ŠOLSKA PRAKSA Tehnika v vrtcu – moj avto iz lesa Saša Dular, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Pedenjped Novo mesto V prispevku predstavljam primer, kako so si otroci s pomočjo vzgojiteljic v oddelku 4−5 let izdelali svojo igračo iz lesa – lesen avto. Predstavljam pomembno vlogo vzgojitelja, ki lahko popolnoma očara otroke s tem, ko jim samo pokaže tisto, kar sam tako neizmerno ljubi. Gozd, les, veselje nekaj narediti sam, iznajdljivost in sodelovanje. Prikazujem tudi pomembno vlogo hišnika v vrtcu kot strokovnega sodelavca vzgojiteljice in človeka, ki tehnični dejavnosti v vrtcu lahko doda piko na i. In seveda najpomembnejši del dejavnosti – otroško zavzetost za delo in veselje nad končnim izdelkom. Uvod Cilji, ki se nanašajo na tehniko, so s področja na- Že od nekdaj obožujem tehniko in vse, kar je po- rave: otrok prepoznava, posnema in uporablja vezano z njo. Pač, zanima me. Pridejo trenutki, tehnične predmete in procese ter spoznava nji- ko razmišljam o določeni stvari, kako deluje ali pa hov namen in pomen; se uri v različnih tehničnih kako bi nekaj v prostoru naredila tako, da bi bilo opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost; spozna- koristno – brez večjih izdatkov in nepotrebnega va delovni proces in razvija primeren odnos do dokupovanja novih, a ne tako kakovostnih stvari, dela in organizacijske sposobnosti … ki se zadnje čase vse bolj prodajajo po trgovinah. V svojem zvezku, v katerega si kdaj pa kdaj zapi- Kurikulum (1999, 19) nadalje pravi, da je treba šem kakšno dobro poved, navdihujočo misel ali pa predšolsko obdobje razumeti kot pomembno za si samo zabeležim dobro knjigo ali citat, imam že predšolskega otroka samega. Vzgoja se mora gra- dolgo časa napisan stavek Stanka Klinarja, ki pravi diti na otrokovih zmožnostih in ga voditi do novih takole: Človek je del narave, ne tehnike, in je sre- izkušenj, doživetij in spoznanj s pomočjo proble- čen predvsem kot del narave. Privoščimo vendar mov, ki od njega zahtevajo nenehno aktivnost. nekaj te sreče tudi svojim otrokom, od katerih imamo ta svet v najem. In zakaj res ne bi otrokom Pri tehnični vzgoji je otrok ves čas aktivno udele- privoščila te sreče in jim pokazala, kako si s pomo- žen. Želja po ustvarjanju ga vodi k aktivnosti, ga čjo odraslih, kasneje tudi sami, lahko izdelajo čisto spodbudi, da poskusi sam, da uporablja tehnič- pravi avto iz lesa, ki se pelje, ki se ne uniči tako hitro ne pripomočke, da začeto dokonča, ker ob kon- in ki ga nima nihče drug, kajti njihov avto je edin- čanem izdelku čuti veselje, srečo in ponos. Uspel stven/unikaten, je del čudovite narave? In sem za- sem! čela snovati pripravo za novo dejavnost, se poveza- la s hišnikom in z njegovo pomočjo uspela izvesti Pri takem delu so ves čas zaposleni otrokovi prsti, odlično dejavnost v vrtcu. posledično je otrok miselno zelo aktiven. Manfred Spitzer (2016, 33) v svoji knjigi Digitalna demenca Tehnika v vrtcu in stimulacija možganov (tre- poudarja pomen in moč aktivnosti s prsti, ki sti- ning samonadzora) mulirajo del možganov, še posebej hipokampus, V predšolskem obdobju se otrok s tehniko sre- ki neprestano povezuje stvari in številne dražljaje čuje vsak dan. Amand Paprotnik (1988, 9) pravi: in v skorji naših možganov oblikuje dogodke, do- »Predšolski otrok z igro in drugimi dejavnostmi živetja in dolgoročne spominske vsebine. spoznava svet okoli sebe, svet, v katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in tehnologijo. Pri svojih Spitzer (2016, 217) poudari še en pomemben del dejavnostih opazuje, prepoznava in posnema teh- delovanja možganov, ki je pri dejavnostih tehnič- nične stvaritve iz svojega okolja. V svojih igrah kon- ne vzgoje ves čas prisoten. S tem ko otroka na- struira in gradi, pa tudi razstavlja. Tako si pridobiva črtno vodimo skozi proces, po korakih, ki si smi- prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike selno sledijo in vodijo k cilju, pri otroku razvijamo ter njegove posebnosti. Ta proces je razmeroma samonadzor. Spitzer take dejavnosti poimenuje spontan v krogu otrokove družine, bolj načrtno in trening samonadzora. Pravi, da moramo v vrt- usmerjeno pa ga spoznava v okviru družbeno or- cu ustvariti ustrezne situacije in pri posameznih ganizirane predšolske vzgoje.« opravilih poskrbeti, da je delo načrtovano in smi- selno povezano ter da se ob tem otroci počutijo V Kurikulu za vrtce (1999) tehnična vzgoja ni opre- dobro, da se zabavajo. Opisuje primer petja, ki deljena kot samostojno področje dejavnosti, am- otroka zabava in ne odneha po dveh tonih, tudi če pak je prepletena z njimi. njegovo pozornost pritegne kaj drugega, ampak 6 Didakta poje do konca. To ne velja samo za glasbo, temveč potrebno za izdelavo 24 lesenih avtomobilov, sem tudi za vse druge dejavnosti, pri katerih se otrok na vrata igralnice izobesila napis MIZARSKA DE- uči stvari kontrolirano izpeljati do konca – tako se LAVNICA in začeli smo z novo dejavnostjo. uči biti pri stvari. Knjiga za motivacijo Spitzer (2016, 92) spomni še na nekaj zelo zani- Otrokom sem za motivacijo prebrala knjigo Jakec mivega glede delovanja naših možganov, to je mizari, ki jo je napisal švedski pisatelj Lars Klintig. končanje stvari, ko je najbolj napeto, najbolj zani- V knjigi pisatelj lepo opiše celoten postopek od mivo. Pravi, da je za človeka zelo pomembno, da ideje do izdelave končnega izdelka. Bober Jakec nenehno misli na potrebo po tem, da opravi svojo dobi IDEJO, poišče NAČRT, ga prebere, PRIPRAVI neopravljeno nalogo. Govori o dejavnosti, ki je raz- POTREBEN MATERIAL in poišče PRAVO ORODJE deljena po korakih – vsak dan nov korak in želja, ter se LOTI DELA. Ko je delo končano, vse pospra- da nalogo dokončaš. vi, si privošči malico in občuduje SVOJO MIZAR- SKO MOJSTROVINO. Preveva ga neizmerno vese- Podobno razloži dr. Ranko Rajović, avtor programa lje, zadovoljstvo in prijetna utrujenost. Srečen je. NTC-sistem učenja, na svojih predavanjih. Pravi, da se takrat, ko otrok uspe nekaj narediti sam (do- IZDELAVA LESENEGA AVTOMOBILA V MIZAR- končati sam), v njegovih možganih izloči endorfin, SKI DELAVNICI V VRTCU PEDENJPED NOVO hormon sreče. Otroka preplavita veselje in zado- MESTO voljstvo. In zaradi tega občutka otrok rad opravlja dejavnost, ki ga je pripeljala do tega stanja. 1. korak – ogled pravega lesenega avta, ki si ga bomo izdelali Hišnik kot mentor in strokovni sodelavec vzgo- Otrokom sem ponudila na ogled moj lesen avto, jiteljice ki sem ga izdelala skupaj z nečakom. Otroci so si Izvajanje naše tehnične dejavnosti se je začelo z pogledali, kako se vrtijo kolesa, kako se ga pelje po mojo idejo in posvetovanjem z našim hišnikom, ki igralnici, kakšne luči ima in prtljažnik. Med ogledo- je po poklicu mizar. Z veseljem je pregledal moj na- vanjem avtomobila so me spraševali, kako sem ga črt (velikost lesenih kvadrov, svetoval je primeren naredila, kje sem dobila les in kje take žeblje. Po- les – smreka je ustrezna, ker je les dovolj mehak), tem sem jim povedala, kaj sva s hišnikom pripravi- dodal nasvet glede fiksiranja lukenj za pričvrstitev la za njih in kako bodo lahko tudi oni postali čisto koles (povedal je, da je zelo pomembno, da bomo pravi mizarji, tako kot bober Jakec v knjigi. Pred- vsa kolesa pričvrstili na isto višino, ker sicer avto ne stavila sem jim celoten postopek dela. Kako bomo bo peljal po širih kolesih) ter nam nato v svoji mi- začeli, kaj bomo najprej storili in kaj kasneje, kaj vse zarski delavnici pripravil vse potrebne kose (mali bomo potrebovali in kako bomo mizarili, da se ne leseni kvader, veliki leseni kvader, narezal kolesa iz bomo poškodovali. Velik poudarek sem namenila debele palice), zavrtal luknje, kamor bomo pribili varnosti pri delu. Pogovarjali smo se o tem, kako se kolesa, in nam priskrbel potreben material (brusni pravilno uporablja kladivo, kako držimo žebelj, za- papir, kladiva, žeblje, podložke, vijake in manjše kaj je žebelj lahko nevaren, če ga ne uporabljamo kose desk za delovno podlago). Ko sem dobila vse pravilno, kako si pomagamo s kleščami, kako jih 7 Didakta ŠOLSKA PRAKSA držimo itn. Otroci so z velikim zanimanjem sledili nekateri otroci že zelo dobro razumejo pojem šte- pogovoru in komaj čakali, kdaj bodo lahko začeli z vila in znajo prirejati. Prav tako se je pokazalo, kako izdelovanjem avta. že zmorejo narisati krog (brez težav) in kvadrat (ne- kateri so imeli težave). Nekateri otroci pa so bili že 2. korak – narisati moramo načrt tako spretni, da so prepisali besedo načrt in se še Ob gledanju avtomobila so otroci risali načrt. Avto podpisali. ima en velik lesen kvader in so narisali en velik kva- der, potem ima en majhen lesen kvader in so nari- 3. korak – pripraviti moramo material in tehnič- sali en majhen kvader, ima štiri kolesa in so narisali ne pripomočke štiri kolesa, kolesa so pričvrščena s štirimi žeblji in Ko smo imeli narisan načrt, smo nadaljevali z na- so narisali štiri žeblje, vsak žebelj ima eno podlož- slednjim korakom. Pripravili smo material. Otro- ko in so vsakemu žeblju narisali po eno podložko. kom sem ponudila štiri škatle. V eni so bili veliki Tako, in načrt je bil narisan. leseni kvadri, v drugi majhni leseni kvadri, v tretji žeblji in v četrti podložke. Posebej sem pripravila V tej dejavnosti so otroci razvijali matematične tudi škatlo z vijaki (ker sem uporabila tudi kolesa pojme. Prirejali so 1 na 1. Vsakemu delu avtomobila z gumo, ki mi jih je prinesla Galova mamica, češ so priredili ustrezno skico. Tu se je lepo videlo, kako da so doma pospravljali in se ji zdi, da bi nam tole 8 Didakta lahko prišlo prav – pa še kako nam je prišlo prav!). potrebnim za sestavljanje. Izbral si je kladivo, le- Vsak otrok je najprej poiskal svoje ime na kartonč- seno desko za podlago, potem je vzel žebelj, nanj ku, ga položil na pladenj in potem je s pladnjem nataknil podložko, nanjo pa še leseno kolo. Sedaj ter svojim načrtom stopal od škatle do škatle ter si je previdno obrnil žebelj tako, da je špico nastavil v nabiral potreben material. luknjico, ki jo je hišnik že zavrtal v velik lesen kva- der. Nato pa se je preizkusil v zabijanju s kladivom. Ko je nabral vse potrebno, je prišel k »delovni« mizi Izkazalo se je, da ta dejavnost zahteva kar nekaj in začel z brušenjem. spretnosti in da je težje, kot je videti na prvi pogled. Eni bolj, drugi manj spretno so pričvrstili kolesa na Tudi v tej dejavnosti je moral otrok biti precej mi- leseni del. selno aktiven. Poiskati je moral svoje ime, brati na- črt in vsakemu narisanemu predmetu prirediti, tj. Tisti otroci, ki so si izbrali vijake in kolesa z gumo, pa izbrati pravi kos. so vijak s kolesom samo rahlo zabili v lesen kvader, potem pa smo prosili za pomoč pravega mojstra, 4. korak – brušenje in lepljenje lesenih kvadrov ki je z električnim vrtalnikom dokončno pričvrstil Za brušenje je bilo potrebno uporabiti brusni kva- kolesa. Po končanem zabijanju so otroci preizku- der (v knjigi je bober Jakec uporabil brusno kladi- sili avto. Vsi avtomobili so se premikali in otroci so co). Brušenje je otrokom sprva izgledalo enostav- jih vozili po igralnici, jih preizkušali, kako se peljejo, no, a so kaj kmalu začutili, da ni tako. Eni so se hitro kako se obračajo kolesa. Če so opazili, da se kolo naveličali in so hoteli kar odnehati. Potrebno jih je zatika, smo vzeli kladivo in malce potolkli po kole- bilo kar malce spodbuditi in jim povedati, da če ne su s strani in tako trenja med kolesom in lesenim bodo dobro pobrusili, se jim lahko kasneje tršči- delom ni bilo več. ca zadre v prst. Pa so nadaljevali in pobrusili vse lesene kose. S sodelavko sva jim seveda večkrat Otroci so bili navdušeni! Sedaj pa so čakali še na za spodbudo tudi priskočili na pomoč. Po konča- zadnji, sklepni del dejavnosti. Dodatki, risanje … nem brušenju so dobili dobro mizarsko lepilo (hi- uporaba domišljije. šnik nam je svetoval lepilo Mekol, ki ima malo več smolnega dodatka in zelo dobro ter hitro »prime«) 6. korak – dodaja dodatkov po želji otrok in s čopičem namazali ploskev manjšega kvadra Vsak otrok je sedaj imel prosto pot pri uporabi svo- ter ga nalepili na večji kvader. Sedaj so avto odložili je domišljije. Kaj bo imel moj avto? To je bilo otro- na svoj pladenj in ga dali na polico, da se bo lepilo kovo vodilo v zadnjem delu dejavnosti. Ponudila dobro posušilo. Naslednji dan smo se lotili petega sem jim flomastre, lepilo ter polno majhnih lesenih koraka. koščkov, ki mi jih je pred leti prinesel bratranec, ki se ukvarja z laserskim razrezom lesa. Sedaj so prišli 5. korak – sestavljanje/pričvrstitev koles še kako prav. Majhni krogi so otrokom predstavljali Končno smo prišli do zabijanja, ki so ga fantje že luči, krogi z izrezano sredino rezervne gume, mali nestrpno čakali. Vsak otrok, ki je prišel k naši de- kužki pa kot nalašč za potnike v avtomobilu … V lovni mizi, je s sabo prinesel svoj pladenj z vsem vsakem kosu so videli nekaj, kar so potrebovali za 9 Didakta ŠOLSKA PRAKSA svoj prvi lesen avto. Avto, ki ga ne moreš kupiti v Zaključek dejavnosti trgovini, in avto, ki ga nima nihče drug, kajti nare- Težko opišem, kako veseli in zadovoljni so bili otroci. dil si ga sam, in ki je tako unikaten, kot je unikaten Starši so pripovedovali, kako so jim otroci doma raz- vsak otrok v našem vrtcu oziroma na planetu. lagali, da jutri ne gredo več v vrtec, ampak v mizar- sko delavnico. Prav vživeli so se v vlogo malih mizar- jev in staršem vsak dan razlagali, kaj so danes nare- dili in katero orodje so uporabili. Komaj so čakali, da končno avtomobile odnesejo domov. Otroci, ki imajo bratce in sestrice, so prosili, če lahko naredijo še en avto, ker bo drugače bratec ali sestrica žalosten/-na. Pa smo jim razložili, da lahko kdaj pa kdaj svoj leseni avto tudi samo malo posodijo svojim bratcem in se- stricam in bo tako tudi dobro. Kaj dobro, odlično! Kaj- ti deliti je tudi lepo, še posebej, če so to dobre stvari. Vse postopke (delo po korakih) smo imeli ves čas dejavnosti na ogled pred igralnico. Otroci drugih od- delkov in njihovi starši so se pogosto ustavljali in si ogledovali, kaj vse počnemo. Spraševali so nas, kako nam gre, in nam namenjali spodbudne besede in pohvale za dejavnost. Čisto na koncu nas je obiskal še naš hišnik, ki nam je pomagal, da smo izpeljali načrtovano dejavnost do konca. Prišel je v igralnico in v roke vzel nekaj avto- mobilov. Obračal jih je in gledal ter zadovoljno priki- maval. Potem pa je rekel: »Tole ste pa res dobro nare- dili! Ni slabo, ni slabo.« Otrokom je izrekel pohvalo za dobro opravljeno delo, nam vzgojiteljicam pa je rekel tole: »Ve imate tak vpliv na otroke, ko so majhni. Če jih boste navdušile za delo z rokami, že ko so majhni, potem se bodo lažje odločili, kaj želijo delati, ko bodo večji. Res sem vesel, da delate take stvari z njimi!« Ugotovitve Opisana dejavnost res ni enostavna. Zahteva dobro organizacijo, jasno videnje cilja in realno oceno, česa so otroci v določeni starosti zmožni. Vzgojitelj si mora najprej zaupati, da je zmožen izvesti tako dejavnost, še najboljše je, da je sam navdušen nad tem, kajti po- tem je vse lažje, nič ti ni težko, najdeš rešitve in ljudi, ki ti bodo pomagali. Seveda je zelo pomembno tudi sodelovanje s tehničnim kadrom vrtca, ki se je v na- šem primeru izkazalo za zelo uspešno. Kaj že pravi indijanska modrost? Ne kupuj ribe lač- nemu, ampak ga nauči loviti in nikoli več ne bo la- čen. Česa se lahko vsi iz tega naučimo, tako starši kot vzgojitelji/učitelji? Kupim ribo – lačni je za trenutek, dva srečen; ga naučim loviti ribe – lačni je sit in za ve- dno srečen. Torej kot je zapisal Stanko Klinar: » … pri- voščimo vendar nekaj te sreče tudi svojim otrokom, od katerih imamo ta svet v najem.« Viri Bahovec, E. D. (1999): Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Papotnik, A. (1988): Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Društvo pedagoških delavcev Dolenjske: Pedagoška obzorja. Rajović, R. Osebni zapiski s predavanj. 10 Spitzer, M. (2016): Digitalna demenca: kako spraviti sebe in svoje otroke ob pamet. Celovec: Mohorjeva družba. Didakta