RUDOLF MENCIN: Pedagoški zbornik in njegov kritik. (Dalje.) Nas mora predvsem zanimati problem pedagogike kot avtonomne vede. V obilici filozofskih. psiholoških, socioloških. pravnih, eti5nih, gospodarskih in drugih problemov, ki stoje v bolj ali manj vidnem odnosu do vzgoje in pedagogike in ki jih vsak dan sreSavamo (koliko se je zadnje dni pisalo o Kantu in njegovi etiki!), ne nahaja lajik nobene zanesljive orientacije. Zato občutimo potrebo po vedi, ki bi z zreliš5a vzgojne misli podajala celoten pogled na svet in nam bila zanesljiv vodnik v zapletenih problemih in pojavih, ki so v zvezi z vzgojo — z vzgojo v širokem in najširšem smislu besede kot prafunkciji življenja, kot konštitutivnem činitelju duhovnega razvoja, z vzgojo, ki deluje v zajednici ravno tako nezavestno kot zavestno in od katere pomeni šolstvo samo vrhnji del zavestnega delovanja. Odvisnosti pedagogike od drugih ved. ki jih komaj površno ali sploh ne poznamo, je menda pripisati, da vlada med nami precejšnja nejasnost v osnovnih pojmih pedagogike, da vse povprek istovetimo pedagoške, psihološke, didakti5ne probleme, da razpravljajoč o pedagogiki mislimo skoraj edino le na šolo, na pedagoško tehnologijo. da nimamo nobenega zanesljivega merila za ocenjevanje raznih reformnih predlogov in teženj, da smatramo didakti5ne in metodi5ne probleme in na5ela kot osnovne probleme in normativna na5ela pedagogike. Nikakor ne mislim zmanjševati ali omalovaževati pomena raznih reform za šolo, a tu govorim o pedagogiki kot vedi in o potrebi, da imamo nek višji kriterij za presojo teh reform. Herbartova znanstvena (!) pedagogika, ki je končala v formalizmu, metodicizmu in psihologizmu, nam ni rhogla nikdar biti resen vodnik v velikih življenskih problemih vzgoje. ona nas je preje odvra5ala od študija sistemati5ne pedagogike. Sijajne vzglede vzgojne raodrosti in umetnosti so nam nudili v izobilju veliki pedagogi-praktiki. za orien- tacijo v velikih problemih socialnega žitja smo se zatekali k sociologiji. izgradnji racionalnih metod je služila psihologija, cilje pa smo si stavili — v kolikor nam niso bili diktirani — po svojem okusu, življenskem in svetovnem nazoru, najmanj smo se zatekali po nje k etiki in oficijelni filozofiji. Odpor proti intelektualizmu in formalizmu ni nikoli prenehal in je rodil v podro5ju šolstva vedno nova 'reformna gibanja, izzvenevajo5a v zahtevi, da bodi otroška duša, otroška narava izhodišče vsemu vzgojnemu in didakti5nemu delovanju, rodil je na5elo satnodelavnosti otroka, zahtevo po enotni. delovni, produktivni šoli i. dr. A vse te zahteve, reforme, ti problemi se sučejo koncem koncev le okoli pouka, so periferi5ni problemi pedagogike, dasi so za nas u5itelje-praktike pomembni, in ž njimi se nismo približali centralnim in osnovnim problemom pedagogike, nismo dobili zanesljivega vodnika na obširnem polju vzgojnih problemov, nesigurnost je ostala in ne vemo, 5e ne bomo marsikaj, kar danes poveličujemo in proglašamo kot evangelij, nemara jutri že pobijali. (Najmanj je misliti, da bi eksperimentalna psihologija, ki se je razvila v obširno vedo in na oraejenem podro5ju doseza za presojo gotovih sposobnosti in lastnosti razvijajo5ega se duha, dragocene rezultate, _s svoiimi metodami kdaj prodrla do globin 51oveške duše in nam mogla dati ključ do njenih misterijev. Njej prepušSati zadnjo besedo v šoli, bi pomenilo šolsko življenje do skrajnosti zracionalizirati.) Pogrešamo samosvojo, n a 1 a s t ni filozofski osnovi zgrajeno pedagoško vedo, kibiz zreIiš5a svoje osnovne ideje osvetljevala vse velike probleme življenja, nam tolmačila smisel vzgoje in njeno življensko funlkcijo v zajednici, glavne dinami5ne sile razvoja. Pač je tako avtonomna pedagogika že v nastoju — te moje misli kajpada niso izvirne — a se bori še za priznanje. Čemu vsa ta modrovanja? Ker se Čibejev ne odpravlja z metodi5no-kriti5nimi nasveti in ker pri5akujem od njega še zrelejših del, v drugo pa, ker hočem kot lajik pod5rtati, kar velja menda v znanstvenem svetu kot po sebi umevno, da se noben pravi znanstvenik ne loti samostojnega obravnavanja splošnih, to je osnovnih pojmov in problemov svoje vede. preden se ni za to usposobil z globokim študijem predmeta in preden se ni seznanil s problemi sorodnih ved, kojih odnosi do njegove vede mu morajo biti jasni. Za tako znanstveno polaganje temeljev kake vede so poklicani le izredni duhovi. skromnejši znanstvenik se bo zadovoljil, da na temelju, ki so ga položili drugi. gradi dalje in skuša na kakem špecialnem področju priti do novih znanstvenih izsledkov — ako je to sploh njegova naloga. Podro5je vzgoje je tako obširno, da vsak, ki samostojno misli in opazuje ter se resno zanima za vzgojne probleme — zlasti ako ima povrh še svoje praktične izkušnje, lahko obogati našo skromno pedagoško literaturo za dragocene prispevke in nikakor ni treba, da bi bil za vsako ceno znanstven. Dober publicist lahko za širjenje novih idej dosti več stori kot marsikateri znanstvenik. Kdor se ne pe5a naravnost z znanstvenimi problemi, temu bo kaka temperamentno pisana razpravica kljub osebnim refleksijam in raznim ekskurzijam- ljubša, kakor suhoparna znanstvenost, eksaktnost in sistenjatika-. Napram znanstveniku, ki operira z definicijami in abstraktnimi pojmi, se 5utimo onemogle, ne vemo, kje bi ga prijeli, kje mu ugovarjali, kje pritrjevali, s skepso pristajamo na njegove zaklju5ke, ali pa jih brez protidokazov odklanjamo. To se mi je zdelo potrebno napisati kot dopolnilo k dr. Žge5evi kritiki, ki mi v dvojnem oziru ni simpatična. Marsikoga utegne njegov način znanstvenega, formalno - kritičnega ocenjevanja Slankov v Ped. Zborniku oplašiti ali odbiti, kar itna lahko za posledieo, da poleg zgolj referativnih člankov ne bo dobiti originalnih prispevkov, k bi domače probleme samostojno obravnavali. Baš taki prispevki bi nam bili najbolj dobrodošliinnebomopri njih gledali toliko na formalno-metodi5ni na5in obravnave.. kot na idejno vsebino, Za u5eno lice nam je najmanj. Kaj bi za nas poraenilo, ako bi imeli vsaj enega publicista ali literata iz vrst učiteljstva, kakor so Tews, Gansberg, Oto Ernst. Miinch. To niso znanstveniki, a vendar so dali reformatori5nemu gibanju v nemškem šolstvu in med nemškim u5iteljstvom mogo5ne impulze. Dr. 2ge5 se ponovno sklicuje na svojo knjižico, ki io smatra kot resno znanstveno delo, smerodatno za razvoj naše pedagogike; a baš ona je v nekem pogledu tipi5en zgled znanstvenega diletantizma — v kolikor namre5 znanstveno, a s popolnoma nedostatnimi sredstvi in nedostatnim znanjem obravnava osnovne probleme vzgoje in v kolikor vzbuja vtisk vsestranske kritične obravnave predmeta. O taki seve ne more biti govora. Ne mogel bi potem iti mimo razvojnega problema kot takega in tudi ne mimo tako mogočnih vzgojnih .5initeljev kot so religija, narodnost. jezik, pravo, država, razne zajednice. Razven rodbine, pri kateri se je dalje pomudil, se vseh teh faktorjev niti ni resno dotaknil. Če tudi smatra gospodarske činitelje kot odločilne dinami5ne sile razvoja in jim podreja vse druge, tako vendar ve, da vlada tu neizprosen boj med dvoje naziranj in da je kratkomalo nemogoSe pri znanstveni obravnavi predmeta molče preiti nasprotne ideologije in vse tehtne znanstvene ugovore proti materialisti5nemu pojmovanju zgodovinskega razvoja. Seve se o vseh teh problemih na tako tesnem prostoru ni dalo govoriti in to tudi ni bil namen knjižice, a zato pa tudi znanstvena obravnava predmeta ni bila možna. To kar smatra dr. Žge5 kot prednost svoje brošure: njeno sistemati5nost, navidezno znanstveno eksaktnost dokazovanja in izvajanja zaklju5kov, izvirne definicije —• smatram spričo znanstvene šibkosti razprave preje kot njeno slabost, ker to, mislim, je krivo, da se 51ovek pri njenem 5itanju ne more prav ogreti, kljub temu, da je pisana s simpatičnim navdušenjem za stvar. Vseeno je dr. Zge5eva brošura resno delo in pomeni lepo obogatitev naše pedagoške literature, le da je ne smemo presojati s strogo znanstvenim merilom, ampak kot publicistiSni in programni, odnosno propagandni spis. Knjižica podaje pregled čez celo vrsto pere5ih vzgojnih problemov, služi zato dobro v orientacijo in kot izhodišče za referata, predavanja in debate. Mnogo truda in ljubezni do stvari je v njej zakopano. Samostojno vrednost ji daie poizkus, z analizo in karakterizacijo značaja, mentalnosti in posebnih življenskih prilik našega kmetskega in delavskega ljudstva postaviti izobraževalno delo med narodom na trdnejši psihološki temelj. Po prvem površnem pregledu knjižice sem bil osupel, kajti od raladega akademika ne bi bil pričakoval tako pregledne in v metodi5no tako disciplinirani, vsebinsko zgošceni obliki podane obravnave obširnih problemov. Zdi se mi pa, da bi bil avtor dosegel še vse drugaSen moralen uspeh. ako bi bil namesto doktorske disertacije napisal temperamentno soci" alno-vzgojno programatiSno študijo, v kateri bi bil dal prostodušno izraza svojemu temperamentu in mišljenju ter popolnoma odkrito nastopil proti ideologijam, ki prevladujejo v naši inteligenci in ki jih smatra kot reakcionarne ovire za spoznavanje našega dejanskega socialnega položaja in naših socialnih nalog. Odkrito enostranska tendenca bi bila seve duhove razburila, nekatere ogrela, dnige odbila, a izzvala bi polemike, ter pospešila razčiščenje nazorov in ločitev duhov. Ako bi knjižica povrh še bila prinesla nekaj doma5e socialne. kulturne in gospodarske štatistike, bi jo še raje in z večjim pridom prebirali. Dalje prih.