprila, nobenih kart za nakupovanje živil, ampak še le v pondeljek, dne 30. aprila. Marlbor. Prihodnja oddaja kmšnih, sladkornih in kavinih kart se bo vršila v soboto, dne 28. t. m., od %9.. do 11. ure dopoldne. Postranske stranke naj pridejo po karte dne 26. in 27. aprila. Tisti b.5šni gospodarji, ki še niso oddali belih hišnih seznamov, naj to takoj storijo, kajti le z belim hiši^im seznamom se smejo oddajati gori imenovane karte. St. HJ v Slov. gor. Naše Bralno društvo priredi prihodnlo nedeljo, dne 29, aprila, popoldne, v Slov. Domu prireditev v proslavo godu cesarice Zite. Predstavljala se bo tudi igra ,,Sv. Zita." Nastopita mešani in moški pevski zbor. Cisti dobifiek je namenjen za vojaške domove. Domačinl in sosedje, pridite, da pofcastimo god naSe ljubljene vladarice! — V CmiŠicah je umrl dne 15. aprila mlinar Fran Vizjak, znan daleč po Slovenskih goricah. Naj počiva v miru! Veržej. V nedeljo, dne 29. aprila, obliaja Marijanišče praznik Matere božje dobrega sveta,. Bnčečovcl na Murskem polju, Tukaj Je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramentl, najstarejši mož v naši občini, 85 let slari Jurij Strajnšak. Bil je skoraj do zadnjega krepak in ftil ter od vseh spoštovan in ljubljen mož. Pogreb se je vršil ravno n-a njegovega godu dan. N. v m. p.! Teharje. V nedeljo, dne 29. aprila, ima nafie Katoliško slovensko izobraževalno društvo svoj redni letni občni zbor popoldne po ve6ernioah v kaplaniji. Ob 4. uri popoldne pa ima ravno ivjn Katoliško slovensko politlfino društvo v Teharjih svoj letni obPni zbor. Udeležite se obilno! Sevnlca ob Savi. Dr. Alojzij Rakun, do sedaj odVetniški koncipijent v Cclju, je tukaj otvoril svojo odvetniško pisarno.