PODLISTEK. Roka ob križu. (Dalje.) Med tem, ko je la lopov tako rentaSil, hitel je mladi grdec b klarinetom proti Brdu. Tesno mu je bilo pri srcuj Y duhu videl je vedno pred seboj mrtyega gozdarja, Dvomil je, bi. li zločin naznanil ali zamolčal; iu ni si prikril, da bi ga zaradi zadnjegai lahko spravili z zlofiinom y dotiko, posebno,, ko ga je 'Andrej videl s puško. „0 Katica, Katica!" vzdihnil je vefikrat, ,,zakaj te nisem ubogal!" in podal se je v krčmo, ker so drugi godci Čakali nanj. PaS so zapazili vsl njegovo razburjeno^f, a mislili so, da je kriva naglica, s katero je prišel. Da bi se vsaj nekolik© umiril, zvrnil je (5aŠo za 6ašo v Bebe, in ko Je prišol čas, da so šli gost, igral je tako raztreseno, da sq drugi mislili;, da je pijan. Tone Jim je pustil to mnenje, se poslovil, in ko je zopet izkopal pužko, hitel domov. Med tem je zares priplaval temen y)blak nad glavo srefnega godca. Ko pridejo drvarji, vragajo6i se od deJa, mimo vode, najdejo mrtvega gozdarja in ustreljeuo srno. Grozna vest so je kmalu razSirila, drvarji so jo takcj naznanili na gozdarjevem domn, kamor se je ravnokar vrnil loveo Franoe. <Ta takoj obvesti orožništvo, sam pa pohlti k nesrečnemu kra3u, da vse potrebno preskrbi. Na potu sreča smolarja, kl »0 ni malo prostražil, kovidi naenkratpred seboj lovca, ker ima se na hrbtu celo vre6q nakradeno smolo. Loveo na videz tega niti ne opazi. I ,,2e veš," mu zaklifie od dale5,-,,da je pri vodi lovski tat ustrelil gozdarja?" .,,Kdaj je to biio?" vpraša smolar. ,,Danes proti veberu. Ali nisi slišal nobenega strela? Gozdar je odšel okoli petih'v gozd." ,,Tisto žeB streljati sem pa slišai," odgovori smiolar. vDvakrat zaporedoma sem slišal počiti —  zdaj šele uvidim, kako pošten človek sem jaz; k te mu bi mo noben vrag ne pi-ipravil. ,." ,,,Ko bi 1b vedel, kdo je bil?" ga prekine lov«c. ,.Kdo je bil? Hm, nočem biti izdajica." ,,,Ti veš torej kaj?" ga vpraža lovec, bled ko stena. ,,Hm, nekaj b' žo vedel," odgovori smolar B hudomušnim posmehom. ,,Meni 66 zdi, da bi mogoče Se lahko imo povedal." ,,Zakaj me tako gledaS?" vpraša lovec s trepetajočim glas'om. ,,Povej mi, dam ti par goldinarjev in zaradi smole ti tudi ne storim ničesar liudega. Cela stvar ostane med nama, pa je. Povej torej!" Smola.r pomisli nekaj trenotkov, potem pa pripovednje, da je virlel godca s puško y roki prihiteti Ia gozda, takoj ko sta po8ila strela, in da je le on edini raogel zločin sioriti. Po teh besedah si lovec vidno oddabne in re5e veselo razburjen: ,,To Že lahko poveS, povpod laKko to poveS. Pojdi zdaj z orožnikom in povej Se enkrat vse natanko. J'a.z oskrbim mod tem vse drugo." Nato odbiti z drugimi došlimi k vodi Ver da prenesti truplo domnv. Po Zavrbu se je vest šde raznesla, ko se ,?e vraCal godec domov. Ko koraka skozi \ms, viidi Katico pri oknu spo^o. Brez dvoma — doklica je čakala na njegov povratek, zaradi tega pe ji približa in jo pokli- \ 6e. Deldica se vzbudi takoj. MUodenič, o kojem J&' ravnokar sanjala, stoji pred njo; ysa rudeCa mu poda roki. .,Dragec, da si ie zopet sreSno tukaj in hvala ti, da si prinesel puško,. .Odnesi jo domiov in pusti jo tamkaj za večne 6ase." ,,Ob, dušica, raje bi imel, da bi jo pustil zunaj v gozdu zagniti." .,Se ti je kaj zgodilo?" vpraSa dekle prestrašeno. ,,Hm, ja — nekaj!" ,,Kaj pa?tt .,Tega ti ne morem zdaj povedati, prepozno je, ln noSem te s svojiiu vasovanjem spraviti ljudem na jezike. Jntri zveš vse. LaJiko noč! Ravno prihaja čuvaj; nofiem, da bi me videl s puško." ,,Lahko noč", zaklifie deklica za njim. Nato zapre tibo okno. A v posteljo ni mogla. Vedno je morala zreti na godčevo okno. Zla slutnja, ki % je danes že ves dan polnila srce, jo zopet s podvojeno silo obhaja. Nekaj hudega se je čisto gotovo kuhalo. Naenkrat se prestraSi. Pcpolno razločno zaCuje od Tonetove hiše gJas: ,,Gotovo je doraa, ravno sem ga videl prihajati od Tomaževe hiše." Katica spozna takoj gliais ptono5nega etuvaj4 Zdaj sli*i Francetov glas: ..IjO "hitro, da nnm ne nide!" PrestraSen vrklik jl prihiti Cea ustnice, ko zapazi razven teh tivok še dva orožnika^ ki vstopUa ravno v nezaklenjcno bišo. ^Za božjo voljo, kaj je storil?" zakliče vsa prestraSena in hiti odpirat okno. .Kaj je storil," odgovori lovec iz gnifie okoli stojegih, ,.Gozdarja je ustrelil zgoraj ob vodi In zato mora v luknjo^ ' ¦ '; • ¦¦ ,,Temu odgovoru sledi dvojen krik iz Katičinih in Ton8tovih ust, ki je stavil orožnikom isto vprašar ¦nje.. R ¦ ; |, i- ffl-! Deklice se je hotela polastiti omedlevica, a krep-ko se zravina ter biti k hilšici, kjer je i?od6eva mati vsa v solzah tarnala. Ko ivstopi v sobf«, so Tonetu orpžniki roki zvezali. ,,Katica," reče ta, ko jo »pazi, z mirnim glasom: ,,Prise\gam ti, da sem nedolžen. Srno sem sicer res ustrelil, a druzega niSesar. S prazno puško se ne strelja. Drug je bil, videl sem ga, kako je zbežal; kmalu zopet pridem, moja nedolžnost mora priti na dan. Ostani mi zvesta in moli zame, da najdejo rrioriloa Z Bogom, drugi strel ni moj!" Rad bi ji bil So roko podal, a roke so |mu bile na hrbtu zvezane in bilo mu je nemogože. Orožniki ga tirajo Daprej, eden je vzel njegovo puško seboj: vsa vas Je bila po koncu. V sobi sta pa pedeli potrti na duSi in na telesu stara mamka in Katica. Držali ste se objeti ter titio jokaJi za nesreCnim, Vedno in vedno sta! si tnavljali, da je nedolžen. rA sodnija je bdla drugega mnenja. Bili so mnenja, da je Tone srno ustrelil, med tem Še enkrat nabil in ustrelil gozdarja, ki ga je zasa^il. Zmstonj je zatrjeval Tone, (Ja je drugi strel sledil takoj prvemu in da on drugifi sploK nabil ni. Verjeli mu niso, doliazov je bilo preveC proti In pbsodili so ga na desetletno jeco. Grajski lovec Fraince pa je postal gozdar, ker je celo sivar tako razumno vodil. Žalostna je bila zima, ki sta jo preživeli Tonetova mati in Katioa, Obe ste iskreno molili vsak; dan za njega; drugega ilak nista mogli storiti, ai dozdaj je bilo še vedno zaroan. Nekega zimskega dne je morala Katica nesti neko ročno delo v sosednjo vas. Na poti domov začne moftno sr.ežiti in ona hiti, da bi prišla Se pred; temo domov. V tem pride mimo jarka, vi kojem je ležala moŠka postava. Ko stopt bliže, spozna smolarja. Dasi je vedela, da je sama on izdal Tfoneta, stopi vendar k njemu in ga skuša vzdramiti iz nevarnega spanja. Kon?no se ji vendar posrečd, in na njo oprt, tava smolar do vasi, kjer se v topli sobi kmalu bkrepSa, drugaSe bi bil zunaj gotovo zmrznil. Milosrčnost csoklice, koji je pomagal vzeti najdragjo na svetu, pn je vendar ganila, in komaj je spravil nekaj besed skupaj, da se je' zabvalil. Drugo jutro pa. ko se je popolnoma okrepCal, se jo odločil, skazati se hvaležnega. Počakati je samo še hotel, da se yrne ideklioa, Id je Šlai k jutranjemu opravilu. ,,V kakšen namen pa si danes molila, Katica?" jo vpraša, !ko se jo ta povrnila. .,1 — v kakšen? Imam samo en namen, da se prej ko slej izkaže nedolžnost Tonetova. Pa tudi zato sem molila, da se ne napiješ v drugič ter zopet kje obležiš in zmrzneš." ,Na ta naSin je Bog tudi enMrat nekaj o meni slišal. Bog ti povrni. Kar se pa ti5e prve proSnje — hm — mislim, daj bi ti lahko malo poraagal." ,Ti?" zakliče dekle zaCudeno, »,ti, ki si ga izdal?«' ,,Ja, iveš slabi Ijudje morajo biti tudi na svetu, drugade ni razlike med dobrim in slabim. A Se veliko večji lopov je v tem kraju, nego je smolar. ,Tista stvar z druglm slrelom mi bodi vedno po glavi. Pri zaslišanju nisem bil ve6 trezen, France m& je vsakokrat napojil z močuim žganjem, ter mi tako dtolgo ubi]'al y glavo, da je bil drugi strel zaj oge naš poznejo in da jo mogel .Tone znova nabaeati; končno sem sam to vorjel. Daaes pa setn popolnoma skupaj, in zdi se mi; da sem precej pametnejši, kot takrat. Oe o tem fako premiSljujem, zdi se mi, da ni bilo iriogoCe, da bi bil iTone drugi^ nabU, ker drugi strel Je bil takoj za prvim, in ne, kakor sedanji grašBak pravi, za ofieDaS pozneje. Moral je biti Se tretji vmes, ki je ustrelil gozdarja, in ta, kaj misliš, kdo je bil?" S sklenjenimi rokami je poslušala Katica, dokler jo smolar govoril. Ko je stavil to vpraSanje, odgovori brez pomisleka: ;nNikdo drug ko lovec France!" B,Uganila si. Nikdo drug kakor on. Vedel Je, kedaj se poda gozdar v službo, in on edini je imel dobiCek; ker po starem bi priSel, le on na jijegovo mesto." In postal je zgovoren. Pripovedoval je, k,ako ]e prišel na to sumnjo. Križ, kfi so ga postalvili na liou mesta in ki je napravljen vedno iz desek, na katerih je ležal irirtvec, je bil pnd vzrok. France bi moral iti skoraj vsak dan ciimo tega križa, iker so ravno v onem d«lu plavine sekali; a vedno so ogno tega mesta v velikem ovinku. Dai se boji iti mimo križa, ima gotov vzrok, meni smolar. Saj se splošno govori, da iz takšnega lesa nnrejen križ glasno pokliSe mimo gredočega morilca. In da dobi morilec, ako se takšnega križa dotakne, precej vročdco, ia|co takoj ne umre. ^ . I I ' ,,Ako se čuti popolno varnega," kbnča samotar svojo modrovanje, ,,zakaj se le tako izogiba križa? Zfikaj no zmnli tarakaj očenaša za reveža? — No, kaj pa premišljuješ, dekle?" ,,Promišljujem, kako bi s© s pomoCjo lega križa mogla doktteati Tonctova nedblžnost. Ali bi mogol potrditi, kar si povedal?" ..Sevedai" [0*11* prlho&itt.!