C I; N E A V G U Š T I N ':
»ZGORNJI STOLP« NA KRANCLJU
IN NEKDANJA ŽUPNA CERKEV V STARI LOKI
(Poročilo o izkopavanjih v 1. 1954)
Od srede poletja do jeseni 1954 so se na pobudo Muzejskega društva
v Škofjii Loki in ob materialni podpori Ljudskega odbora mestne občine
vršila pod vodstvom Narodnega muzeja v Ljubljani arheološka izkopavanja
na Kranclju nad Škof jo Loko in v Stari Loki. Izkopavanja je vodil najprej
prof. Stane Gabrovec, pozneje pa ravniatelj škofjeloškega muzeja Karel
Plestenjak. Namen izkopavanj je bil, z arheološkimi najdbami osvetliti
nekatera, predvsem starejša obdobja zgodovine Škofje Loke in njene okolice,
o katerih nam pisani viri le malo ali celo nič ne poročajo.
Medtem, ko je 'bilo v Puištalu nad Trnjem ob vstopu v Selško dolino
že 'po prvih poizkusih kopih ugotovljeno ilirsko gradišče, na ka-terega
je opozoril že dr. Pavle Blaznik, iso bili irezultati izkopavanj v Skofji Loki
(Krancelj) in v Stari Loki za arheologa manj povoljni. Tem večjo uslugo
so njegova prizadevanja to pot napravila umetnostni zgodovini, saj sta bila
ob priliki sondiranja terena odkrita kar dva pomembna arhitekturna spomenika:
v virih večkrat omenjeni »zgornji stolp« na Kranclju iz visokega
srednjega veka in ostanki romeimske cerkve v Stari Loki.
KRANCELJ
Kopasta vzpetina nad škofjeloišikim gradom je že dalj časa vzbujala
zanimanje arheologov. Ostanek zidovja na vrhu hriba in izkopani jarek
SK t,
VRH KRANCLJA
z abkrožajočim jark&m
pred izkopavanjem
Folo R. Berce
107
pod njim (si. 1) nista izključevala možnosti najdb iz ilirske ali rimske dobe
oziroma iz dobe zgodnjega srednjega veka. Toda že prva poizkusna kop
(si, 2) je pokazala, da imamo opraviti z najdbami iz nekoliko ndaj.šega
obdobja, iz dobe romanike. Kasnejša izkopavanja so to ugotovitev potrdila,
kajti ostanki arhitekture, deli keramike in drugo kulturnozgodovinsko gradivo,
ki je bilo najdeno, po času nastanka ne presega okvira visokega
srednjega veka. Po nekaj mesecih načrtnega dela moramo odkriti arhitekturni
objekt že kolikor toliko zanesljivo časovno, stilno in tipološko opre-
Sl. 2.
PRVA POSKUSNA KOP.
Smer JV-SZ
Folo R. Berce
deliti, čeprav bo zadnjo besedo seveda mogoče izreči šele ob zaključku del.
Tlorisna oblika (si. 3) izkopanih ostankov arhitekture kaže, da imamo
opraviti z deli stolpa kvadratjie oblike, ki ga na zunanji strani oklepata
obzidje in jarek. TloTisna oblika stolpa je malodane kvadrat: 13 m X
X 15.20 m X 13 m X 15.35 m. V oddaljenosti 5 m do 8 m ga spremlja obzidje
s stranicami: 25 m, 29.20 m, 25.50 m in 29.20 m. Izkopani jarek, ki razen na
severovzhodu obkroža vrh griča, doseže globino 5 m. Debelina stolpnega
zidu znaša okoli 2,5 m, medtem ko je obzidje za več kot polovico tanjše.
Zidava je organizirana v plasteh (si. 4). Kamniti kvadri so grobo obdelani,
a imajo pravilne oblike. Ogle sestavljajo skrbno oklesane klade iz drobnozrnatega
peščenca (si. 5). Njihova mera ne odloča o višini posameznih
plasti. Temeljni zid je enako skrbno oibdelan, a j e nekoliko širši od zidovja
nad njim Na stikaliišču obeh se je izoblikovala ozka polica, nekak talni
zidec, katerega višina raste in pada s terenom. Od prvotnega stolpa, ki je
segal v več nadstropij, se je ohranilo le pritličje. Podobno je z obzidjem,
katerega vrhnji del prav tako manjka.
108
Stolpov podobnih oblik, kot smo ga opisali zgoraj, pozna evropsko
gradivo precej, a tudi pri nas niso neznani. Y okviru sistematično predskanega
materiala poznamo n. pr. več primerov te vrste arhitekture na Dolenjskem:
Kle\evž, Stari grad, Rožek, Mokronog in posebno Cretež, ki je
ediini med njimi, četudi v razvalini ohranil prvotno podobo (1. Komelj:
Srednjeveška grajska arihitektnra na Dolenjskem. ZUZ. Nova vrsta I. str. 37).
Tudi Valvasor jih omenja: Mas.sen in Crain gantz gewoenlich war, dass
man solche Thuerne aii stati der Schioes.ser auffuerte« (XI. 470, cit. Komelj
o. c ) . po čemer sklepamo, da so jih prav tako pozinali "tudi drugi predeli
TLORIS STOLPA / OB/.IDJKM
IHnul A'. Herce
^eofr^ar^
'ziaA- ri„ Je/J r}54
flrloma xak>-ii(f
Kranjske lin da so služili enakim potrebam kol kasnejši, suubno bolj dognaini
tipi gradov.
Z razvojem isrednjeveškega fevdalnega sistema se začenja tudi razvoj
grajsike arhitekture. Grad je sedež fevdalnega gospoda dn upravni sedež
gospostva. '\GI važni A'logi se pridružuje Indi strateški moment: grad čuva
dn nadzoruje prometjia ijiota. prehode preko mostov in prelazov, dohode v
doline itd. ter ^ časn ne\arnosti jiudi varno zavetje gospodarju. Zato je
močno utrjen, pogosto na račun stanovanjske udobnosti. Med najprvotnejše
oblike gradu spada .stolp. Stolpasti princip gradu se je uveljavil piredvsem
v Srednji Evropi, v f^ranciji, Angliji itd. kot daljni dedič rimskega burga,
stolpastega branika na utrjeni niejd jjroti Ijarbaroiii. \irh razvoja tega
tipa gradu predstavlja normanski donjon, stano\anjski stolp, ki je bil razširjen
predvsem v Franciji in v obroibnih deželah.
Kot enega zadnjih primerov stolpastega gradu navaja Schuchhardt (Die
Burg im Wandel der Weltgeschichte, str. 212) grad Altregensberg v Švici
(si. 6). Po obliki in legi mu je soroden precej mlajši Eschborn (Schuchhardt
o. C, str. 260; glej slliko 7). Oba gradova sta postavljena na vrh kopaste
vzpetine. Centralni aAitekturni ohjekt pri dbeh je stolp, v tlorisni obliki
109
SI. *.
DKL ()UkKITt:(.A
^lOLPA Z OBZlDJtM
Folo OhUk
SI. 5.
OSTA.NKI STOLP.\STEGA
GRADU 7. JUGOVZHODA ,
Foto Ublnkkvadrat,
ki ga na zunaJiji strani oklepata obzidje in jarek. Obema je po •
obliki .soroden (tudi že omenjeni grad Cretež na Dolenjskem lin še bolj
kot ta — prav naš stolp na KTancljii,, ki ne samo po legi, arhitekturnih oblikah
in razvrstitvi obrambnih naprav, temveč tudi po merah stolpovih stranic
kaže sorodnosti s švicarskim (li2.90 m X 12.90 m) oziroma z nemškim pri-,
merom. Tako moremo brez pomisleka ^letos izlkofpani .stavbni objekt na
Krancljii tipološko uvrstiti v vrsto ostalih evropskih stolpastih gradov.'
V primeri z ohranjeniim dolenjskim gradivom iponieni stolp na Kranclju
za naše razmere jiapreden in izdelan tip te vrsite arhitekttire in je stilno
razvojno popolnoma dorasel podobnim objektom v Srednji Evropi. Medtem,
ko je n. pr. obrambne zahteve gradu Creteža povsem'zadovoljilo strmo
pobočje, se v Škofji Lokii naravnim obrambnim |K)gojem, podobno kot v
prtimerih, ki jih navaja Schuchhardt, pridružita tudi umetno izkopani jarek
in obzidje. Vendar obstajajo gotove razlike med stolpom na Kranclju in že
večkrat omenjenima srednjeveškima primeroma. Altregensberg in Eschborn
obdaja obzidje, čigar linija se dosledno prilagaja oblikam terena. Podobno
110
je fudi s primeri na Dolenjskem in tudi z gradovi v ostali Srednji Evropi,
kjer je oblika danega zemljišča pravi kategorični imperativ njhove tlorisne
forme in obenem resnični princip tudi pri izoblikovanju ostale srednjeveške
arhtekture, posebno profane. Nasprotno se v Skofji Loki linija obzidja
le nerada pokori pogojem narave zemljišča in skuša vseskozi ostati z^•csta
pravokotniku talne ploskve, kar se ji razen na severozahodu tudi malodane
posreči. V tem je škofjeloški grad bliže antičnemu principu formalno svobodno
organiziranega gradu, ki ga do neke mere zastopa n. pr. rimski
burgus, kot pa arhitekturnemu načelu severa, ki je kakor smo omenili.
SI. 6. TLORIS GRADU ALTREGENSBERG
V ŠVICI. (Po Schuchhardiu.)
,S1. r. TLORIS GRADU ESCHBORN.
(Po Schuchhardtu.)
značilen za pretežni del našega in srednjeeviropskega gradiva. Lepo primerjavo
s Krancljem nam omogoča n. pr. na jugovzhodni obali Anglije
izkopani rimski burg, ki ga prav tako omenja Schuchhardt (o. c, 162). Na
kopasti hrib postavljeni stolp kvadratne oblike oklepata obzidje in jarek.
Mere stranic stolpa se skoraj dosledno ujemajo z našim primerom (13 m X
X 15 m), a kar je važnejše: tudi tam poskuša tlorisni pravokotnik obzidja
ostati zvest svoji prvotni geometrični obliki. Žal nam manjka ustrezno
komparativno gradivo za Bavarsko, domovino škofjeloških fevdalcev in
nedvomno tudi graditeljev stolpa. Z njegovo pomočjo bi morda zadovoljivo
rešili tudi problematiko' našega primera. Vemo le, da je Bavarska ležala
v območju močne antične tradicije. Verjetno je vsaj v pogledu grajske arhitekture,
bolj dosledno od ostalih sosednjih dežel, črpala vzore iz stavbarske
delavnice provincialnega Rima. Razlaga, da bi siolrp nastal na temeljih starejše
antične arhitekture je navzdržna, ker bi po nekaj mesecih izkopavanja
pač že morali najti ustrezne sledi. Možnosti formalnega vplivanja v času
nastanka stolpa še o^bstoječe rimske arhitekiure nekje v bližimi ne moremo
111
niti zanikati niti zagovarjati, ker je Rim v tem delu Gorenjske dom.ala ne- •
raziskan.
Nerešeno ostane še vprašanje datacije. Skoraj gotovo stolp na Kranclju
ni nastal pred 12. stoletjem. »Kar se v virih do 12. stoletja naziva grad (castellum,
civitas, castrum, urbs, munimen), je po večini le utrjen dvor ali
staro gradišče. Na zunaj si jih moremo predstavljati kot večje lesene ali
na pol zidane stavbe, nekatere obdane s palisadami, jarkom in nasipom.
Kamnit zid okoli dvora je že izjema, ki jo vir izrecno navaja« (M. Kos,
Zgodovina Slovencev, 121, 122; cit.: Komelj o. c). V prid kasnejšemu nastanku
bi govorila tudi konstrukcija zidu, ki je v osnovi sicer Se tipično
romanska, a jo zaradi precej grobo obdelanega gradbenega materiala mo-
SI. 8. GRAD ESCHBORN. (Po Schuchhardtu.)
SI. 9.
SHEMA VHODNE ODPRTINE
SREDNJEVEŠKEGA STOLPA.
(Pipcr: Burffejikunde.)
ramo postaviti v nekoliko kasnejšo dobo. Zal še ni odkrit severovzhodni del
stolpa z vhodno odprtino, katere lega bi nam mogla pri dataciji koristiti.
V zgodnejših primerih je vhod v stolp postavljen v I. nadstropje, tako,
da je dohod mogoč le po lestvi oziiroma stopnicah. Šele kasneje prestavijo
vhod v pritličje. Podobno manjkajo tudi ostanki arhitekturnih členov, po
katerih bi mogli natančneje sklepati o starosti stavbe. Vsekakor pa nam
izdelani tip stolpastega gradu z vsemi atributi, ki so značilni za (zaključno
fazo njegove razvojne poti, nedvomno priča o času nastanka v kasni romanski
dolbi.
V virih beremo že 1. 1074 in 1. 1160 o dvoru freisinških škofov (curtis,
curia) v Škofji Loki (Kos, Gradivo III, št. 284, IV, Št. 403). Zal ga ne moremo
točneje lokalizirati, vendar močno dvomimo, da bi bil istoveten z
našim gradom na Kranclju, ki na osnovi dosedanjih rezultatov izkopavanj
ne kaže kontinuitete z domnevno starejšim arhitekturnim objektom. L. 1202
se omenja »častnim firmissimum in Lonca« — močno utrjeni grad v Loki.
(Kos, Gradivo V, št. H). Zelo verjetno se poročilo nanaša na naš stolpasti
grad, verjetneje pa se skriva pod tem imenom prednik današnjega grajskega
škofjeloškega gradu. Mesto, kjer stoji, je bolj ugodno za razvoj
grajskega kompleksa takšne kategorije, kot jo omenja poročilo, kakor pa
112
skopo odmerjeni svet na Kranclju. Verjetno pa iionio zadeli pravo, če smatramo
stolpasti grad le za del škofjeloških grajskih utrdb, ker si brez
obvladanja strateško važne višinske točke na Kranclju skoraj ne moremo
preds^tavljati učinkovite obrambe niže ležečega gradu, katerega nastanek
je verjetno posledica rastočih nasproistev med freisinškimi škofi in sosednjimi
Ortenburžani, ki so se i>osebno razplamtela proti koncu 12. stoletja.
Prav v tem Času moremo nedvomno tudi iskati nastanek stolpastega gradu
na Krancljti. V kasnejših virih se grad na Kranclju dosledno imenuje
»zgornji stolp«, v nasprotju s »spodnjim gradom« (»die untere Burg nider
^ est«) kot imenuje vir iz 1. 1560 (Pokom, L o k a . . . , DS 1894, str. 605) grad
SI. 10.
SHEMA
STANOV.\NJSKEGA
PROSTORA
V SREDNJEVEŠKEM
STOLPU
(Ptper: Biirgejlikuudo.)
pod njim. »V stolpu je bil nastanjen, podobno kot na Starem gradu, poseben
gradiščan (Biirggraf), ki ga v virih lahko zasledujemo od 14. stoletja dalje.
Dolga leta so bili gradiščani Puštalsiki gospodje. Vloga zgornjega stolpa je
prenehala istočasno kot na Starem gradu v začetku 16. stoletja. V virih sdcer
ni nikjer govora o vzrokih, vendar je povsem na dlani, da ga je potres
1. 1511 dodobra zrahljal oziroma porušil zgornji stolp kakor Stari grad.
Po L 1511 teh. objektov gospostvo ni več oibnavljalo, tako je zgornji stolp
zaipadel v brezpomembnost. Viri ga od začetka 16. stoletja dalje več ne
omenjajo.« (Odlomek iz pisma dr. P. Blaznika Muzejskemu društvu v škofji
Loki z dne 25. VII. 1954.)
Ker so si bili stolpasti gradovi — kot priča ohranjeni material — po
oblikah, razvrstitvi iprostorov iitd. (Gruber) med seboj močno podobni, nam
rekonstrukcija prvotne oblike stolpa ne bo delala prevelikih težav. Omenili
smo že, da sta stolp na Kranclju na zunanji strani obdajala obzidje
in jarek. Na severovzhodu je bili preko jarka speljan lesen pridvižni most.
Vhod je bil ozek, prav tako tudi okna. Zaradi izrazito utilitarnega značaja
te vrste arhitekture (prina. Komelj o. c., str. 62) so vhodne in okenske
odprtine ostale tudi brez vsakega lepotnega poudarka, tako, da nam izostanek
najdb dekorativnih arhitekturnih elementov postane povsem razumljiv.
Pod zobčastimi nadzidkom vrh obzidja je bil speljan obrambni hodnik.
Na dvoriščni strani so k stolpu oziroma k obzidju posebno v kasnejši dobi
radi prislonili stranska poslopja (prim. si. 8). Eno takih se je v tlorisu ohranilo
tudi na Kranclju ob jugovzhodni strani stolpa. Stolp je segal v višino
113
v več nadstropij. Vhod (si. 9) je bil. kot smo že omenili, v I. nadstropji
oziroma kasneje v pritličju. Svetloba je prihajala skozi majhne line (si. 1 (^
Debelina zidu se je z nadstropji zoževala. Tako nastale zidne police sol
služile kot opora lesenim stropnikom (prim. si. 10). Le strop v pritličjii^j
kjer je bilo skladišče oziroma ječa, je bil navadno zidan. Vhod v spodnji]
prostor je vodil iz I. nadstropja skozi odprtino v stropu (si. 11). Prostori!
za bivanje so bili v vrhnjih nadstropjih (si. 10). Vendar moramo poudariti,!
SI. II.
^I1KM.\ S PO.MOCJO SKRIPr.\ IRKJE.VEG.4.
VHODA V PRITLIČNI PRO.STOK .STOLP.^.
fPipor: Blirgon,kiinti(\)
da so bile stanovanjske potrebe prvotno omejene na najmanjšo mero. Šele
kasneje se začno vedno 'bolj uveljavljati želje po stanovanjski udobnosti.
»Razvoj gre očitno vse bolj k podajanju in podčrtovanju stanovanjskega
momenta.« (Komelj o. c. str. 63.) Stolp je pokrivala piiramidasta streha.
Pod njo je bil speljan obrambni hodnik (si. 12).
Ob koncu ne smeono prezreti važnosti najdb kulturtnozgodovinskih predmetov
iz visokega srednjega veka. Najdene so bile pečnice iiz gotske dobe
z motivi rozet in fial, železnii noži z graviranimi roženimi ročaji, bodala,
gumbi in drugi predmeti za vsakdanjo irabo* žeblji, deli bar\"nega stekla,
posode iz bele in rdeče gline, barvana in ornamentirana keramika, kamnite
krogle in železne puščice za samostrel itd. Posebno rariteto predstavlja
bronasti svečnik s kipcem srednjeveškega viteza v oklepu iz 14. stoletja.
Vsi ti predmeti, ki osvetljujejo način življenja po naših gradovih v visokem
srednjeta veku in nam obenem doktimentirajo oblike in stopnjo profane
umetnosti tistega časa, zaslužijo posebno razpravo.
114
SI. 12.
-^HE-\l.\ QBR-4.\1B.\EG.\
HODNIKA
.SRED-\JEVESKEGA
STOLP \ .
(Pipcr; Burgon.kunde.)
CERKEV V STARI LOKI
Domnevno .sfaroslo\ansko grobišče v bližini cerkve v Stari Loki in
nekdanjega sedeža prafare, ki se v virih omenja že 1. 1074 (Kos, Gradivo IV,
št.. 284) je dalo povod prei.skavi terena na pokopališču okrog današnje
cerkve. Pri tem so bili najdeni ob vzhodni steni zvonika ostanki starejše
arhitekture. Delo se je nadaljevalo in po jiekaj dneh smo mogli na podlagi
ohranjenega talnega načrta (si. 13) identificirati najdbe kot ostanek temeljev
siarološke župne cerkve, ki .so jo podrli 1. 1863. Zaradi najdbe polkrožno
oblikovane, romanske stranske apside je bilo mogoče ugotoviti prvo'tno
obliko cerkve pred kasnejšimi gotskimi in baročnimi prezidavami, ki jih
najdemo začrtane v tlorisu.
Prednico današnje cerkve nam je v opisu in talnem načrtu ohranil
»starološki Dolničar« župnik Kramer (Drobtinice XXVI., 1. 1892). Dragoceni
za uais so posebno tloris ter prečni in podolžni prerez stavbe (si. 15 in 15.)
Na podlagi Kranierjevega poročila, Merianovih in ValvazorjcA ih slik (.si.
16, 17, 18) ter rezultatov, ki jih je prineslo letošnje izkopavanje, moremo
kolikor toliko točno rekonstruirati obliko uekdanje starološke cerkve.
2e pogled na tloris (si. 13) naJU po^ e, da imamo opraviti z dvenm stilno
različnima arhitekturnima telesoma: s podolžno pravokotno ladjo na zahodu
in ožjim prezbiterijem na vzhodu. Dve vtsii slopov pravokotnega prereza
delita prostor za vernJke v tri dele: srednjo glavno ladjo in d\e skoraj
za polovico ožji stranski ladji. Zvonik je postavljen med prezbiterij in
sirednjo ladjo. Oprt je na ojačeivi slavolok apside in na prva dva ^lopa
v ladji. Širina in dolžina ladje se približuje razmerju 1:2.
Razmerja med merami posameznih prostorov, arkadni loki, ki delijo
prostor za vernike v tri dele, ter položaj zvonika, so elementi, kii nedvomno
razodevajo ronjansko poreklo nekdanje starološke cerkve. Ce k tem karakteriistikam
prištejemo tudi letos odkrito pollkrožno zaključeno apsido južne
stranske ladje (si. 14) in ipri Pokornu (Loka, DS 1894, 599) omenjene »znake
v zidu«, ki naj predstavljajo vdolbdne za tramove, nosilce lesenih romanskih
8« • 115
SI. 13. TLORIS LKT.V 1863 PODRTE STAROLOSKE CERKVE. (Po originalu y Osrednjem državnem
arhivu Slovenije v Ljubljani.)
osvetljevala tudi stranski ladji. O enem teh nam poroča tudi Kramer (Življenje
in delovanje Franca Ks. Kramerja, poslednjič korarja v Ljubljani,
popisano od njega samega. Drobtinice XXVI. 1. Ljubljana 1892, str. 73), ki
pravi, da so pri podiranju cerkve našli pri oltarju sv. Štefana sredi zidu
tako zazidano okence.
Kljut sorodnostim, ki družijo na.šo cerkev s sodobno arhitekturo nekaterih
žnpnih in meščanskih cerkva pri nas, obstaja vendar razlika, zaradi
katere zavzema starološka cerkev posebno mesto med našimi romanskimi
stavbami bazilikalnega tipa. Medtean ko je pri njih navadno zvonik prislonjen
k fasadi oziroma k ladji cerkve, je v našem primeru postavljen tik
pred apsido nad »korni kvadrat«, ki ga omejujeta slavolok iin zadnji par
slopov v srednji ladji, tako da so — kot pravilno, čeprav nekoliko pretirano
domneva Kramer —• »vrvi zvonov na stopnice pri oltarju padale in
motile mašnika in ljudstvo« (o. c, 74). Cerkva tega tipa, ki jih Nemci
imenujejo »Chormthurmkirchen« naše slovensko gradivo ne pozna. Pogo-
116
slopov, potem si lahko ustvarimo približno sliko o nekdanji stavbi. Njena
oblika odgovarja oblikam mnogih drugih, predvsem župnih cerkva, ki so
v dobi romanike nastajale v Srednji Evropi in tudi pri nas. Mariborska
stolnica, proštijska cerkev v Ptuju, stara ljubljanska stolnica itd. so lepi
primeri za io vrsto arhitekture. TipKjloško jih uvrščeuno med triladijske
slopne bazilike z ravnim lesenini stropom in s tremi polkrožno zaključenimi
in polkupolasto obokanimi apsidami ob zaključku stranskih in glavne ladje.
V dvignjeni steni srednje ladje, v tako imenovanem svetlobnem nadstropju,
je bilo petero polkrožno zaključenih okenskih odprtin. Ozka okenca so
stejše so na Bavarskem, kjer moramo iskati vzore tudi za staroJoški primer.
Posredniki tega tipa arhitekture so bili nedvomno freisinški škofje, ki so
loškemu ozemlju tudi v profanem stavbarstvu posredovali marsikatero novo
obliko.
Po arhitekturnem tipu bi naša cerkev mogla nastati v 12., morda celo
v kasnem 11. stoletju. Veudar je za datacijo v našem primeru odločilna
oiblika arkadnih lokov med glavno in stranskima ladjama in nekatere nepravilnosti
tlorisnih oblik. Medtem ko je n. pr. za romansko dobo značilna
oblika arkadnega loka polkrog, se na prehodu ^• gotiko začno v romansko
SI, 44. FOCa.tU z ZVONIKA \ A ODKOPANI
DEL JU2NE STRANSKE LADJE. Ob paligondno
zaključeni kapeli so vidini oistanki južne stranske
apsjde
SI. 15. PODOLZNI IN PREČNI PREREZ
NEKDANJE CERKVE V STARI LOKI. (Po
originalu v Osrednjem državnem arhivu
Slovenije v Lj-ubljaui.)
koncepcijo vedno pogosteje vrivati posamezne gotske forme. Tak primer
najdemo v mariborski stolnici, kjer ima južna arkada pravilne polkrožne
loke, severna pa rahlo šilaste (Fr. Štele, Mariborska stolnica, ZUZ XIX.,
str. 6). Podobno je s Staro Loko. Y podolžnem. prerezu stavbe (si. 15) je
šilasta oblika arkadnih lokov prav dobro vidna. Opažamo tudi nekatere
razlike v merah posameznih svodnih polj, tako ob zahodni fasadni steni,
ka;kor tudi v območju apsidnega dela staVbe. Donin (R. K. Donin, Die
Bettdlordenkirchen in Osterreich. Zur Entwicklungsgesohichte der osterreichisohen
Gotik. Baden b. Wien 1935; cit. Štele o. c , str. 8.) ugotavlja,
da je mešanje romanskih in gotskih olblik, tako v poisameznostih kakor v
večjih celotah značilno za šesto desetletje 13. stoletja. Tudi razne nepravilnosti
talnih oblik so v tem času na dnevnem redu. Fr. Štele (o. c , str. 9.)
domneva za mariborsko stolnico, da je prav zaradi teh značilnih oblik
nastala sredi 13. stoletja. Ker je starološka cerkev zrasla iz podobnega
konservativnega severnoitalijansko-avstrijsko-bavarskega arhitekturnega
okolja kot mariborska, jo moramo tudi časovno podobno opredeliti. Glede
na mnogo bolj izrazito šilasto bliko loka (si. 15) kot jo opažamo v mariborski
stolnici, moramo njen nastanek pripisati poznemu 13. stoleiju.
117
v dobi zrele gotike zamenja, kot kaže talni načrt (si. 13), g^lavno apsido
velik, '/8 zaključeni prezbiterij. Podobno usodo doživlta tudi južna dn
severna apsida. le da sta njuni mesti zavzeli ninogo manjši, '/s zaključeni
kapeli. Prezbiterij in obe kapeli prekriva šestdelni gotski rebrasti- svod.
kot to kaže talni načrt (si. 13). Na zahodu je prezbiteriju priključena še ena
obočna pola z rebrastim obokom na križ. Novi prezbiterij sodi po svojih
merah, poudarjeni višini in dolžini prostora, rasti konstruktivnega ogrodja
v višini brez vezanosti na tla (prim. si. 15) in po velikih oknih, ki do največje
mere odpro steno (prim. Štele o. c.,str. 12 in našo sliko 16) v skupino
SI. 16.
MEIUANOVA SLIKA SlAHOLOSKE
ZUPNE CERKVE IN CERK.VICE
SV. LOVRENCA. (Merian: Topogrraphia
prtfvincianim aiistr.. 1649.)
tako imenovanih dolgih koro\, katerih nastanek so posebno pospeiševale samostanske
cerkve, saj iso bili zaradi velikosti zelo prikladni za kome
molitve številnih redovnikov. Želja po razkošnem videzu je novo obliko
arhitekture zanesla tudi v župne, posebno mestne cerkve. Tako so skoraj
vse prednice naših dvoranskih cerkva v Kranju, Radovljici, Cerknici,
Št. Rupertu imele na vzhodu prizidan dolgi kor. ki se je s poznejšo dvoransko
prostornino zlil v učinkovito celoto. Kot ugotavlja Štele (o.C, str.'12)
j e nastanek dolgih korov tipiičen za čas od srede 14. stoletja dalje. V našem
primeru nam pri dataciji utegne pomagati tudi oblika obočne konstrukcije.'
ki kaže precej zgodnje forme. Šestdelni gotski obok je v 14. stoletju zelo
pogost in prav tako tudi hruškasti prerez reiber, ki se po 14. stoletju naglo
umika drugačnim oblikani (Štele o. c, sir. 15). Približno v istem času, ko
pozidajo dolgi kor, obokajo tudi glavno in obe stranski ladji. Rebrasti
svod na križ je oprt na služnike, ki ne segajo do tal. temveč se že v p^^ i
tretjini končujejo v konzolastih oporah. Podobnost z dbočno konstrukcijo
prezbiterija, posebno z njegovo prvo obočno polo pravokotne oblik;e, je
očitna. Deli reber hruškastega profila, ki smo jih ob priliki izkopavanja
našli na prostoru nekdanje ladje, po obliki in materialu (drobnozrnati
118
rdečkasti peščeiiec) odgovarjajo rebrovjii, ki j e bilo najdeno v neposredni
bližini prezbiterija, pri katerem so bili kosi rdečkastega peščenca uporabljeni
tudi za gradbeni material. Iz prečnega prereza cerkve (si. 15) sklepamo,
da so bila sečišča reber tako v prezbiteriju kakor tudi v ladji okrašena
s sklepniki. Bogat kamnoseški okras cerkvenih svodov je značilen
za. kranjsko-primorski arhitekturni milje, po čemer moremo sklepati, da
je gradnja novega prezbiterija in obokanje ladje delo domačih stavbarjev.
Kaj jo nagnilo graditelje, da so se lotili obokanja celotne ladje, je
težko reči. Verjetno jih je motila neskladnost med višino novega prezbiterija
in nizko romansko ladjo. Ob priliki svodenja so podobno, kot v času
gotizacije ptujske proštijske cerkve oziroma fridericijanske prezidave v
Si. 17. .
VALVAZORJEVA S.KICA ZUPNE CERKVE V
STARI LOKI IN CERKVE SV. LOVRE.VCA.
(Iz Valvasorjeve grafične zbirke v Zagrebu.)
Stari ljubljanski siolnici, zvišali stene stranskih ladij in prek;rili prostor za
^•e^nike z enotno streho. Iz treh, nekoč samostojnih prostorninskih celic,
je nastala kolikor toliko enotna prostorndna, ki jo je od kasnejših dvoranskih
cerkva ločila le še različna višina glavne in stranskih ladij (stopnjevana
cerkev, Staffelkirche).
L. 1750 je roženvensika bratovščina isezidaila ob severni steni prezbiterija
kapelo Matere božje (Kramer o. c, str. 74). Tlorisna oblika je, kot kaže
tloris (si. 13), poligon z različno dolgimi stranicami. Pri tem je severna
stranska ladja precej trpela na svoji prostorninski dognanosti, saj je izgubila
svoj naravni zaključek — apsido oziroma eventiialni kasnejši gotski
poligon in se spojila z velikim prostorninskim kubusom novega, kar preveč
bahavega prizidka. V začetku 19. stoletja je nasial ob zahodni fasadi
cerkve še priziidek, oprt na tri strani s stebri in loki, približno v istem času
pa tudi lopa ob zahodni steni zakristije (Kramer o. c, str. 74).
Poleg župne cerkve sv. Jurija moramo omeniti tudi • cerk\ ico s\-. Lovrenca,
ki je stala v južnem delu pokopališča. Kot moremo ra.izbrati iz Merianove
slike Stare Loke (si. 16) in skice, ki se je ohranila v Valvazorjevi
zbirki v Zagrdbu (si. 17), je bila to manjša kapela, ki je, sodeč po obliki
119
oken in zaključka prezbiterija (si. 17), nastala v gotski dobi. Y prid tej
trditvi bi govorila tudi konstrtikcija zidu, o katerem pi.še Kramer (o. c,
str. 72), »da je bilo trdno kakor skala«. To vrsto izredno koanpaktnega zidoTJa
smo mogli ugotoviti tudi pri vseh gotskih prizidkih v stari župai
cerkvi. Tako na Merianovi (si. 16) kakor tudi na Valvazorjevi sliki (si. 17,18)
opazimo v bližini cerkve sv. Lovrenca še okrogel stolpič, ki je verjetno
romanska kostnica, morda kapela sv. Mihaela, ki jo omenja masna ustanova
KuirbiniaTia Fiirnpfeila de Pfeihaim iz 1. 1657 (Pokorn o. c, str. 600).
i
SI. 18.
VALVAZORJEVA .SLIKA STAROLOSKE
CERKVE. (Vakazor: Die Ehre 1689.)
Ko bo preiskano danes še težko dostopno arhivalno gradivo v Vidmu
in Miinchenu, bomo morda mogli tudi o nekaterih drugih, danes še nekoliko
spornih vprašanjih, ki zadevajo nekdanjo starološko cerkev in stolp
na Kranclju, reči tehtnejšo besedo.
LITERATURA
P. B i a z mj k : Skofja Loka in Jijeii okraj v preteklosti. Sikofja Loka in njen okraj. Skofja
Loka 19%.
P. B I a IZ n i k : Gradovi na Loškem ozemlju. Kironika, časopis za slovensko krajevno zgodovino.
Leto L, št. 2. Ljubljana 1953.
J. G r e g o r i č - S t e l e : Srodnje\''eška cerkvena arhitektura na Dolenjskem. Zbornik za umet-
Rosino zgodovino. Letnik L Nova vrsta, Ljubljana 1951.
\l. K o m e 1 j : Srednjeveška grajska arhitektura na Dolenjskem, Zbornik za umetnostno zgodovino.
Letnik I. Nova vrsta. Ljubljana 1951.
F r . K o s : Gradivo za zgodovino Slovencev v sredmjejn veku, II.—V, knjiga. Ljubljana 1906—1928,
M, K o s : Zgodovina .Slovencev, Od nas-cJitv^; do reformacije. Ljubljana (95"'.
F r, K r a m etr : Življenje in delovanje Franc-a TCramer-ja, poslednjič korarja v Ljubljani, popisano
od njega samega. Drobtinice, XXVI. 1, Ljubljana 1952.
"VV, P i n id e r : Deutsche Bu;rgen und feste Schlosser, Leipzig 1913.
O, P i p e r : Burgenkunde, Bauwesen und Geschichte der Burgen zuuachst innerhalb des Deutschen
Sprachgebietes, Miinchen und Leipzig 1905,
F r, P o k o r n : Loka, ^Krajepisjio-zgo-dovinska črtica,) Dom in svet. L, VIL LjiuibljaTia 1894,
H, R i e h 1 : Burg und Schloss, Heimatliches Baueu im Ostalpenraum, Steirische VeTlagsamstalt.
Graz 1941.
F r. Š t e l e : Mariborska stolnica. Zbornik 'za umetnostno zgodovino. Letnik XIX, zvezek t/2.
Ljubljana 1941.
C. i S c h - u c h h a r d t : Die Burg im Wandel der Weltgeschichte. Potsdam. 1951.
J. V e i d e r : Umetna obrt na škofjeloškem ozemlju. Skofja Loka in njen okraj. Skofja Loka 1936.
J. v e i d e r : Stara ljubljanska stolnica. Njen stavbni razvoj in oprema. Ljubljana 1947.
120