METOVAIE ^Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, sa inozemstvo 30 Din letDO. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrmtn. štev. 4. V Ljubljani, 28. februarja 1927. Leto XLIV. VSEBINA- Program jubilejne razstave v Ljubljani od 10. do 19. septembra 1927. — Cena modri galici za 1. 1927. — Našim kmetovalcem! — Vinogradništvo in hmeljarstvo na Dolenjskem. — Najnovejši Herba-silo. — Dve zložbi v Sloveniji. — Jajca za valjenje. — Vprašanja in odgovori. — Iz delova nja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Dopisi. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Program jubilejne kmetijske razstave v Ljubljani od 10. do 19. septembra 1927. 1. Splošno-poučni oddelek. 1. Kmetijsko šolstvo. 2. Gospodinjsko šolstvo. 3. Kmetijsko - nadaljevalno šolstvo in šolski vrtovi. 4. Kmetijska književnost. 5. Kmetijsko-poučna propaganda. 6. Kmetijska statistika 7. Kmetijsko in zadružno knjigovodstvo. II. Strokovno produktivni oddelek. A. Zemljedelstvo. Življenske potrebe rastlin. Glavne vrste zemlje. Obdelovanje zemlje. Gnojenje zemlje. Domača in umetna gnojila. Gnojilni poizkusi. Melioracije. 1. Poljedelstvo. Seinenogojstvo. Poljski pridelki. 2 Travništvo, pašništvo in .planšarstvo. 3. Vrtnarstvo in vrtni pridelki. 4. Sadjarstvo in sadni pridelki. 5. Vinarstvo in vinski pridelki. 6. Hmeljarstvo. 7. Gozdarstvo. B. Živinoreja. Ustroj živalskega telesa. Krmila, njih sestava in priprava. 1. Govedoreja. 2. Mlekarstvo. 3. Prašičereja 4. Konjereja. 5. Ovčereja in kozjereja. 6. Perutninarstvo. 7. Čebelarstvo. 8. Ribarstvo. C. Živinozdravstvo in podkovstvo. D. Kmetijsko stavbništvo. III. Domača hišna obrt. 1. Suha (lesena) roba. 2. Pletarstvo. 3. Lončarstvo. 4. Tkalstvo. 5. Cipkarstvo. IV. Razstava izdelkov kmetijske in kmetijstvu pomožne industrije. 1. Mlinarstvo in mlevski izdelki. 2. Škrobarstvo. 3. Oljarstvo. 4. Pivovarstvo. 5. Zganjarstvo. 6. Mesna obrt in industrija. V. Trgovska razstava kmetijskih strojev. VI. Začasni oddelki. Razstava in premovanje konj, goveje živine, prašičev, ovac in koz, perutnine. Razstava psov. Odbor jubilejne kmetijske razstave. Cena modri gallci sa 1.1927. V zadnjih dnevih je iz Beograda dospela vest, da je carina na uvoz modre gailce ukinjena. Če se ta vest uresniči, bo družba oddajala galico po najnižji ceni, kakor je spodaj navedena. Kmetijska družba je letos nabavila italijansko modro galico, zajamčeno 98—99% čisto in lepo kristalizirano. Oddajala jo bo svojim udom potom kmetijskih podružnic po sledečih cenah: V vrečah 100 kg franko Ljubljana pri odjemu celega ali najmanj pol vagona za kg po 6-20 Din. Ta cena velja za takojšnje plačilo pri prejemu blaga, zviša se pa za 35 para pri kg, t. j. na 6.55 Din za one podružnice, ki žele plačati galico tekom šestih mesecev po prejemu proti jamstvu hranilnice ali banke. Pri nadrobni prodaji na posamezne vreče je prišteti še pribitek 40 para pri kg, tako da bo stala galica po 6.60. Tukaj družba ne more dovoljevati daljšega kreditiranja ter bo zahtevala plačilo naprej ali bo poslala galico po povzetju. Do Maribora znaša železniška voznina okrog 15 para za kg, kateri znesek morajo udje iz mariborskega okoliša k ceni priračuniti. Ker širijo v zadnjem času brezvestni trgovci med vinogradniki vest, da galica tvrdke Marengo ni glede učinka tako dobra kakor drugih vrst, opozarjamo na članek ravnatelja kemičnega preizkušališča v Ljubljani, g. inž. Turka, „0 kakovosti modre galice", ki je izšel v 4. številki Janskega »Kmetovalca" na 25. strani. Kmetijska družba za Slovenijo. Našim kmetovalcem! Našim poljedelceml Kako je žito prezimilo? To je prvo vprašanje, ki ga imamo sedaj v zgodnji spomladi. Ponekod je bila v zadnjem času zima brez snega, drugod pa leži po žitnih nji vali težka snežena odeja. Kjer je zemlja zmrzovala brez snega, tam je sreš škodoval. Take njive kaže o prvi priliki povaljati, da pritisnemo korenine nazaj v zemljo. Skrbimo v takih legah za potrebne valjarje! Kjer pa leži sneg še v debelih plasteh, tam ga je potrošati s pepelom in sajami, da čimpreje skopni. Dobro je tudi, da ga razhodimo z živino. Sneg je nevaren posebno na zemlji, ki je vlažna in ki ni zmrznila. Našim živinorejcem! Velika je škoda, ki jo trpe naši živinorejci zaradi metljavosti pri goveji živini. Mnogi kraji so težko prizadeti, ker so morali mnogo živine v sili pobiti, nekaj jo je pa tudi poginilo. Marsikatera nesreča bi se bila dala preprečiti, če bi se živinorejci pravočasno zavedali te zavratne bolezni in pravočasno opozorili na sredstva, ki jih imamo proti tej bolezni. Mnogo se je doslej zamudilo, marsikaj se da pa še rešiti, če se bomo ravnali po odredbah poklicanih živinozdravnikov. Bolezen napada razen ovac in goveje živine tudi prašiče in v posameznih slučajih celo konje. Mokro lansko poletje in vlažni pašniki so največ krivi, da se je ta ! bolezen tako razpasla, da so nekateri kraji kakor okuženi. — Že danes opozarjamo tudi naše prasiče-rejce, da se o pravem času pobrigajo za cepljenje prašičev proti rdečici in da ne odlašajo s tem do zadnjega. Našim sadjarjem I čas cepljenja je prišel. Koščičasto sadje (češplje, češnje, breskve in marelice) cepimo čimpreje pred sokom, ko še mirujejo, in sicer s pomočjo ježičkanja ali pa žlebičkanja. Cepljenje v precep je premalo uspešno. Ako smo pravi čas zamudili, potem odložimo cepljenje, da nam podlage ozelene, najbolje do maja. Takrat pa cepimo na izboljšani način za kožo ali za lub. Jablane in hruške pa cepimo kakor smo vajeni. Skrbimo za dobre cepiče, dober nož in cepilno cmolo. Skrajni čas je za gnojenje in okopavanje drevja. Našim vinogradnikom! 1 Vinograde treba gnojiti. Popolno jih gnojimo, če jim pomagamo tudi z umetnimi gnojili. V ta namen priporočamo mešana gnojila, po 350 kg za eno oralo. Sedaj pride tudi najugodnejši čas za saditev trt. Kdor še nima potrebnih cepljenk za letošnjo saditev, naj si jih nemudoma priskrbi Kakor slišimo, se še lahko dobe pri raznih trtnicah. Vinogradništvo in hmeljarstvo na Dolenjskem. V drugi številki „Kmetovalca" je znani hmeljarski strokovnjak gosp. Petriček objavil zanimiv članek o sedanji borbi savinjskih hmeljarjev proti raznim hmeljskim škodljivcem in proti vremenskim ter trgovinskim lieprilikam in svaril z ozirom na te neprilike pred splošnim sajenjem hmelja po krajih, ki niso za to gospodarsko panogo še preizkušeni. Marsikdo utegne smatrati ta opomin za sebičnost, češ da se Savinjci boje konkurence, če bi se hmeljarstvo v Sloveniji začelo tako širiti, kakor se je pričelo v Banatu in Sremu. Deloma je to mnenje tudi upravičeno, toda kdor pozna savinjske hmeljarske razmere in srditi boj, ki ga zadnja leta vodijo Savinjci z raznimi hmeljskimi škodljivci, osobito proti peronospori, mora Petričkovo mnenje odobravati. Vsaka rastlina zahteva svojo posebno nego in za pravilen razvoj primerno podnebje in primerno zemljo, da postane dobičkonosna. Zato ne bo odveč, ako naše Dolenjce v vinorodnih krajih pravočasno na to opozorimo, da se s sajenjem hmelja ne prenaglijo. Zaporedne večletne slabe vinske letine, pešanje starih vinogradov, veliki stroški za obdelovanje, vedno slabša vinska kupčija, vse to je mnoge dolenjske posestnike v krškem in brežiškem okraju letos napotilo do tega, da hočejo namesto opešanih vinogradov saditi na prikladnih krajih hmelj. Ta načrt je odobravati, kajti če odreče trta, da gotov dohodek vsaj hmelj, ki zahteva skoro isto nego kot trta; toda vsaka stvar ima svoje meje. Naenkrat zasaditi velik prostor s hmeljem, o katerem ne vemo, kako se bo v dotičnem kraju sponesel in kakšne vrednosti bo njegov sad, bi bilo ravno tako nepremišljeno, kakor če bi napravili nov vinograd v neprikladnem kraju. S tem, da bi posvetili večjo pažnjo hmeljskemu nasadu, ki povzroča koj od začetka velike stroške (za močne in dolge kole, za žico, gnoj, večkratno plete v itd.), bi morda zanemarjali še dobro rodeči vinograd, sadovnjak in drugo polje, vsled česar utegne že v par letih doleteti dotičnega gospodarja prava katastrofa. Kdor se torej odloči za napravo lastnega hmelj-nika, naj se najprej posvetuje s hmeljarskim strokovnjakom in če odgovarjajo njegove krajevne raz- mere pridelovanju hmelja, naj dotičnik zasadi prvo leto le tak prostor, ki mu ne bo povzročil prevelikih stroškov in preveč dela na škodo drugih dosedanjih pridelkov in panog. Načelno ne smemo odsvetovati sajenja hmelja, če so pogoji za to dani. Nasprotno, tako akcijo je podpirati, toda z novimi nasadi naj se vrše najprej poskusi v malem obsegu in s tako vrsto hmelja, ki je najbolj odporna proti raznim neugodnim vplivom vremena, bolezni in škodljivcev, ki prav dobro obrodi in ki daje najboljši hmelj. V oeigled pešajočemu vinogradništvu in propadajoči vinski kupčiji, ravna vsak gospodar previdno, če se poprime hmelja in če se mu hmelj obnese, da sorazmerno krči svoje vinograde ter te prostore zasadi s sadnim drevjem in poseje s trajno deteljo. Popolnoma pa opustiti vinograde ter posvetiti^ se le hmeljni kulturi, bi bilo zopet nespametno. Če bo preveč hmelja, bo tudi temu cena močno padla, ker bo nastala velika konkurenca, pri čemer bodo imele le pivovarne svoj največji dobiček, dočim bodo hmeljarji največji siromaki. Fr. Gombač. Današnja podoba št. 6. nam kaže sestavo najnovejšega Herba-silo, ki je s pomočjo železnih vezi zložen iz samih ploč, izdelanih iz posebnega „Hero"-materiala, ki je za ta namen posebno dober. Kakor slišimo, velja taka Silo-naprava do 20.000 Din. Zanimivo je za nas vprašanje, kako velika je ta naprava in koliko krme gre notri. V tem pogledu imamo sledeče podatke. Ta stolpič je 4 m širok in je krma v njem 5 m na visoko naložena ozir. stisnjena. V tem primeru je notri okroglo 63 kub. metr. stisnjene zelene krme, kar bi odgovarjalo 60 metr. centom dobro stlačene ozir. vležane suhe krme. Če računamo voz svežega sena z 8 metr. centi, bi spravili v tak stolpič toliko krme, kolikor jo spravimo na 7 do 8 voz v sveže posušenem stanju, v zelenem stanju pja vsaj petkrat toliko. — Čitatelji naj sedaj preračunajo, kakšne vrednosti bi imelo tako shranjevanje ali konserviranje zelene krme za razmere boljšega posestnika in v krajih, kjer jim moča redno nagaja in kvari pridelek! Pogled na „sila". gradnjo B. „Silo" s premično streho In lino za polnitev. C. Prerez njenega s tonskim ,sila", napol-krmo, z be-temeljem. D. Pokrov in vratca za odpiranje in pregledovanje toplote. Pod. 6. Načrti najnovejšega Herba-silo. Dve zložbi v Sloveniji. Koncem svojega članka: „0 zložbi ali komasaciji kmetijskih zemljišč" v lanskem letniku kmetovalca" št. 18. in 20. sem obljubil, da pokažem še posebej na podlagi pri nas resnično izvršene zložbe v občini Golava buka (srez Slovenjgradec v Maribor- ski oblasti) dejanske uspehe take zložbe. Ker dela obljuba dolg, se hočem oddolžiti s temi vrsticami našim kmetovalcem. Zložba v Golavi buki je obsegala vsa zemljišča posestnikov iz te vasi, ležeča med veliko državno cesto, potokom Mislinjo in mejama napram sosednjima katasterskimi občinama (Št. Martin in Dobrova). Izvzeta so bila le dvorišča okrog hiš. Udeleženih je bilo1 21 posestnikov. Vsak izmed njih je imel po več parcel, njiv, travnikov itd., ležečih raztreseno med zemljišči sosedov. Meje teh parcel so bile zverižene, vijugaste, polno kotov in ovinkov. Vsled naših maloposestniških prilik vobee in majhnega obsega poljedelske zemlje v tej občini še posebej, je bila izmera teh posameznih parcel tako majhna, da je bilo njih obdelovanje kaj težko, o uporabi kakega stroja pa sploh ni bilo govora. Vrhu tega ni imela vsaka parcela dovoza oziroma dohoda, ampak je moralo več posestnikov voziti preko sosedovih parcel. Podelitev zemlje pred in ipo zložbi je razvidna iz načrtov, ki jih je natisnil „Kmetovalec" lansko leto v svoji št. 5. Zaradi preozko odmerjenega mi prostora, ne morem podrobno navajati podatkov glede vseh in ysakega posameznega posestnika, pač pa hočem vzeti dva udeleženca in pokazati, kakšno .korist jima je prinesla zložba. Parcele teh dveh posestnikov pred zložbo in njihova oddelila po zložbi so tudi posebej označene v zgoraj omenjenih načrtih. Slemenik France iz Golave buke h. št. 47. je imel pred zložbo nič manj nego 11 parcel, Šoti Ivan h. št. 56. pa 25; po zložbi pa je prvi prejel svoje oddelilo v enem kosu tik ob svoji hiši in svojih gospodarskih poslopij, tako da s praga domače hiše lahko pregleda in nadzoruje svoje njive in travnike, drugi pa v dveh kosih, izmed teh enega tudi pri svoji hiši, drugega pa v oddaljenosti 100 m, torej streljaj od hiše. Slemenik je imel v tej občini pred zložbo: njiv 3 ha 15 a 90 m2; po zložbi njiv 3 ha — a 05 m2; pred zložbo: travnikov — ha 13 a 50 m2; po zložbi travnikov — ha 48 a 10 m2. Šoti jc imel pred zložbo: njiv 2 ha 42 a 15 m2; po zložbi: njiv 2 ha 47 a 20 m2; pred zložbo: travnikov — ha 41 a 05 m2; po zložbi: travnikov — ha 03 a 85 m2. Oba imata torej po zložbi domalega enako mero njiv in travnikov kakor prej. Od starega sveta je dobil nazaj Slemenik 1 ha 10 a 50 m2, Šoti pa le — ha 18 a 90 m2, to pa zato, ker je bila zanj večja ugodnost, da je dobil čim največ sveta okrog svoje hiše in v neposredni bližini iste. Iz tega se lahko kmetovalci prepričalo, da je prazna bojazen, da bi prišli popolnoma na tuj svet, ker se pri zložbenem načrtu gleda na td, da dobi po možnosti vsak čim največ starega svojega posestva nazaj, ako niso podani jačji razlogi za drugačno rešitev. Slemenik je imel meja pred zložbo v skupni dolžini 3.054m; po zložbi jih ima le še 1.263m; Šoti pa pred zložbo v skupni dolžini 1.825 m; po zložbi jih ima le še 1.100 m. Če računamo, da so bile mejne brazde široke samo 30 cm in da odpade na vsakega mejaša polovica mejne brazde, torej 15 cm, je pridobil Slemenik 269 m2, šoti pa 109 m2 obdelovalne zemlje. Dobiček je pa tem večji, ker je odpadlo mnogo mejašev, tako da jih ima Slemenik sedaj samo 3, Šoti pa 4. Koliko manj bo sedaj sitnosti, pravd, potov in stroškov, to pa ve najbolj presoditi vsak kmetovalec sam. V celem si je pridobilo zemlje za obdelovanje vsled ukinjenja nepotrebnih potov iti mejnih brazd nič manj nego 11 a 50 m3, to je četrt orala, kar je z ozirom na majhni obseg zemljišč — vsekakor mnogo. Iz 77 raztresenih parcel, ležečih v 54 ločenih kompleksih, se je ustvarilo 30 kosov (kompleksov) zemlje z ravnimi mejami in pravokotnih oblik ter je vsak posestnik prejel po 1—2 taka kosa. Prej so merile parcele povprečno po 32 a 73 m2, sedaj pa obsegajo kosi povprečno 58 a 93 m2. Razkosa-nost zemlje se je zmanjšala na ta način za 64%. Kakor sem že v lanskem članku omenil, so bile očividno koristi zložbe v Golavi buki takoi prepričevalne, da se je odločila večina posestnikov v sosednji Turiški vasi*, da zaprosi istotako za zložbo svojih zemljišč. Zgledi vlečejo! V tem primeru se je zložilo skupno 149 parcel v 65 kompleksih, od katerih je bilo: njiv 29 ha 69 a 10 m2 v cenilni vrednosti 423.702.50 Din in travnikov 10 ha 41 a 10 m2 v cenilni vrednosti 76. 857.50 Din. Ta zemlja je last 16 posestnikov in leži v naravnih mejah med železnico in potokom Mislinjo ter vasjo samo in občinsko potjo ob meji sosednje ka-tastralne občine. Vsled zložbe se je ta zemlja podelila na 29 strnjenih kompleksov in so dobili posestniki po 1 do največ 4 takih kompleksov. Raz-kosanost zemlje se je torej ublažila za 69 odstokov. Doeim so merili prejšnji kompleksi povprečno po — ha 61 a 69 m2, merijo sedaj ti strnjeni kompleksi povprečno po 1 ha 33 a 67 m2. Razmerje med širino in dolžino parcel je bilo preje 1 : 8; sedaj pa kažejo oddeljeni kes i razmerje 1 : 3. Čimbolj se namreč to razmerje približuje idealnemu razmerju 1:1, tem ugodnejše je za obdelovanje in tem manj zemlje gre v izgubo vsled obmejnih brazd in jarkov. Pridobilo pa se je obdelovalne zemlje za 18 a 60 m2. Ne samo ta dva slučaja, marveč tudi vedno večje povpraševanje za pojasnila kaže, da so se tudi v Sloveniji začeli kmetovalci živahno zanimati 'za zložbo. V njih samih korist pa bo, da se tudi dejansko poprimejo tega modernega načina izboljšanja zemljiške produkcije in kmetijskega obrata. Oblasti za agrar. oper. podpirajo to stremljenje z vsemi sredstvi. Dr. Spi!!er-Muys. Jajca za valjenje sledečih kurjih pasem oddajajo: 1. rjave štajerske kokoši: Marija Glinšek v Zgor. Hudinji, 14., p. Celje; Twickelnovo oskrbni-štvo Maribor-Krčevina; Ferdo Greiner, trgovec, Maribor, Gosp. ul. 2; 2. laške jerebičarke: Jos. Žužek, posestnik, Velike Lašče; Franc Leban, nadučitelj v p. v Št. Ru-pertu na Dolenjskem; 3. plimetke, grahaste: Karel Počivalnik, Dol. cesta 35. * Zložbeni načrt za Turiško vas je bil' v povečanem merilu razstavljen na Kmetijsko-poučni razstavi meseca septembra 192fi. v Ljubljani in je sedaj stalno na ogled pri komisarju za agrarne operacije v Ljubljani. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 12. Dobil sem nekoliko trnovega semena in bi ga letos rad zasejal v gozdu. Prosim pojasnila, kako in ob katerem času naj trn (akacijo) zasejem in kakšne lastnosti ima to drevo? (J. B. v S.) Odgovor: Akacija je bila prinesena iz Amerike v Evropo, kjer se je že povsem udomačila. Ona potrebuje za dobro uspevanje mnogo luči, v obsenčenju od zgoraj ne raste dobro. Zelo občutljiva je zoper pozno slano. Mora imeti rodovitno in rahlo zemljo, uspeva pa tudi na slabem in suhem zemljišču, kjer na dolgo razprostira svoje korenike, da pripravi in najde potrebne hrane. Akacija močno poganja iz štorov in korenik. Zato je izvrstna posebno za vezanje razpadajočih in odplavlja-jočih se tal. Kjer se je enkrat zaredila, jo je težko spraviti iz gozda. To uspe le, ako se jo v suhem času največje mezge več let zaporedoma poreže. Mlado listje in poganjke rada objeda pašna živina, vsled česar se paša v mladih nasadih ne sme vršiti. Akacija raste, posebno v prvih letih, zelo hitro. S 40 leti je dorasla v visoko in lepo drevo, ki daje izboren, trd in trpežen les. Priporoča se posebno za vinorodne kraje, kjer daje vsakih 4—6 let porabno trpežno kolje. Obilno in močno duhteče cvetje nudi izborno pašo čebelam. Za sejanje na gozdnih goli-čavah je zelo primerna. Za podsejanje pod drugo visoko drevje pa ni za priporočati. Najbolj se obnese setev v kotanjicah (krpicah). Za pripravo teh izkoptjite in zrahljajte zemljo približno 20 cm v dolžino in širono 15 cm globoko in odstranite travo in korenike plevela. Na tako kotanjico zasejete 10 do 15 zdravih zrn in potem potresete za prst debelo rahle, po možnosti črne zemlje, najbolje s kakim starim rešetom ali pa z grabljami nalahko porahljajte, da pride seme v zemljo. Ako mislite zarediti goščavo za zaščito zemlje, morate take kota-njice narediti gosto (pol do tričetrt metra drugo od druge), ako pa hočete zarediti gozd, zadostuje razdalja 1 m ali tudi nekaj več. More se pa tudi sejati povprek iz roke na nekoliko razdrgnjeno zemljo (železne grablje). Posejano seme vzklije v 14—20 dneh. Zato se priporoča, da se setev izvrši šele v prvi polovici maja, po možnosti takoj po kakem dežju. Inž. R. Vprašanje 13. Ali ima bukovo oglje kako gnojilno vrednost? (I. K. v P. pri S.) Odgovor: Bukovo oglje nima nobene gnojilne vrednosti, vsaj neposredne ne. Pač pa lahko ugodno vpliva na težki zemlji, ker jo rahlja in pomaga bolj ogrevati, vsled česar se njene lastnosti izboljšajo. Tako pomaga oglje posredno, da se izboljša rodovitnost težke zemlje. Vprašanje 14. Ali je metljavost pri svinjah enaka kakor pri govedi? Ali se svinja podobno zdravi kakor govedo? Kako se zdravi metljavost pri svinjah? (A. S. v B.) Odgovor: Metljavost je nastopila lani in letos pri goveji živini. Povzročila je doseda.i po raznih krajih že ogromno škodo. Nevarna je posebno tudi zaraditega, ker je ni moč takoj spoznati. Napadene živali začnejo hujšati, postanejo bledične. prijema se jih trdokožnica, itd. Še bolj kakor govedi so metljaji nevarni ovcam, ki jih kugi podobno uničujejo. Napadajo pa tudi prašiče. Prav gotovo je po mokrih krajih, kjer se pasejo prašiči po ondotnih mokrih travnikih, pripisati nastalo hujšanje prašičev tej zavratni bolezni. Prašiče je v tem primeru podobno zdraviti kakor govedo, samo da se jim zdravila dajejo v manjši količini. Priporočamo Vam, da se obrnete glede zdravljenja na ondotnega živinozdravnika. R. Vprašanje 15. Kako je sejati seme belega trnja (Crataegus oxyacantha za žive meje in kako je pripraviti zemljo? (G. P. v V.). Odgovor: Zemljo za setev belega trnja pripravimo slično, kakor za pečke sadnega drevja in ga tudi tako sejemo. Najboljši čas' za to delo je jesen. Ako pa sejemo spomladi, potem moramo zemljo ravnotako skrbno pripraviti kakor v jeseni in jo s kompostom pognojiti. Napraviti je po 1.20 m široke grede. Na gredi razčrtamo 6 vrst po 20 cm narazen. Seme sejemo plitvo, toliko, da ga z zemljo pokrijemo. K. Vprašanje 16. Lansko leto sem cepil več kostanjevih dreves za lub, imel pa sem slabe uspehe. Kako je kostanjeva drevesa najbolje precepiti ali požlahtniti? (A. K. v P.) Odgovor: Pri cepljenju kostanjev je treba velike previdnosti. Edin praktičen način za cepljenje kostanja je izboljšan način cepljenja za lubad ali za kožo, kakor je bil opisan v 2. štev. ..Kmetovalca" iz 1. 1925. (Glej stran 11.) Glavno je,'da imamo cepiče že sedaj pripravljene! Kostanje cepimo šele, ko postane podlaga dobro mežena, oziroma ko je že pognala. To se zgodi maja meseca. Sicer jih cepijo nekateri tudi na piščal, vendar pa to ni tako uspešno. Cepiči morajo imeti dobro razvita očesa. Nikdar ne jemljimo cepičev spodnjih nerazvitih očes za precepljanje; najboljši so na koncu posameznih cepičev. — Podlogo je treba predvsem nekoliko poševno odrezati in najvišje gladko mesto določimo za cepič. Potem zarežemo na podlagi približno 3 cm dolgo navpično zarezo ter odluščimo previdno samo eno stran luba (druga ostane nedotaknjena). Cepič je na spodnji strani 3 cm od konca sedlasto zarezati in gladko zašiliti. Ko ga previdno vtaknemo pod lub, je paziti, da se lub cepiča natančno dotika luba podlage, ali kakor pravimo kambij kambija. Na to cepljenje dobro zavežemo in vsa ranjena mesta s cepilno smolo skrbno zamažemo. Važno je tudi, da zavarujemo cepiče pred poškodbami, bodisi da preko njih navežemo vrbove šibe ali jih pa na kak pripraven način zavarujemo, tako, da jih tudi veter ne more polomiti. Sicer pa lahko cepite kostanje tudi z jezičkanjem, s sedlanjem in z žlebičkanjem, vendar pa morate to storiti sedaj v zgodnji spomladi pred sokom. Tako delamo tudi v drevesnicah, kjer se zagotovo 65—70% pre-cepl.ienih kostanjev prime. Poskusite maja meseca tudi način cepljenja, ki je opisan v 3. številki letošnjega ..Kmetovalca". K. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. OPOZORILO. Kakor lani bomo tudi letos objavljali kratke podatke o občnih zborih kmetijskih podružnic, da se na ta način poučimo in prepričamo, kako delujejo odbori posameznih podružnic. Take objave naj služijo za zgled in za spodbudo! Z razglasom občnega zbora dobi vsaka podružnica iz družbene pisarne tiskovino ..Zapisnik o občnem zboru", ki naj ga izpolni in čimpreje dopošlje družbi. Paziti je, da so občni zbori v ..Kmetovalcu" pravilno objavljeni. Za volitev delegatov za 1. 1927. so veljavni le občni zbori, ki se vrše po 31. marcu, ko je zaključeno število članov, ki imajo v tekočem letu volilno pravico. Želimo, da se na občnih zborih ne rešujejo samo volitve, temveč v glavnem tudi pereča gospodarska vprašanja, zlasti tista, ki se tičejo samopomoči, na katero smo čimdalje bolj navezani. Odbori naj skrbe za polnoštevilno udeležbo! Kmetijska podružnica v Kostrivnici je zborovala 2. januarja t. 1. Iz poročila je povzeti, da je podružnica dosti živahno delovala, zlasti kar se tiče priskrbe gospodarskih potrebščin. Prevzela je tudi komisijsko zalogo apnenega dušika. Poudarjalo se je, da bi se moral odbor večkrat sestajati in v važnih rečeh sklepati, ker le v skupnem delu je iskati boljšega napredka. Iz računskega zaključka je povzeti, da je imela podružnica 38.410 Din dohodkov in 37.217 izdatkov, kar priča o izdatnem prometu podružnice. V zalogi se nahajajo še umetna gnojila in živinska sol. Nekaj je pa še tudi terjatev. — V odbor so bili izvoljeni: Matija Fadina načelnikom, Jak. Ogrizek namestnikom in blagajnikom. Fr. Fajs tajnikom, Maks Strašek, Jak. Strah, Fr. Buh in Vinko Buli odbornikom. Sklenilo se je naročiti pri družbi travniške brane in določila pristojbina za rabo orodja. KMETIJSKO - SOLSKI VESTNIK. 10 tedenski kmet. gospodinjski tečaj v Rimskih toplicah se vrši pod vodstvom gdč. M. Rožnikove. Prideljena ji je kot asistentka gdč. V, Beningerjeva. Pouk o živinoreji, -mlekarstvu in o splošnem kmetijstvu je prevzel kmet. referent g. F. Wernig. — Tečaj obiskuje 20 deklet. Veliko število prosilk se vsled pomanjkanja prostorov ni moglo sprejeti, vendar je upati, da se bo tečaj v laškem okraju eventuelno ponovil, ako bodo nudili krajevni činitelji tozadevne pogoje. — Ta tečaj bo trajal do Velike noči. Praktični tečaj za gospodarske vajence. Kmetijske prakti-kante sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski praktikanti se uporabljajo za dela v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu, in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za v stop v šolo s 1. novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na vso polo pisane, s 25 Din (5 + 20) kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do 20. marca 1927. ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Razen kletarskega in vrtnarskega tečaja koncem januarja ozir. pričetkom februarja se je vršil 14. in 15. februarja dobro uspeli poljedelski tečaj, katerega se je udeležilo 7 gojencev. Za sadjarski tečaj (25. in 26. februarja) se je prijavilo preko 30 kmetovalcev in kmetskih mladeničev. — V marcu se bosta priredila še dva enodnevna tečaja: 18. marca živinorejski in mlekarski tečaj, a na praznik 25. marca čebelarski tečaj. V obeh se prične pouk ob devetih dopoldne. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkesneje do 10. marca. — Dvodnevni tečaj za pridelovanje krme se namerava prirediti v mesecu maju. DOPISI. Iz Trbovelj. Tukajšnja kmetijska podružnica je priredila 12. in 13. t. m. kmetijski tečaj. Kmetijska družba je poslala kot predavatelja adjunkta g. Fr. Kafola iz Ljubljane in sreskega kmet. ref. g. Fr. Werniga iz Laškega. Kako važni in potrebni so taki tečaji, priča dejstvo, da se je tečaja udeležilo okrog 45 posestnikov, oz. njihovih sinov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev. Predavalo se je vsak dan od 8. do A J. ure in od 1. do 4. ure pop. Oba predavatelja sta znala s svojimi poučnimi govori vse poslušalce za snov tako zainteresirati. da vkljub 5 urnem nepretrganem sedenju v šol. klopeh niti eden ni predčasno zapustil šol. sobe. Vsi udeleženci so si I po navodilu gg. predavateljev pridno zabeleževali nauke ter koncem predavanj stavili tudi razna vprašanja,' na katere so dobivali izčrpne odgovore in navodila. G. adjunkt Kafol je — četudi v kratko odmerjenem času — predelal sledečo snov: Važnost sadjarstva, sajenje drevja, oskrbovanje v prvih letih po saditvi, oskrbovanje starejšega drevja, zatiranje najvažnejših bolezni in škodljivcev. Gnoj in gnojenje. Različni način cepljenja, kakor v žlebiček, za lubad, v stranski precep in zagozdno cepljenje. Vsi načini cepljenja so se tudi nazorno razkazovali, nakar je sledila vaja. S kakšnim veseljem so rezali posamezniki in kako so tekmovali med seboj, jfe bilo užitek gledati. — Na splošno željo je obljubil g. strokovnjak, da pride k nam na pomlad ter nam praktično pokaže in razjasni, kako je obrezovati drevesca. — G. sreski kmet. referent Wernig pa je obravnaval 1. Splošno naše gospodarsko stanje. 2. Splošna živinoreja, govedoreja, prašičereja in ko-košjereja. 3. Krmljenje in oskrbovanje živali. 4. Hlevi. 5. Splošno poljedelstvo. 6. Travništvo in pridelovanje krme. — Upamo, da sta bila oba g. predavatelja zadovoljna s svojimi uspehi pri udeležencih, mi pa želimo, da nas čimpreje zopet obiščeta ter nam podata zopet novih smernic in navodil za izboljšanje živinoreje in sadjarstva. GOSPODARSKE STVARI. Vinska razstava in sejm v Ljutomeru dne 3. in 4. marca 1927. Razstava in sejm ljutomerskih Vin, ki ga priredi iz gospodarskih delavcev sestavljen odbor, ne bo nudil interesentom in drugim posestnikom samo najboljših vin iz ljutomerskega okraja, ampak iz vsega vinarskega okoliša, ki ga nazivamo ljutomerske gorice. Da bo na razpolago res prvovrsten pridelek, za to jamčijo številne prijave. Razstav-ljalcem iz ljutomerskega vinarskega okoliša se bodo pridružili najboljši vinogradniki iz goric radgonskega okoliša, katerih pridelki uživajo tudi star sloves. Za razstavo in sejm v Ljutomeru vlada veliko zanimanje ne samo pri nas, temveč tudi v bližnjem inozemstvu. Polovična vožnja je zagotovljena. Potnik kupi na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja s potrdilom razstavnega odbora tudi za povratno vožnjo. KMETIJSKE NOVICE. Živinorejsko pasemsko okrožje za Dolenjsko ima svoj običajni letni sestanek živinorejcev v sredo, dne 9. marca v Orteneku po prvem jutranjem vlaku iz Ljubljane. Na dnevnem redu je vprašanje naše živinoreje in udeležba na živinski razstavi v Ljubljani. Vabimo živinorejske zadruge in živinorejce ter vse zanimance, da se važnega sestanka mnogoštevilno udeleže! Važno za vinarje, viničarje in šole. — Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru je poveril gospodu Andreju Žmavcu, direktorju srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, prireditev letaka v obliki brošurice o najhujšem živalskem škodljivcu vinske trte, o grozdnem sukaču (sene-nem črvu in kiseljaku), ki povzroča tudi že pri nas vsako leto milijonske škode. Letak je v tisku in se bo kmalu v tisočih izvodih razpošiljal. Opremljen je s podobami. Drag3-cena je priloga v barvotisku z 12 podobami škodljivca po naravi, umetniško delo enega najboljših slikarjev žuželk v Nemčiji. Razen točne, pregledne razlage podob in splošnih opomb vsebuje letak tale glavna poglavja o škodljivcu: opis, razvojni kolobar in način življenja, škoda, zatiranje, potreba poročevalne službe itd. Letak se pošlje na ogled vsem kmetijskim podružnicam po vinarskih okoliših Slovenije z vabilom, da si ga skupno tiaroče za svoje člane vinarje. Ako bi se ka- tero podružnico nehote prezrlo, naj piše po letak navedenemu odseku. Knjižica se pošlje brezplačno tudi sreskim kmetijskim referentom v vinorodnih okrajih. Cena bo predvidoma 5 do 10 dinarjev, pri skupnih naročilih potom kmetijskih podružnic pa -še znatno nižja. Krasni barvotisk sam je več vreden. Vinarji, viničarji in šole se na to aktualno in temeljito strokovno delo že zdaj opozarjajo. Vsakdo bi ga moral proučiti še pred letošnjo trsno rezjo, da se na njem že letos izdatno okoristi. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Stalnost brez strokovnega izpita. Gg. tovariši v drž. službi se opozarjajo na odlok obče seje Državnega sveta, ki se je vršila dne 9. XI. 1926. in se glasi: „Činovnik može dobiti stalnost u drž. službi u smislu čl. 18 i 54 Zakona o činovnicama gradjanskog reda, pošto predhodno položi državni stručni ispit i dobije ocenu stručne komisije. Ker je torej zavzel Drž. svet — nasproti dosedanji praksi in običajnim tolmačenjem zakona, kakor tudi stališču ..Centralne komisije za izvrševanje či-novničkega zakona pri Ministrstvu pravde" — odklonilno stališče, je s tem to vprašanje končnoveljavno v neugodnem zmislu rešeno. Vprašanje enotne organizacije kmet. strokovnjakov za vso državo se je pomaknilo za korak naprej. 21. jan. t. 1. se je vršila o tej stvari skupna seja društvenega odbora in pooblaščenega zastopnika Udruženja ekonoma iz Beograda gosp. insp. N. Belobrka. Sklenjeno je bilo, da se osnuje Udruženje in ne Savez. Udruženje ekonoma bo pozvalo vse obstoječe organizacije kmet strokovnjakov v državi na sodelovanje in končno reševanje tega vprašanja v Beograd o priliki svoje glavne skupščine v marcu t. 1. Predsednik: Zidanšek. URADNE VESTI. POROČILO tajništva o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v 1. 1925., podano na rednem občnem zboru dne 16. decembra 1926. (Dalje.) 2e na prvi seji novoizvoljenega glavnega odbora se je načelo vprašanje ustanovitve posebnega skladišča v Mariboru za člane iz mariborske oblasti. To vprašanje se je tekom leta ponovno obravnavalo, dokler se ni koncem 1. 1925. nudila prilika za ugoden nakup hiše v Meljski ulici 12, ki je bila 11. januarja t. 1. izdražena. Družba je tam namestila skladišče in ga izročila družbenemu uradniku, ki že mnogo let deluje pri družbi. Tudi v Novem mestu je bilo potrebno pri tamošnji podružnici poskrbeti za stalno skladišče. Ta podružnica je kupila v ta namen hišo, za katero je družba prispevala večji del kupnine. Pa tudi v Ljubljani je bilo treba spraviti družbeno hišo nekoliko v red. Glavni odbor je sklenil preslikati zunanje stene hiše na Turjaškem trgu, prepleskati vsa okna, temeljito popraviti streho, preslikati vežo in izvesti še nekatera druga popravila. Tudi družbeno drevesnico na Poljanah se je začelo urejevati. Glede družbenega uslužbenstva je bilo tudi nekaj izpre-memb. Družbeni knjigovodja g. Janko Češnovar je z zdravstvenih ozirov podal ostavko in zapustil službo 1. aprila 1925. Na njegovo mesto je bila istega dne nastavljena gdč. Josipina Strnadova. Družbeni drevesničar Josip Urbančič je bil po štiridesetletnem službovanju na lastno prošnjo upokojen julija I. 1925. Svoje pokojnine pa ni dolgo užival, ker je pol leta za tem preminul. Kot strokovnega praktikanta je družba namestila g. Rožeta, absolventa srednje kmetijske šole v Taboru na Češkem, ki je pa po par mesecih službovanja moral k vojakom, da odsluži svoj kaderski rok. Po tem roku pa se ni več vrnil k družbi. Kot brezplačna praktikanta je vzela družba v službo inž. Antona Banovca in inž. Josipa Teržana, ki sta pa oba kmalu zapustila službo, ker sta bila drugje nameščena. Družba je tudi v hiši Pokojninskega zaklada v Sodni ulici priskrbela stanovanje družbeni uradnici gdčni Idi Kustrinovi in predsedniku gosp. Ivo Sancinu, ker jima je bilo odpovedano prejšnje stanovanje. (Dalje prihodnjič.) VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega .Kmetovalca", v katerem ima bili objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Črna, na praznik, 19. marca 1^27. ob enajstih dopoldne v stari šoli; — Gameljni, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob treh popoldne pri Martinu Kališu, Srednji Gameljni; — Guštanj, v nedeljo, 20. marca 1927. ob devetih dop. v gostilni ..Balkan". — Kamnik, na praznik, 25. marca 1927. ob štirih pop. v ..Kamni-škem domu"; — Krka pri Stični, na praznik, 19. marca 1927. ob pol osmih zjutraj pri g. Borštniku na Vidmu, 13; — Libeliče, V nedeljo, 20. marca 1927. ob desetih dopoldne v občinski pisarni; — Lom pri Tržiču, v nedeljo, 20. marca 1927. ob osmih zjutraj pri načelniku; — Pirniče, v nedeljo, 20. marca 1927. ob dveh popoldne pri Ivani Božič, 5; — Planina pri Rakeku, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob petih popoldne v „Gasilnem domu"; — Trbovlje, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob osmih zjutraj v osnovni šoli. • Tržne cene. Cene so v dinarjih, i pšenica..... H >rsi * Ljubljana .... 1 q 355-- do 370 .... 1 , 270*— do 290 ječmen...........1 „ 250'— do 290 oves............1 „ 225'— do 270 proso...........1 „ 350' do koruza (nova, sušena).....1 » 220'— do 23C ajda........................1 , 340'- do 380 fižol, ribničan........] B 410'— do — fižol, prepeličar.......1 „ 400'— do — krompir..........1 „ 150'— do 200 sladko seno kislo seno slama . . . 1 p 100' do — 1 „ 75- - do — 1 „ 50-— do — Voli I.......žive teže 1 kg ,H....... „ „ 1 , »in....... » , i „ Krave, klobasarice . . „ „ 1 „ (Prigon v L;ubij. 148, v Marib. 433 glav). Teleta.......žive teže 1 kg (Prigon v Ljublj. 20, v Marib. 6 glav). 6—8 tednov stari.....komad 3—4 mesece stari..... „ 5—7 mesecev stari .... „ debel.......žive teže 1 kg debel......mrtve „ 1 n (Prigon v Ljublj, 33, v Marib. 106 glav). 8'- do 7 50 do 6-50 do 3'— do 3 50 Maribor -■— do 350 - '— do 250 - do 250 —'do 250 250 — do 300 ?25'- do 250 300'— do 350 300.— do 400 —— do — 175'— do 200 85'— do 100 —•— do — 35'— do 45 7 — do 8 6-50 do 7 5-50 do 2'50 do 3 —■■— do 11-50 175'— do 300' —■— do —• - do —•■ —• do - --•— do — ■'— do —• 150' do 200'■ 250'— do 350'• 400'— do 450 -9-50 do 10' 15'— do 16'- > s l piščanec . kokoš komad komad M C3 M S.E. mleko.........1 lit. smetana . . čajno maslo . surovo maslo bohinjski sir sirček , 1 lkg 1 » 1 „ 1 „ jajce.........komad trda drva........1 m3 mehka drva 1 do -■— 2i>'— do 35'- 2-50 do 3'- —do - '— 55'— do 60 - 44-— do —■— 33'— po -.— 10-— do 12-— 1-25 do 1-50 150'- do —'- 7o-— do —•— 17-- do 30 — 27-50 do 45'- 2 50 do 3'-12-— do 14'— 50 - do 65"- 38-— do 45"- —•— do —'— 4-- do 10- — 1 — do 1-25 140- - do 162-50 105-- do 1Z0-— Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec. Do sedaj kot najbolj "priznano in učinkujoče sredstvo zoper kužno obolenje na spolovilih krav in telic ter vsled te bolezni nastalo jalovost, so po sestavi živinozdravnika- SADN1KAR-JA izdelane od lekarnarja M. Stanko Ho£evar-ja Bosulin - svečice, Bosulin-svečice so oblastveno preizkane in priznane 1 Bosulin-svečice so najbolj zdravilno učinkujo"e! Bosulin-svečice blagruje nebroj zahval, ki so na upogled 1 Bosulin-svečic sloves zavaja posnemovalce k ponarejanju. Zato se čuvajte nepristnih svečie druzih imen 1 Pristne Bosulin-svečice so v škatljicah po 12 kosov, Btanejo 30 Din in se dobe ali naročajo EDINO v lekaini na Vrhniki. Lekarna pri „Angelju varhu"i Vrhnika. — Prva izdelovalnici in zaloga veterinarskih specialitet. a> SuO [57 k/5 o Oh •o o O J* C3 N "o a. o c -*-» >crt O a. O) ■ , CT3 > OJ •E cz N b£> 'E1 >u o 1— rt C O Kmetovalci, čitajte kmetijsko - strokovne knjige! KMETIJSKE KNJIGE in gospodarska navodila, ki jih ima naprodaj »KMETIJSKA DRUŽBA ZA SLOVENIJO" v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Splošno kmetijstvo. Din F. Štupar, Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini ...............5,— B. Skalicky, Kmetijske razmere na Češkem (broš.) 10.— I. Majdič, Nasveti za hišo in dom (vez.) .... 30.— F. Pengov - Dr. Ratajec Poljudna kemija (broš.) 18.— F. Povše, Umni kmetovalec 11. lil. snopič po . . 12.— V. Rohrman, Poljedelstvo I. II. snopič po ... . 15.— Rohrman - Dular, Gospodarski nauki.....15.— Travništvo. VVeinzierl - Turk, O sestavljenju in setvi travnih mešanic (broš.).............15,— Inž. Turk, Navodilo o gnojenju travnikov . . . 5.— Inž. Turk, Travništvo I. snopič po......8.— Inž. Turk, Travništvo II. snopič po......13.— M. Humek, Pet slik od žlahtnih hrušk .... M. Humek, Domači vrt (vez.) ....... I. Priol, Ameriški način sortiranja in vkladanja sadja (broš.)............. Živinoreja in živinozdravstvo. Steuert - Jamnik, Soseda Razumnika „Konjereja" L. Tepina, Podkovstvo (broš.)........ F. Dular, Domači živinozdravnik (vez.) .... A. Slivnik, Perutninarstvo (vez.)...... Dr. Voszka, Reja domačih zajcev (broš.) .... F. Erjavec, Živali v podobah, II. zv. ptice (vez.) A. Pevc, „Sirarstvo"........... A. Pevc, „Mlekarstvo" .......... Din 10,-40,- 5,— 15,-20,- 44,-50,-10. 26.- 45.-25,- Vinarstvo*in kletarstvo, B. Skalicky, Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja, ter vzgoja trt na špalirju (broš.) ...............10,- B. Skalicky, Kletarstvo (vez.) .......72- A. 2mavc, Vinarstvo (vez.) ........66.- Imenik vinogradnikov mariborske oblasti . . . 10- Sadjarstvo in vrtnarstvo. M. Humek, Breskev in marelica (broš.) .... 10.- M. Humek, Praktični sadjar (vez.) .....80.- M. Humek, Sadje v gospodinjstvu (broš.) . . . 24.- M. Humek, Sadno vino ali sadjevec (broš.) . . 10- F. Kafol, „Sadjarstvo" ..........10- Čebelarstvo. A. Janša, Nauk o čebelarstvu (broš.) . . D. Beranič, Temelji uspešnega čebelarstva F. Lakmayer, Umni čebelar (vez.) . . . Razne gospodarske knjige. M. Kostanjevec, O užitnini vina in mesa (broš.) A. Šivic, Poljudno navodilo za merjenje lesa . . J. Kiinzle, Zdravilna zelišča (broš.)...... J. Kiinzle, Zel in plevel „Slovar naravnega zdravilstva" (vez.)............. L. Purgaj, Gospodinjstvo (broš.)....... Dr. Šavnik, Dohodnina (broš.)........ A. Beg, Naše gobe, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob (vez.)....... 24,-15,- 38,- 5.— 15,— ,,Gospodarska navodila" ponatisi iz „KmetovaIca". Vsako Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati tli sai- 1. Počrnlenle vini ievca. 2. Rjavenje vina. 5. Sestava in setev travnih It deteljnih zmesi. 7. Gnojenle vinogradov z novejšimi umetnimi molili. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro vino. 9. Ciste drože in njih raba v kletarstvu. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 15. Sluzavost ali vlačljivost vina. 18. Krmljenje > oljnimi tropinami. 20. Čiščenje In precejanje vina. 25. Resna besed« vinogradnikom ob .trgatvi. 26. Naprava petijota ali domače pijače. 27. O bistva alkoholnega vrenja (kipenja). 29. Vnetje vimena aH volčič na vimenn. 36. Nova naredba glede zvrše-vanja rezarstva. 37. Kislost (kisloba) in razkl-sanje vina. 41. Močno krmilo ..ribja moka" za rast in pitanje prašičev. • 43. Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se paie. 44. Napenjanje govedi. 46. Bradavice (gobe) pri živini. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužaih bolezsi s cepljenjem (Rdečica). posamezno navodilo stane 2 Din. (Zadostuje če imenujete samo tekoče štev. od navodil). 74. Glodanje lesa po goveji živini. 75. Dve nujni nalogi naše živinoreje. 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 56. Kako živi žitni moli In kako se pokončuje. 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljalo in popravljajo meje ? 62. Presojanje krmil po škrob nih vrednotah. 13. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik. 66. Duh in okus vina po žveplu. 68. Tobak. Pridelovanje In ta-konskl predpisi. 69. Sečni kamni pri živalih. 70. O prijavi sekanja v gozdih 71. Klsanje In cikanje vina. 72. Trošarina na vino. 73. Precejanje in filtriranje vina. 76. Sredstva za pokončevanje škodljivih rastlin in živali. 77 Skoda, povzročena po lovcih in divjačini. 78. Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. 79. Preizkusi z umetnimi gnojili 1923. leta. 80. Pomen kmečkih gozdov. 81. Neplodnost, zvrženje In bolezni žrebet. 82. Salojidin kot sredstvo zoper trtno plesnobo. Tekoče žveplo zop:t ple>-uohn na grozdju. 84. Moljavo žito. Ps S m H O < > c O en » 3 o N o< 3 rt>' 3 Q- O CT ~o o C o< = 75,— 40.— 50.- O JC o < 3 JC crq C/3 /v 3 o "-I rt> a 3 =: o crq o ty> T3 O O. štev. 4. Poštnina plačana v gotovini._ V Ljubljani, 28. februarja 1927. Leto XLIV. METOVAL Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cenah: stran . /2 strani . /3 strani . 7, strani . Din 2400 — Din 1200'— Din 800'-Din 600 — Priloga listu stane Din 1500'- , strani .... "s strani .... ,,, strani „4 strani . . . Mala naznanila Din 400 — Din 300 — Din 200'— Din 100'-do 20 besed stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin. ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v ; Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljajo Deteljna, travna in druga semena. , Cene za nadrobno oddajo so naseldnje, pri odjemu celih ! vreč popust: domača detelja, gorenjska . . 98% Č 90% K 33,— Din domača detelja, italijanska . , 98% „ 96% 28,— „ lucerna, pristna francoska . . 97% „ 92% 36.— „ lucerna italijanska..... 97% „ 90% 33,— „ hmeljna lucerna...... 94% „ 90% „ 20,- „ švedska detelja (inkl. 4% bele) 97% „ 90% 39,— „ bela detelja (inkl. švedske) 98% „ 90% 39,— ., mačji rep........ 99% „ 95% 15,— „ pasja trava........ 93% „ 90% ii 25.— ,, francoska pahovka..... 90% „ 85% 24,- „ angleška ljulika...... 97% „ 97% 18.— „ laška ljulika ...... 97% „ 95% 12.— „ travniška bilnica ..... 98% „ 95% 39,— „ travniška latovka..... 85% ., 85% 38,— „ lisičji rep ........ 75% „ 75% 70,— „ mehka stoklasa...... 85% „ 85% 10,— „ navadna šopulja...... 93% „ 90% „ 46,- „ pasji rep ........ 97% „ 90% 84,— „ ovčja bilnica....... 77% „ 90% 29,— „ Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej ra- čuna po lastnih stroških. Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kaljivih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 29.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.— ; III. Za srednje težko zemljo kg Din 26.— ; IV. za težko zemljo kg Din 25.—. Siva semenska ajda po Din 4.50 za kg. Semenski oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg. Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 13.— za 1 kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje ka-Ijivosti. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki zalogi naslednje kmetijske potrebščine. tako iz skladišča v Ljubljani kakor iz Maribora. jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se nahajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podružničnem skladišču v Novem mestu, ter na Uncu (Rakek). Apneni dušik v pločevinastih posodah po Din 310.— za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90.— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg. Kajnit po 95,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400—600 kg. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 145,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg. Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8^% kalija, 5% dušika in 9% fosforove kisline po Din 180.— za 100 kg. — Za 1 ha 500 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojlo za vinograde po Din 350,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagonih Din 92.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji. Razklejena kostna moka, 29% fosforove kisline, 2%% dušika po Din 120— za 100kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostna moka z 21% fosforove kisline in 5% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 19/20% po Din 150.—. Za na drobno oddajo v Liubljani in Mariboru stane vreča 100 kg 19/20% Din 155.—. Krmila: Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg, na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg. Živinska sol po Din 2.25 za 1 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred. Antiavlt V varstvo posestve koruze in drugega semenja ,j»rei vranami itd., se dobi v zaklopnicah po 100 gr Din 35.—. ut % kc Din 50.—, K kt Din 80,—„ (V zalogi le v Mariboru). Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3'A kg Din 50.—.. Antlklor (salojidin, natr. tiosulfat) v sodih po 300.kg Bik 5.28, v sodih po 100 kf Din 5.40, v manjših količinah pa Vtm 5.60 za kilogram. Bosnapasta, bakren preparat, preskušeno dobro sredstva z* *eronosporo v čebrih po 25ikg Din 6.50, v čebrih po lOike f/m 6.25 za kilogram v Mariboru ali Ljubljani. Cepilna smola po K kg Din 15.—, V* kg po Din 8. -ft Din 620.—. Ebulioskope Vidal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Enokarbon (Oeriocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vma po Din 50 za 1 kg. Fenolltaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po 11 Din za dozo.. Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 37«.—. Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad. Crozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—. Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580.— Din. Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Din. Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450 — Din. Gumijeve plošče za trtne škropilnice po 5 Din komad. Gumijeve cevi za škropilnice po 12.— .Din meter. Gumijeve krogljice za trtne škropilnice po 50 par komad. „Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Din 30, ^ ki Din 50, 1 kg Din 90,— Karbokninp, nizozemski fabrikat, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v ročkah po 3Yi kg po Din 45.—. Modra galica, zajamčeno 98/99% po Din 7.50 za 1 kg. Moštne mere, žepne, mali format po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—. Petrollenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg. Rafija la Madagaskar Mayungo po Din 18.— za 1 kg. Ročni žveplalniki po Din 65.— komad. Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250.— Din. Sadna in vinska stiskalnica z dvema kosama Din 2.500.—. „Sergo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—, patroni po Din 7 za komad. Sulikol (koloidatao žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—. Škarje za trte št. 37a Din 26.—: št. 16 po Din 18.— za k.»mad. Škropilnice, orig. Vermorel, trtne nahrbtne Torpille No. 1 p« Din 620.—, Orangers po Din 590.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.— . Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum'' od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnirni cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900.— Škropilnica za sadno drevje „A—H 20" nahrbtna, s spe-cijalno pripravo za mešanje z bambusovo cevjo z notranjo aiedeninsko cevko Din 1125.—. Škropilnica ..Austria" Nech-vile 192 c Din 500.—. Škropilnica „Komet" Nechvile D 123 Din 500,— Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500. sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad. Uspulun — za razkuževanje vseh vrst semenja — v škatlicah po 100 gr Din 22.—. 500 gr Din 92.—. 1 kg Din 170.—. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—. Vinoitietri „Weinlauhe" od tvrdke vVeiss po Din 60.—. Žveplo v obročkih za žveplanje sodov po 15 Din za i kg. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg. ŠTepIeni trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.— Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin: Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50, i 38.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.— ; vrtni ! noži. po (Ma 57.25, Din 67.75; vrtne in trtae škarje po Din 52.—, i 76.—. 117.—, 146.-, 190.—. Žage za drevesa od Kunde, od 39. —de 124.— Din. Živinoreja in miekarstvo. Brzoparitaiki „Alta" original B po 120 I po 1900.-- Din. Gondjeri seski za teleta po Din 20 in 30 komad. Laktodeaslmcter (za določanje tolščobe mleka) p® prei. €>eriicrja 4t Din. Mlečne cevi žt. 3562 pu Din 6.— ; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalnik ..Titan" za 150 1 po Din 2500.—. „Baltlc" pOMiemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 i1 Dia 1260, za 100 I K : i po 1700 Din, za 130 1 K po Din 1900 \ ali isti stroi s podstavkom Din 2950. Požlralnlkove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. Reporeznl stroi E. W. A. po Din 700. —. Strišče daasko, oris:. Hansen v prahu, iz ,Kodanjo'noma ozdravi najcenejše zdravilo „Fužeržin.u", katerega dobite samo v lekarni: Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg (Zvezda). 7S Kužni, mozolčasti izpuščaj spolovil pri goveji živini ozdravite sigurno s ,,P!odln" svečicami. Glavna zaloga: lekarna Bahovec, LJl;>-ljana. Kongresni trg (Zvezda). 7lJ Bencin-motor dobro ohranjen 5—6 konskih sil, močan, s slaino-reznico in cirkularno žago je naprodaj! Kje, pove uprava ..Kmetovalca". 80 Kmetovalci pozor C.občni odpirač prihodnjosti je „Express" I). R. P. pri napenjanju živali, za vlivanje zdravil, pilenjc /.ob i. t. d. vporabno za vsako domačo živat. ..Gobčncga odpirača" ne sme pri nobenemu kmetovalcu manjkati! (Priznano priporočeno in odobreno od merodajnih oseb kmetijstva in tehnike. Premirano z srebrno sve injo na živinski razstavi v Kolu a/R. iii Wels leta 1926.) Glavno za-s opsivo: Tomaž Obcrwalder, Zgor. Domžale 2) (Slovenija). Iščejo se zastopniki. 81 Na prodaj imam več tisoč jabolčnih visokodebelnih dreves za spomladansko saditev, samo boljše preizkušene vrste tudi jabolčno in hrušovo pritlično drevje. Cene zmerne po dogovoru. — Pri večjem številu znaten popust. Andrej Hafner, dre-vesničar, Dorfarje 1-1, p. Škofja Loka. 34 Gepelj (vitelj) z jermenico. prav malo rabljen, proda za Din 2.500.— Frid. Rasinger, Podkoren, Kranjska gora. 73 Belo in črno vino raznih letnikov, izvrstne kakovosti, po ugodni ceni od 1 hI naprej v sodih kupcov prodaja velc-posestvo Josip pl. Kiepach v Kriqevcih. 38 Bikec, čiste montafonske pasme, 14 mesecev star, se proda ali zamenja proti enakemu na graščini Impolca, pošta Sevnica (Dolenjsko). Tam je tudi en dobro ohranjen kosilni stroj na prodaj. 74 Vabilo ! - k rednemu občnemu zboru Planšarske zadruge v Stranjah, r. z. z o. z., ki bo v nedeljo dne 13. marca 1927, ob 2. uri popoldne v društveni dvorani- z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. čitanje revizijskega poročila; 3. odobritev računskega zaključka za leto 1926; 4. volitev načelstva in 5. raznoterosti. 82 Češki semenski oves in grahoro ima naprodaj: Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 83 ječmen in oves, prvi pridelek po izvirnem svniof semenu 1926, ki je izborno uspel priporoča: Er-nest Osiander v Guštanju. 76 Prima semenski oves ima za oddati upraviteljstvo graščine Meinl — Apače pri Gor. Radgoni. 77 Upraviteljstvo večjega vinogradniškega posestva ali veleposestva prevzame kmetijski strokovnak (vpokojenec). Ponudbe poslati na Upravo ..Kmetovalca" v Ljubljani, (pod ..Upravitelj štev. S4). 84 Pritlična hiša v lepem kraju z gostilniško obrtjo,' pripravna tudi za kako drugo obrt, tik kolodvora, se proda event. tudi z zemljiščem. Cena po dogovoru. Josip Matjašič, Rozalnice, pošta Metlika. 85 Pozor vinogradniki! F. Kmet, klepar v Trebnjem priporoča svoje preizkušene trtne ter obenem tudi za škropljenje sadnega drevja vporabne brizgalne z znamko ,,Kmet". Priporoča se tudi tozadevna popravila. 86 Bika montafonske pasme, 26 mesecev starega, 600 kg težkega od vrlo dobre mlekarice proda za zmerno ceno: Fakultetsko dobro, Maksimir pri Zagrebu. fc*'&! 87 Sadike kulturne vrbe po 35 Din za .1000 komadov oddaja: Vrborejska zadruga v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. 88 Ekonom (oskrbnik) popolnom : izvežban v živinoreji, poljedelstvu, šu-marstvu e.c. želi mesta. Ponudbe pod „Vesten" na upravo Kmetovalca štev. 89. 89 Krasno tele teličica simodolka od dobre mlekarice je za pleme ali pa lepa krava-simodolka. dobra mlekarica za četrto tele 9 mesecev breja, naprodaj pri Franc Vrtačniku, Vič 44 pri Ljubljani. 90 Večjo množino sodov vinskih hramnih ter transportnih in nekaj sodov od ž,aiij.i je naprodaj. ■— Sprejme se pridnega kmečke a hianca. Gabr. Eržen, Zapuže-Lesce. 91 Kcsiim stroj z bosilnikom in dvema nožema, le malo rabljen, .ve proda po nizki ceni: Milan Guštin, posestnik, M lika. 92 Dr vesničarska zadruga v Dorfarjih, pošta Škofja Loka je začela z oddajo visokodebelnih sadnih drevesc. jnbl:;tie: Pisani kardinal, Jakob Lebel, bobovec,. iiiska renc.a in več drugih plemenitih vrst. Lr. ške: Vinske moštnjice, rumene, tepke in razne-d e. Cena jablanam: I. v rs: a 10 Din, II. vrsta s Din 111. vrsta 5 Din za komad. Cene hruškam-I. vrste 12 Din. II. vrste 10 Din za komad. Vse cene veljajo z ovojnino vred franko kolodvor Skofja Loka. Manj kot 3(1 komadov drevesc se ne razpošilja. Naročila sprejema zadruga. 46 Ekonom (Schaffer) priden in zanesljiv, ki jp posebno v hmeljarstvu-in če mogoče sadjars.vu izufjen, se za takojšn i nastop išče. Samski imajo prednost. Ponudbe s prepisom spričeval na naslov: Josip Ornig, Ptuj. 54 Krojači in šivilje! Kroje (šnite) po poljubnih slikah izdeluje Knafelj Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevniška ulica 2. 53 Ljubljana """ ~'J "" f> miznauc sredstvo zoper sadae šMllne. TE najboljše sredstvo za raz-, kuževanje ži-" vine, hlevov, orodja itd. za časa nalezljivih bolezni, Nadalje cepilno smolo, mazavo milo, Sanitol, Sanoform in druge slične izdelke prodaja in razpošilja domača tvrdka CHEMOTECH1VA družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg štev. 10. ua dvorišču tvrdke „Skaherne". PT Naročila na sadno drevje. iz drevesnice Kmetijske družbe se bodo oddajale spomladi (sredi marca) sledeče vrste sadnega drevja: 1. Visok« jab'aire : Landsberška reneta, zlata parmena, Damasonova reneta, bellefleur, Kaselska reneta, voščenka, Jakob Lebel, beli ananas, 1. vrsta po 12.50 Din, II. vrsta po 8 Din in III. vrsta po 4 Din. 2. Pritlične jablane: Landsberška reneta, bellefleur, Lord Suffield, čellini, Bismark, rdeči astrahan, Viljem Transparentovec, Deanov Kodlin, po 20 D n. ?,. Visoke Hruške: (žlahtne): Hardisovka in Avranška; moštnice: Ozimlca in Vajlarca I. vrsta po 12 50 Din, 11. vrsta l po 8 Din, III. vrsta po 4 Din. — (Pritličnih hrušek, marelic in češpelj letos ne bo na prodaj, pač pa prihodnje leto). Naročila, ki se morajo zaarali, sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čim-preje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla.' Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo. Naročitve se sprejema samo dokler je še kaj zaloge. — Manj kot iO dreves se ne bo pošiljalo. Stroški za ekspedicijo za vsak ovoj po 20 Din.