izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Št. 86.
V Ljubljani, petek dne 11» oktobra 1918.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni*, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Leto L
Posveti v Berolinu.
„Govor in odgovor brez ovinkov“.
Berolin, 10. oktobra. Posvetovanje na merodajnih vladnih mestih o odgovoru na Wiiso-novo noto, ki se je — kakor je bilo že javljeno — pričelo včeraj v navzvčnosti generalnega kvartirmojstra Ludendorffa, se danes nadaljuje. Zdi se — pravi „Vossische Ztg.“ — da bo uspeh posvetovanja odgovor predsedniku Wilsonu in pa da bo omogočeno uspešno nadaljevanje razprav. Zdi se, da je svet državnih tajnikov bil na stališču, da bodo razna zasedenja in opustitve pokrajin predmet določbe v dogovoru za premirje.
Glasom „Lokalanzeigerja“ goji vlada željo, da se naj koraki, ki imajo biti storjeni ali povzročeni, pospeše. Zato se naj to, kar se ima sčdaj povedati, ostro formulira, da pride odgovor in protiodgovor brez ovinkov do zaželjenega cilja.
Berolin, 10. oktobra. „Berliner Tageblatt“ piše, da se je ožji vojni kabinet včeraj ob šestih sestal k posvetovanju. Bili so navzoči državni kancler, državni tajniki in zastopnik vrhovnega armadnega poveljstva. Posvetovali so se o dogovoru na Wilsonovo noto.
Berolin, 10. oktobra. „Germania“ misli, da sme izraziti upanje, da se dela zora miru. Dejstvo je, da obravnava Wilson nemško ponudbo čisto drugače kakor pred nekaj tedni avstrijsko in to opravičuje to nado. Eno je gotovo, da mora biti Nemčiji na vsaVnačin zasigurana njena posest in zato je sedaj armada edini porok.
London, 10. oktobra. V interviewu je lord Lansdowne izjavil, da je nota princa Maksa Ba-denskega Wilsonu izraz iskrene želje po miru. Pogoji, ki jih je Wilson stavil v svojem odgovoru, so po njegovem (Lansdownovem) mnenju primerni (pravični). Glede nnmške želje o sklepanju premirja je izjavil, da se vojna ne da prekiniti brez garancij, ki jih zahteva Wilson, ker bi sicer Nemci dobili oddiha in časa za zbiranje novih močij.
Uradni krogi so pripravljeni na žrtve.
Berolin, 10. oktobra. Kakor sledi iz Wi!so-novih vprašanj morajo biti pred izvršitvijo načrta za odgovor razjasnjena neka predvprašanja za posvetovanja političnega vodstva države z generalnim kvartirmojstrom Ludendorffom. To se je zgodilo pri včerajšnjem posvetovanju, ki so se ga zopet udeležili vojni odsek, kancler, podkancler in vsi državni tajniki.
Berolin, 10. oktobra. Uradni krogi žele, da bi se naj na Wilsonovo noto odgovorilo takoj ko pride uradno besedilo. Uradno sedaj ni mogoče odgovoriti, ker treba za to izvirnega besedila. V prevodu je namreč nekaj dvomljivih mest.
V noti vidijo možnost mirovnih pogajanj. Uradni krogi so v veliKi meri pripravljeni Jn hočejo biti požrtvovalni za dosego častnega miru.
Narod naj sklepa.
Berolin, 9. oktobra. Predsednik Fehrenbach , je sklical prihodnjo sejo nemškega državnega zbora za sobot% 12. t. m. ob 1. popoldne. Na dnevnem redu so sporočila državnega kanclerja.
Berolin, 10. oktobra. Konservativna frakcija državnega zbora je naložila predsedniku, naj takoj skliče sejo zbornice, da se razgovore o Wil sonovem odgovoru na mirovno ponudbo.
Berolin, 10. oktobra. Državni kancler se trudi pripraviti večinske stranke v državni' zbornici do tega, da bi narod odgovoril s svojim sklepom; ta naj izrazi, da se narod začenja pogajati in da jamči za Izvedbo sklepa.
Odgovor — novo vprašanje.
Berolin, 10. oktobra. Nemški odgovor na Wilsonovo vprašanje bo baje danes objavljen. Potem bo tudi tukajšnjemu časopisju dovoljena razprava o opustitvi ozemelj. Nemški odgovor bo nemara precej obširen. V glavnem bo najbrže vsebovai vprašanje, da je odločilnega pomena zaznati, kako si Wilson misli da naj bodo izvedene posamezne točke.
10. oktobra. Posvetovanje vseh merodajnih činiteljev o odgovoru Wilsonu se je pričelo snoči v kanclerjevi palači in je trajalo skoro celo noč. Člani večinskih strank so dobili nad in sodijo, da se bo dalo sporazumeti z Ameriko. Posvetovali so se izključno o drugi točki, dočim so se o prvi in tretji skoro zedinili.
Novi vojni minister.
Berolin, 9. oktobra. (K- u.) Generalni poročnik Scheuch, dosedanji generalni major in šef vojnega urada v vojnem ministrstvu, je bil imenovan na mesto ministra v. Steina za državnega in vojnega ministra.
Berolin, 9. oktobra. Wolffov urad javija: Prvi generalni kvartirni mojster von Ludendorff je dospel iz velikega glavnega“stana na razgovor v Berolin.
Nemčija umakne čete.
Dunaj, io. oktobra. V tukajšnih političmh krogih se je raznesla vest, da je Nemčija že sklenila umakniti svoje čete na nemško mejo. Ludendorff je bil poklican v Berolin in je baje tej Wilsonovi zahtevi pritrdil.
Rotterdam, 10. oktobra. Na belgijski meji stoječe čete so popolnoma mobilizirane. Ta vojaška odredba je storjena, ker naj po opustitvi Belgije po Nemcih zasedejo deželo nizozemske čete.
Politične reforme na Saškem.
Draždane, 9. oktobra. Saška vlada pripravlja politično reformo odločujoče važnosti. Skupno ministrstvo je že imelo par tozadevnih sej.
Draždane, 9. oktobra. (K. u.) Danes se je vršila pod predsedstvom kralja in v navzočnosti kraljeviča seja skupnega ministrstva, v kateri se je določil 28. oktober za sklicanje odgodenega rednega deželnega zbora in bilo notranje ministrstvo pooblaščeno, da izdela zakonsko predlogo, ki naj nadomesti sedanjo deželnozborsko volilno pravico na širši podlagi.
Mnenje dunajskih krogov.
Dunaj, 10. oktobra. Tukajšnji diplomatski krogi smatrajo za samo po sebi umevno, da se prično pogajanja na temelju Wilsonovega odgo vora. Uverjeni so, da privedejo pogajanja k miru. Glede vprašanja, so li osrednje države priprav Ijene pred početkom razprav opustiti zasedeno sovražno ozemlje, se sedaj ne da še nič določenega reči. Vendar pa tolmačijo zelo različno dejstvo, da je Wilson pač odgovoril na nemško, ne pa na avstrijsko noto. Menijo, da se Wiison hoče pomeniti z največjo vojaško silo. O drugem mnenju, da hoče razpravljati z avstrijskimi narodi, ne pa z državo, dvomijo. Resni parlamentarni krogi zelo obžalujejo, da zbornica sedaj ne more zavzeti svojega stališča glede opustitve zasede nega ozemlja.
Francija je ljubosumna na Ameriko.
Ženeva, 9. oktobra. „Humanite“ piše med drugim: Obžalovati je, da postaja Wilson na tak način razsodnik sveta in da odklanja njegova dežela Anglijo kot tradicielno demokracijo. Brez dvoma je to namen osrednjih sil. Toda sedanja in prejšnja francoska vlada sta pripomogla k temu namenu vsied njunega pomanjkanja drznosti in dalekovidnosti.
„L’ homme“ izvaja v članku „Nobenega orožnega miru“: Razpravljati na podlagi Wilsonovih pogojev, se še ne pravi sprejeti. Vse se suče okrog vprašanja, bo li sprejel naš sovražnik pogoje ali ne. Za to pa ni potreben nikak orožni mir.
Ženeva, 10. oktobra. Proti petim se je pojavil ministrski predsednik Ciemenceau z vedrim obrazom v kuloarjih zbornice. Od vseh strani povpraševan o položaju, je izjavil: „Vse gre dobro. Amerikanci rabijo svoje komolce prav krepko ; včasih nekoliko smelo in drzno, a vedno z dobrim uspehom. Operacije potekajo dobro in to je edini odgovor, ki se spodobi, da ga damo Nemcem.
„Ageuce Havas“ piše : Odgovor Wilsonov je bil v zbornici zelo ugodno sprejet. Kakor Wilson, noče tudi zbornica še nadaljne vojne, hoče pa. imeti garancij za bodočnost.
Seinski in radikalni socialisti za mir.
Ženeva, 9. oktobra. Seinski socialisti so sprejeli predlog, da bodo francoski socialisti z vsemi sredstvi skušali označiti vojno antante kot osvojalno vojno, ako bi hotela antanta vsied zmagoslavja zasledovati imperialistične cilje. Po poročilu „Tempia“ pa je izvršilni odbor francoskih radikalnih socialistov soglasno sklend pozvati antantno diplomacijo, naj izrabi pričujoči vojni položaj za takojšnjo dosego svetovnega miru.	'	-
Ameriški listi za nadaljevanje vojne.
Bern, 9. oktobra. Poročila iz New-Yorka razglašajo silno agitacijo za nadaljevanje vojne, ki se je pojavila v nekaterih ameriških Jistih po razglasitvi nemške mirovne ponudbe. Časopisje zahteva, da se bitka na zaiiodu nadaljuje z vsemi sredstvi, -dokler ni Nemčija vojaško poražena. Nemčija je ta čas vojaško še veliko premočna, da bi se dalo z njo govorit; o miru. V New-Yorku so se vršile demonstracije za nadaljevanje vojne.
Husi in Čehc^slovaki-
„Times“ vedo poročati, da je bil v Moskvi odkrit napad protirevoiucionarjev, ki so nameravali usmrtiti vse ljudske komisarje. Konstatirano je, da je bil Krčmi podminiran. Palača naj bi zletela v zrak, kadar bi zborovala sovjetska vlada. Veliko ljudLje aretiranih.
„Pravda“ poroča: Glasom spomenice češkega Narodnega sveta ni povoljno uspela organizacija prostovoljske armade niti v Sibiriji niti v okolici Samare. Rusi prepuščajo Čehom vojno brejne, mesto da sami osvobodijo domovino. Ceške^sile pojenjavajo. Vprašanje je seveda, če se hočejo bojevati dalje.
Listi javljajo, da je bilo za odgovor na usmrtitev člana izredne komisije Jegorova in na napad jetniškega paznika ustreljenih 250 talcev.
Po nekem poročilu Reuterjevega urada iz Petrograda je bil 25. septembra ustreljen tudi bivši ministrski predsednik Trepov.
Državni zbor.
j vakov in Romunov. Karoly je interveniral pri mi-I nistrskem predsedniku dr. Wekerleju, naj se inter-Dunaj, 10. oktobra. Poslanska zbornica ! nirane slovaške voditelje osvobodi, nadaljuje debato o nujnih vprašanjih.	\ Pogajanja v Solnogradu so se. razbila.
Poslanec Dulibič se pritožuje nad slabo 1 „Neues Wiener Tagblatt“ poroča, da so se go-prehrano v Dalmaciji in se zahvaljuje Hrvatski, j spodarska pogajanja med Avstrijo, Ogrsko in ki je pomagala. Pravi, da ni čudno, če Jugoslo- Nemčijo v Solnogradu končala in da so udelež-
vani ne verjamejo več obljubam vlade. Obrača se proti Tiszi, ki je delal v Jugoslaviji razpoloženje za Jugoslavijo.
Minister za domobranstvo Czapp govori proti poslancu Zahradniku in pravi, da je zavrnil njegove besede o Čehoslovakih ob Piavi v tajni debati ter izjavlja, da Zahradnik poveličuje pre-lomitev prisege in slavi ubežnike, ki se z orožjem obračajo proti lastnim bratom in očetom, kot junake. Minister kliče: Za nas so Čehoslovaki slej ko prej kršitelji prisege in to se mora primerno kaznovati.
Proti poslancu Rögerju se obrača minister Czapp radi njegovih napadov na vojaštvo, posebno kar se tiče generala Naumanna.
Justični minister Schauer odgovarja poslancem Klofaču, Habermanu, Stanku in Maštalku.
Notranji minister Geyer odgovarja poslancem Klofaču, Stanku, Fiedierju, Habermanu in tovarišem na njih vprašanje glede protizakonitih razmer v ustavi avtonomnih oblasti na Češkem. Poslanec Kraus govori o žalostnih razmerah prehrane na Češkem.
Poslanec dr. Benkov'č veli, da so vse ponudbe vlade Jugoslovanom brez koristi. Jugoslovani hočejo biti svoboden narod. „Proč od Gradca“ je silno dejstvo in ni je sile na zemlji, ki bi megla še kedaj spraviti Slovence v graško deželno hišo. Jugoslovani nočejo nacionalnih aneksij, hočejo pa, da bodi izvedena 3. točka Wil-sonova dobesedno. Zaščita narodnostnim manjšinam po načelu reciprocitete. Govornik pravi, da more le mirovni kongres rešiti jugoslovansko vprašanje.
Poslanec Nemec se obrača proti izjavi mi-mistra za deželno brambo, češ, legijonarji so kršitelji prisege in meni, kako potrebno in koristno bi bilo, če bi se Avstrija odpovedala orožnemu bratstvu z Nemčijo in če bi hodila svoja lastna pota.
Poslanec knez Lubomirski izjavlja, da se» je tudi konservativna skupina poljskega kluba odločila za združenje vseh poljskih pokrajin v samostojno in neodvisno državo.
Prihodnja seja v petek.
Za državne uslužbence. Dunaj, 10 oktobra. V odseku za državne nameščence so ugotovili besedilo odredbe o vračunitvi vojnih let v službovanje in napredovanje.
Ugibanja o novi vladi.
Fedeaallzem. — Lammasch, Redlich ali Sylva-Tarouca.
Dunaj, 10. oktobra. V parlamentarnih krogih se je pojavila danes posebno trdovratna go-: vorica, da prav kmalu odstopi min. predsednik i Hussarek. Vlado bi prevzel prof. Lammasch, a v vlado bi stopila prof. Redlich, posl. Renner in industrijalce Meinl.
Min. predsednik je povabil voditelje strank,
niki zapustili Soinograd. Zatrjujejo, da so se pogajanja definitivno razbila.
Kakšen bo odgovor nemške vlade Wilsonu? Nemci že agitirajo. Iz govorov različnih državnikov se že vidi, kako se bo stvar razvila. Bivši državni tajnik Demburg je govoril približno takole: „Poniževalnega miru ne sprejmemo. Novo ministrstvo naj ne bo samo mirovno ministrstvo, ampak tudi, če bo treba, ministrstvo narodne bramhe, in to, če treba, do trpkega konca.“
Avstro ogrski orožniki nä Poljskem niso varni življenja. V okraju Lubartow na Poljskem so klativitezi nedavno ustrelili iz zasede nekega, vojnega orožnika, očeta 11 otrok, rodom Ogra, ko je šel patrulirat. To je že 42. slučaj zavratne usmrtitve orožnika v okupacijskem ozemlju Poljske.
Za oprostitev Pllsudskega in Sonkow-skega. „Polnische Nachrichten“ javljajo, da je poslal načelnik parlamentarnega kluba poljskih socialnih demokratov, Daszynski, nemškemu državnemu tajniku Scheidemannu pismo, v katerem zahteva, da se izpusti poljski brigadir Pilsudski in njegov štabni šef polkovnik Sonkowski, ker ni nikakih razlogov za to, da je bil odveden Pilsudski iz Varšave in pridržan v zaporu.
Dr. Trumblč zadovoljen. „Journal de Ge-neve“ poroča: Dr. Trubič, predsednik Jugoslovanskega odbora, se je^na poti v Pariz, prihajajoč iz Rima, mudil v Ženevi in je izjavil v pogovoru z našim sotrudnikom, da je jako zadovoljen s političnimi konferencami v Rimu. Pri Sonninu ni bil, ali dolgo se je razgovarjal z Orlandom in Bissolatijem in drugimi politiki. Službena Italija kaže simpatičen interes na formaciji Jugoslavije in razumeva njeno storitev, da se Nemci izključijo od jadranske obali. Kar se tiče teritorijalnih vprašanj, bodo rešena na mirovnem kongresu na temelju narodnega načela in z ozirom na življenske interese obeh dežel. Izjava italijanske vlade je uvod za priznanje Jugoslovanov s strani antante- — Kakor poroča „Zeit“, je dr. Trumbič došel v London.
Kaka bodi Srbija. Glasom poročila „Cor-riere della Sera“ se je srbska skupščina izrekla, da se naj vzdrže teritorijalne zahteve Srbije glede ogrskih in avstrijskih pokrajin in albanske obale. Za financiranje Srbije da antanta štiri milijarde.
O bodoči češki državi. V Plznu se je vršilo, v nedeljo veliko manifestacijsko zborovanje češke državnopravne demokracije, na katerem je referira! profesor dr. Nemec iz Poge in razvijal strankin program za češko državo. Nemec je na-glašal, da Čehi ne bodo prepustili Slovaške mad-jarskemu imperijalizmu in čeških manjšin ne nadvladi Nemcev v Nemški Češki. Čehi ne bodo nikdar izročili teh čeških manjšin. Tudi ne bodo -nikdar prepustili nemške razlage samoodločbe, ki prezira zemljepisne, zgodovinske in gospodarske razloge za celoto dežel češke krone. Razmerje Čehov do Nemcev se bo ravnalo po njih zadržanju napram češki državi. Neki drug govornik naj ostanejo na Dunaju ker jim bo mogel kmalu j je izjavil, da bo imela bodoča češka država tri
priobčiti važne dogodke. Pri Hussareku so bfii danes dr. Adler, Seitz in Renner.
Dunaj, 10. oktobra. V parlamentu je bilo danes mnogo razburjenja, ko je bil min. predsednik opoldne poklical k sebi voditelje strank, da jim poda važne izjave.
Razvedelo se je le toliko, da je ministrski predsednik prosi! poslance, naj bi ostali na Dunaju, ker so veliki dogodki pred vrati. Ne bo menda napačno, če rečemo, da bo v vprašanju ustave storjen odločilni korak. Splošno je muen.e, da stopi vlada pred javnost s posebno izjavo, ki bo načeloma priznavala načela federalizma.
Glede notrajno politične odločitve obstojita
univerze; Praga, Brno, Požun.
Rusko ukrajinski mir. Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja so do nadaljnega prekinjena. Premirje naj ostane še nadalje v moči, kakor naj še nadalje ostanejo konzularna zastopstva. Nadaljujejo se dela v pogodbi za premirje, imenovanih . komisij za prometna vprašanja, izmeno blaga ter za Rdeči križ. Del ruske delegacije je odpotoval, drugi del pa ostane v Kijevu, da nadaljuje posvetovanja v komisiji.
Odstop španskega kabineta. Iz San Se-bastiana poročajo, da je celotni španski kabinet odstopil. Vsied demisije naučnega ministra je bila nastala v kabinetu že pred več dnevi notranja
dva načrta: ali se bo 1.) razmotrivalo, kako bi j kriza. Velik del časopisja navaja notranje politične
ustanovili posamezni narodi svoje nacijonalne za-stope in kako bi se ti potem med seboj pogajali, ali pa bi se 2.) narodi odpovedali nacijonal nim odsekom, ker ti radi razpredelitve parlamenta po narodnostih niso potrebni (?).
Vlado bi imel sestaviti prof. Lammasch ali pa prof. Redlich.
Dunaj, 10. oktobra. Z izpreinembami v vladi spravljajo v zvezo tudi poljedeljskega ministra grofa Sylva-Tarouca. Danes je bil pri cesarju v avdijenci. Tudi profesor,a Lammascha imenujejo kot Hussarekovega naslednika.
Dnevna politika.
Ministrstvo Lammasch-RedHch na obzorju. V parlamentarnih krogih se razglaša, da sta poklicana dvorni svetnik Lammasch in profesor Redlich, sestaviti prehodno ministrstvo. Baje bosta v kratkem pozvana k cesarju.
Wekerle gre. Sedaj je jasno, da je Wekerle padel. V službi ostane samo še, da se ustanovi nova vlada- V opozicijonalnih krogih zatrjujejo, da bo grof Hadik novi šef vlade.
Karoly na obzorju. Včeraj je sprejel ce sar v avdijenci grofa Karolyja. Zadnje dni se je posvetoval grot Karoly z voditelji nemadžarskih narodov na Ogrskem, tako z voditelji Srbov, Slo-
vzroke. Uradnih poročil še za to ni, ki bi pojasnila to izpremembo.	»
Madrid,' 10. oktobra. Ministrska kriza je rešena. Vsi ministri ostanejo na mestu, le da postane Romanones naučni mi«ister mesto Albe. Maura pa prevzame vodstvo justičnega ministrstva.
Kucharzewski odstopi. Varšava, 10. oktobra. Ministrski predsednik Kucharzewski je, kakor poroča predseds'.veni urad ministrskega predsedstva, naslovil na vladajoči svet pismo, s katerim prosi za odpust kot ministrski predsednik in da se ga oprosti od naloge sestaviti nov kabinet. Kucharzewski izjavlja, da je njegov korak nepreklicljiv.
Finski kralj. Helsingfors, 10. oktobra. Po tajni seji, ki je po. kratkem odmoru trajala od ene do devetih, je deželni zbor izvolil princa Friderka Karla Hessenskega za finskega kralja.
Vojna v Afriki. Neko portugalsko poročilo „Petit Parisienu“ iz Vzhodne Afrike se glasi, da so prekoračili Nemci reko Rewna in Se umikajo v notranjost gozda. Potemtakem bo general Lettow-Vorbeck po uspelem pre bitju sovražnih črt zopet v Nemški Vzhodni Afriki
Vojaška dolžnost v Ukrajini. Časniki javljajo, da so se začela posvetovanja o obči brambni dolžnosti. Služba bo dveletna. Edini sinovi bodo oproščeni.
Wilsonov odgovor.
Ameriški diktator je odgovoril.
Njegov odgovor je trd in krut, njegov odgovor je odgovor samozavestnega zmagovalca, kateremu je usoda in bojna sreča položila v naročje odločitev o bodočnosti Evrope in sveta. Sicer še ne nastopa kot zmagovalec z mečem v roki, ampak še vedno sedi za mizo z vljudnim vprašanjem na ustnih.
Odgovora želi na tri vprašanja.
Prvo vprašanje: Ali je nemški kancler prepričan, da je cesarska nemška vlada sprejela njegov program ? — Težko je reči, na katero besedo naj damo poudarek. Mogoče, da ima v mislih nemško parlamentarno vlado, katero zastopa kancler, ki se v svojem zadnjem govoru ni postavil popolnoma na stališče Wilsonovo. To velja zlasti za Alzacijo-Loreno. Wilson zahteva v eni svojih točk brezpogojno izročitev teh dežel, Franciji, nemški kancler pa govori samo o avtonomiji, kar ni vseeno. Mogoče je pa tudi, da polaga Wilson poudarek na besedo „cesarska“. O tem govorimo več pri tretjem vprašanju. Že iz tega vprašanja vidimo, da je vsaka beseda nevarna diplomatska zanjka, in tajiti se ne da, da je zelo spretno nastavljena.
Drugo vprašanje je naravna posledica — prvega.
„Ali je nemška vladä pripoznala Wilsonov program tako, da ga hoče brezpogojno izvesti, predno govori dalje, ali misli, da je mogoče o posameznih točkah še razpravljati? Jasno je, da Wilsonu ne pade na um, da bi bile posamezne točke kot take predmet razprave, kako da jih je treba tolmačiti. Po njegovem mnenju so jasne dovolj. Zato zahteva, da jih Nemčija brezpogojno in brez pridržka sprejme, potem je šele mogoče govoriti o drugih pogojih.
Najbolj kritično in velevažno je pa tretje vprašanje.
V čigavem imenu govori kancler? Ali govori v imenu „ustavnih faktorjev, ki so doslej vodili vojsko?“ Ali govori samo v imenu parlamentarne vlade kot zastopnice nemškega ljudstva ? Vsak razsoden človek razume, kam meri to vprašanje, ker vsak ve, kako strogo razločuje Wilson v vseh svojih govorih med pruskim militarizmom s cesarjem na čelu in med nemškim narodom kot takim. V enem svojih govorov je Wilson izrečno poudarjal, „da se s Hohenzollerji ne pogaja.“ Da on meri samo na eno adreso, o tem ne more biti dvoma tudi zato, ker on ni samo predsednik Zedinjenih držav, ampak tudi načelnik ameriške lože. S tem vprašanjem je nastavil nemškemu narodu ostro bodalo na prsi, ili — ili! Onemu nemškemu ljudstvu, ki naj v svojih mukah in v svojem vojnem trpljenju samo izvrši odločilno eksekucijo! Ta'pogoj je najtežji izmed vseh, težji kakor zahteva po izpraznitvi zasedenega ozemlja, ker seže monarhičnemu čutu Nemcev do kosti in mozga.
Nemška vlada stoji pred usodno odločitvijo. Kaj naj odgovori? Ali se bo Wilsonu posrečilo vreči razkol med vladarja in ljudstvo? Lahka ta stvar ne bo. Dalje moramo upoštevati tudi izjavo socialnih demokratov Scheidemannove struje, ki so rekli, da vprašanje Alzacije-Lorene zanje ni nobeno vprašanje v teritorialnem smislu, ampak da morata ostati te dve deželi nemški. Nemško delavstvo nadalje dobro ve, kaj ga čaka, če Nemčija kapitulira — in nič manj ne zahteva Wilson v bistvu. Nemci stoje torej pred alternativo, ali boj na življenje in smrt s cesarjem na čelu — ali pa kapitulacija in mogoče republika. Njihovo odločitev bodo diktirala bržkone sredstva, s katerimi razpolagajo za eventualno nadaljevanje vojne. Če je dosti Ijudij in dosti materijala bodo rekli ne, če pa tega ni, bi bila pa blaznost nositi in trpeti vojno gorje v zavesti gotovega — propada.
Wilsonov odgovor tudi za Avstrijo ni brez pomena.
Na našo mirovno noto doslej ni odgovoril in pravijo, da tudi ne bo. Mogoče. Njegov molk se da pa različno tolmačiti; eni pravijo, da našo državo nalašč omalovažuje, češ da je avstrijska itak popolnoma odvisna öd nemške, drugi pa si razlagajo njegov molk z dogodki, ki utegnejo kmalu nastopiti. Vsekako je ta molk zelo zanimiv.
* *
*
„Action Francaise“ piše: „če hoče Avstro-Ogrska mir, se mora najprej ločiti od Nemčije. Na mirovnem kongresu Avstrija ne bo nastopala kot vazal nemškega cesarja. Državniki na Dunaju se morajo pač s tem sprijazniti.
Avstrilsko volno poročilo.
Boji za Leskovac.
Dunaj, 10. oktobra. (K. u.) Uradno:
Italijansko bojišče.
Mestoma živahnejše poizvedovalno delovanje Italijanov.
Balkansko bojišče.
Ob Skumbiju se je izjalovil poskus italijan skih oddelkov, prekoračiti reko.
Severozahodno in severno Leskovca so se razvili boji. Za našimi frontami so bile uničene srbske in črnogorske tolpe.
Zahodno bojišče.
Severno Verduna, pri Beaumontu, so zmagovito odbili naši lovci v zvezi z renskimi polki težke navale.
Sef generalnega štaba.
Nemško volno poročilo.
Umikanje pred «Trto Cambrai—Sl. Quentin. — Napadi Američanov.
Berolln, 10. oktobra. (K. u.) Uradno. Zapadno bojišče.
Na bojišču med Cambraiem in St. Quenti-nom smo zavzeli zadaj ležeče postojanke. Cambrai smo izpraznili. Z uspešnimi, z oklopniki
podpiranimi protinapadi, ki so nas privedli zvečer 8. oktobra jugovzhodno Cambraia zopet v posest Seranvillersa in višin na obeh straneh Esnesa, so znatno olajšali predvsem bavarski in renski polki kakor tudi čete nemške lovske divizije odločenje od nasprotnika. Tekom dneva je sledil sovražnik ob obeh straneh Rimske ceste v smeri Le Chateau z močnejšimi silami. Naše sprednje čete so odvrnile tukaj kavalerijo, ki je nastopila v zvezi z oklopniki. Močnemu infante-rijskemu napadu so se korakoma v boju izognile na svoje nove črte. Zvečer je stal sovražnik vzhodno črte Bertry—Wassigny—Buohain.
V Champagni so bili zavrnjeni sovražni delni napadi ob obeh straneh St. Etienna.
Med Argoni in pobočjem Ornesa so ponovno navalili v enotnih napadih Američani, na vzhodnem bregu Može pa obenem s Francozi. Ob vznožju Argonov so se zrušili s težkimi izgubami za nasprotnika. Cornay, kamor je vdrl sovražnik, je bil zopet osvojen. Glavni sunek napadov med Airo in Mozo je bil naperjen proti Sommerance in Romagne. Oba kraja sta ostala po menjajočih se bojih v naših rokah. Preko Romagne in vzhodno odtod do Cunela prodrlega sovražnika so vrgli zopet nazaj badenski polki.
Na vzhodnem bregu Može smo odbili sovražnika pri in vzhodno Sivrya ter smo zopet zavzeli Sivry, ki smo ga mimogrede izgubili. Severozahodno in vzhodno Seaumonia se je izjalovil sunek nasprotnika pred črtami avstro-ogrskih lovcev in renskih polkov.
von Ludendorff.
*
Nove granate.
London, 10. oktobra. Bivši minster Churchill je govoril v Glasgowu in je rekel, da se sedaj bavijo trije miljoni delavcev z izdelovanjem municije. Granate, ki jih sedaj izdelujejo sp namenjene ne za stoječo ampak za premikajočo se vojno. Sedaj smo pri zmagovanju, je rekel, in ne želimo, da bi nam zmaga še zadnji trenutek ušla.
Po domovini.
Lepe reči se nam obetajo. V državnozborski seji 8. oktobra je rekel dr. Renner sledeče: Po vojski ne bo preostalo drugega, kakor da podržavimo srednjevelike in velike obrate in podjetja. Vsa produkcijska sredstva morajo postati družabna last, pred vsem zemlja. Zato ne verjamem, da bo konec prevrata, če se sklene mir in če se narodi pregrupirajo. Gre se za veliko večje reči. Vi mislite, da je to že mnogo, če se narodi združijo v narodne države. Pa boste videli, da se bo zgodilo še nekaj večjega. Vi se motite, če mislite, da boste tudi v novem narodnem redu zopet gospodarji dosedanje produkcije. Gibanje se je nacijonalno začelo, a kot socijalno se bo končalo! — To naj prebero naši narodni listi. Če razumejo, kaj se to pravi, ne bodo več vpraševali v svojih listih z gotovim, vsakemu predobro razumljivem namenom: Kje je dr. Šušteršič itd., ker bi se znalo sicer zgoditi, da bodo prišli zopet drugi ljudje, ki bodo vpraševali: Kje je pa dr. Tavčar, Ivan Hribar, kje je škof itd. Renner-jeva opazka je zelo inštruktivna, skoraj tako, kakor Schillerjev verz: Gefährlich ist’s, den Leu zu wecken ...
Dr. Šušteršič na Dunaju. „Slovenec“ poroča: Danes se je vrnil dr. Šušteršič iz Švice na Dunaj in se je udeležil današnje seje parlament^. Kaj je vzrok tega povratka, bodo gotovo vedele „Novice“. — Tega, odkrito rečeno, „ne vemo“. Ampak nekaj drugega vemo: V ljubljanski kavarni „Union“, imajo naročen „Ljubljanski Zvon“. V tem listu je priobčeno pismo Levstikovo, kjer beremo: „Pri nas je strašno velika množica Ijudij, kadar se je treba poganjati za mastno plačo; kadar je treba dela, pa love tiste, kateri sicer radi delajo, pa poleg vsega tega skoro nejmajo vsakdanje potrebe“. Te besede so v izvodu, ki leži v „Unionu“, s svinčnikom podčrtane. Vprašanje: Na čegavo adreso gre to? Kdo zahaja v „Union“?!
Nova orientacija tudi pri frankovclh ? Pod tem zaglavjem prinaša „Slovenec* izvleček iz članka prof. Milobara v '„Hrvatski“, kjer pravi, „da tudi frankovci zahtevajo, da se ujedinijo vse slovenske zemlje, zajedno z beneškinu Slovenci; to znači oživotvorjenje starega pravaškega programa, naj ga imenuje potem eden Veliko Hrvatsko ali pa Jugoslavijo“. To je za „Slovenca“ veliko zadoščenje. „Ker smo zametavali" — tako sklepa— Pilarjev in Stadlerjev program, ker se nismo ogrevali za slovensko avtonomijo, so nas zmerjali s političnimi otročaji. Danes se je pokazalo, kdo je pozneje gledal v svet. Danes se frankovci sprijaznjujejo z Jugoslavijo. Prihodnjost jih bo še vse drugače zmodrila“. — Tako se tolaži „Slovenec“, ki ima seveda tudi nas nekoliko v mislih, kadar piše o frankovcih. Naj bo pomirjen zaradi nas in naj skrbi zase. Kadar bo prišel čas, bo dobil dve brci naenkrat: prvo od jugoslovanskih demokratov, drugo pa od Srbov. „Vorspann“ povsod pošiljajo s „hvala lepa“ nazaj, kadar pride voz na vrh hriba.
Koalicija v Jugoslovanskem Narodnem svetu. Hrvatsko-srbska koalicija je izdala tale komunike: Hrvatsko-srbska koalicija spoznava potrebo ustanovitve Narodnega sveta v sedanjem času ter je poverila petero svojim članom nalogo, da v to svrho stopijo v dogovor z ostalimi strankami. V odbor so bili izvoljeni poslanci dr. Edo Lukinič, dr. Dušan Popovič, Svetozar Pribičevič, dr. Ivan Ribar in Večeslav Wilder.
Slovenski interniranci v Italiji. „Osrednji odbor* poroča, da je imela konferenca v Beinu za izmeno internirancev ugoden uspeh. Italijanska vlada je sprejela predlagani način izmene, ki pripomore v prvi vrst Slovencem do vrnitve v domovino. Moški od 17. do 52. leta so izključeni, razven onih, ki jih italijanski vojaški zdravniki priznajo, da so za vojaško službo popolnoma nemogoči. „Osrednji odbor“ je zelo ustregel tej akciji s tem, da more predložiti točno sezname internirancev po občinah, ker tako bo vsaka občina tvorila poseben transport.
. Iz profesorskih krogov. Premeščen je profesor dr. Valentin Kušar z ljubljanskega učiteljišča
na I. državno gimnazijo za dobo šolskega leta 1918/1919. — Suplent idrijske realke Josip Kre-menšek je imenovan za učitelja 9. činovnega razreda na državni višji realki v Ljubljani.
Odlikovani stražmojstri. S srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje je bil odlikovan stražmojster Matija Ehrlich, s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje pa stražmojstri Ivan Hostnik, Anton Štancer, Josip Tretjak, Josip Blaži in Feliks Zlatar, vsi v okrožju graškega deželnega orožniškega poveljstva št. 6.
Poročil se je gospod Alfred Smole, višji uradnik avstrijske banke v Trstu z gdč. Emino Mahnetovo.
Smrt. V Gradcu je umrl vsled španske bolezni nadporočnik 87. pp. Josip Mervar, ki se je šele avgusta vrnil iz triletnega ruskega ujetništva. Bil je odlikovan z vitežkim redom železne krone 3. razr. — Umrl je v Podgorici v Črnigori rez. poročnik g. Josip Mahne ml. trgovec tz Trsta, star 36. — V Tolminu je umrla gdč. Julija Gabršček po dolgi in mučni bolezni. — V Kobaridu je umrla gospa Josipina Urbančič, stara 24 let. —- Umrl je v Ukrajini g. Josip Gasperčič, narednik 5. strel, polka, trgdvec pri Sv. Ivanu pri Trstu. — Umrla je v Spodnji Šiški gospa Marija Jančigaj stara 64 let, na Dunaju pa profesor idrijske realke Kajetan Stranetzky. — Umrla je v Ljubljani ga. Albina Breceljnik, soproga adjunkta državne železnice.
Po Ljubljani se širijo grozne vesti o umrljivosti ljudi, posebno o bolnici se govori, da je mrličev toliko, da jih nimajo kam spravljati. Res je, da je umrljivost precej večja nego prejšnje čase, ampak take govorice niso resnične. Informirali smo se v bolnici in zvedeii da je umrl tam v tem mesecu od 1. do 6. vsak dan samo po 1 bolnik; 7. L-m. so umrli 3., 8. 4 bolniki, 9. pa samo dva. Pri tolikem številu bolnikov (do 400) to vendar ni velika umrljivost.
Dva kilograma krompirja na teden? Čuje ser da je urad za ljudsko prehrano določil kot tedensko možino krompirja 2 kg na osebo. Odredba stopi v veljavo menda sredi tega meseca.
Častniški sluge. Častnikom je prepovedano imeti lastne brate, sorodnike ali ženske pomožne moči za sluge, kar se je dozdaj dogodilo v par slučajih.
Španska bolezen na Tržaškem je povzročila, da so zaprli vse šole v mestu in okolici. Zaprte ostanejo do 21. oktobra.
Slovenske hiše v Mariboru. Od 1. januarja do sedaj je prešlo 65 hiš v slovensko posest.
Z nemške meje. V nedeljo se je vršila v Lučanah ob nemški meji pod predsedstvom dež. poslanca Feßlerja konferenca Nemcev, ki so se je udeležili zastopniki vseh občin. V vsaki občini se je ustanovil „krajevni odbor za varstvo nemških interesov“. Razgovore so posetili tudi nemški duhovniki in imenovali enega člana v „Krajevni odbor.“ — Nemci ob meji se torej pripravljajo, da „rešijo“ čim največ ozemlja, oziroma, da nam iztrgajo vse, kar je že nekoliko ali pa večinoma ponemčeno.
Graščina v Vrbi ostala v nemški posesth Graščina v Vrbi ob Vrbskem jezeru, o kateri smo že opetovano pisali in ki je bila dozdaj posest vrbske občine, je kupi! neki nemški kon zorcij za 770.000 kron. Zanjo se je potegoval tudi neki slovenski kupec, toda koroški deželni odbor je preprečil to kupčijo.
Vlom v zdravilišče na Dobernl. Iz zaklenjenega zdravilišča na Dobrni pri Celju je bilo ukradenih te dni odej, kocev, tepihov, prevlak za divane in zastorov v skupni vrednosti 7760 K.
Nova železnica. Tvornica za čreslovino Gerhardus in sinovi gradi od svojih podjetij v Majšpergu do Slovenske Bistrice “ozkotirno železnico. Z deli hoče baje takoj pričeti. Dobrodošlo nam bo novo občilo, a zdi se nam da je gospod Gerhardus prišel točno prepozno. Peljal se bo kvečjemu lehko — retour v smeri — Deutschösterreich.
Velikansko bučo s svojega posestva v Podlehenku je razstavil v svoji izložbi prosluli župan Ornig v Ptuju. Ornigova buča tehta 66 kilogramov.
Tatvina masti v Mariboru. Nadstražnik Ivan Jerin je ustavil 3. t. m. v Mariboru eraričen voz, ki je pripeljal iz mesta tri sode masti in ki jih je voznik spravil pri gostilničarju Ivanu Ra-pocu na Tržaški cesti. Lastnik se je zglasil v osebi Ruperta Schnell, stražnika iz Ljubljane, ki je izjavil, da je nakupil masti na Ogrskem in Hr-vatskem po 15 K kilogram in jo vtihotapil v Maribor, kjer jo hoče prodati po 40 K kilogram. Ker pa je bila vsa stvar sumljiva, so mast zaplenili in oddali občinskemu gospodarskemu uradu. Tam so ugotovili, da so oni trije sodi masti, ki so tehtali 600 kg in bili vredni 40.000 kron, lastnina gospodarskega urada in bili ukradeni iz skladišča na Koroški cesti št. 2. Imenovani Robert Schnell je prišel iz Ljubljane v družbi telegrafista južne železnice Ivana Tomca, ki naj bi prevzel mast. Najela sta pomagača, ki je preskrbel vojaški voz in ob 12. uri odpeljal mast s pomočjo dveh vojakov. Že aprila meseca sta bila ukradena iz istega skladišča dva soda masti in dva soda olja in je bil menda izvršil tatvino tudi takrat Robert Schnell. Schnell je zbežal, a so ga na telefonično obvestilo zaprli v Gradcu. Z njim vred pa so zaprli tudi njegovo družbo.
Na krivih potih. Iz Hudine pri Konjicah na Štajerskem se poroča, da je imela posestnica Cecilija Kamenik, koje mož je od začetka vojne na bojišču, že delj časa ljubavno razmerje s posestnikom Florijanom Ravnjakom, kar pa sta sosedom skrbno prikrivala. Za njuno razmerje je vedela le stara dekla Pahernik, usluzbena pri posestnici, ki je svojo gospodinjo radi tega večkrat svarila. 29. avgusta je poslala Kamenikova svojo deklo uro daleč v mlin po moko. Od te daj dalje pa ni bilo za deklo ne duha ne sluha. Šele čez 10 dni so našli njeno truplo v Kotnikovem jarku. Raznesla se je govorica, da je umoril deklo ljubimec Kamenikove, Florijan Ravnjak, pomagal pa mu je njegov brat Janez, da bi ostalo ljubavno razmerje prikrito možu Kamenikove, ki se je imel v kratkem vrniti z bojišča. Kamenikovo in brata Ravnjaka so zaprli.
Narodno gospodarstvo.
Vplivi vojne na kopališče v Karlovih varih. Letošnja kopališka sezona v Karlovih varih je bila najslabša od početka vojne, ker je poselilo kopališče le 20000 gostov proti 50—60000 v mirovnih letih. Deficit se ceni vsled tega na četrt milijarde kron.
Kaj je z orehi? Pomanjkanje orehov je nastalo vsled tega, ker se več ne uvažajo iz Ogrske. Oresova letina je znašala v Avstriji v mirovnih časih 50 do 80 vagonov, dočim zahieva konsum do 500 vagonov. Vplivali so na orehovo letino tudi mrzli junijski dnevi.
Vodilne cene za vino odpravljene. Centralna komisija za presojanje cen je razveljavila splošne vodilne cene za vino. Novih vodilnih cen ne bo nastavila. Vino se sedaj lahko še naprej draži.
Albanija bližja nego Dalmacija. Avstrijska vlada je ustavila, čim se je bila, začela vojna, vsako javno tudi najneznatnejše delo. Toliko hitrejše pa se dela v Albaniji, in vrše se celo taka dela, ki bi bila nujnejša za Dalmacijo. Mnogo uradnikov in tehnikov je moralo zapustiti svoje delo v Dalmaciji in oditi v Albanijo. Ali to še ni dosti. Jemljejo nam še to, kar sploh še imamo. Imamo nar,reč odsek za oljarstvo pri poljedelski šoli v Splitu. Vse orodje iz tega odseka je odšlo sedaj iz Splita v Albanijo. Oljka je obrodila dobro, orodje za izdelovanje olja je pa šlo iz dežele. Tako vlada uničuje Dalmacijo na korist Albanije.
Alpinska montanska družba je imela prvo polovico tekočega poslovnega leta iste dohodke kot lani isti čas, ko je bilo napram letu 1916. 7 milijonov kron manj dobička. Produkcija je znatno nazadovala.
Teoilja in praksa? Jako zanimivo statistiko priobčuje o cenah vsakdanjih živil neki uradnik v dunajskem listu „Der neue Abend“. Cene so sledeče:
	Maksimalna	Resnična cena		Mirovna
	cena:	(„pod roko“):		cena:
Meso	K 8 60	K	30-—	K 2'—
sur. maslo	„ 25-60	n	70-—	„ 4 —
moka	„	2-50	n	25-—	„ —'40
mleko	n	1 -	- n	3 —	„ --30
sladkor	„	1-58	»	20-—	» —'60
čevlji	„ 100-	n	400'—	„ 20--
obleka	„ 180-	n	1800'—	„ 60'—
suknja	„ 180--	n	1800 —	„ 60'-
Cene blaga so se torej zvišale z ozirom na maksimalne c ne povprečno za 640 odstotkov, z ozirom na resnične cene pa za 2580 odstotkov!
Širom sveta.
Kolera v Berolinu. Do torka se je pojavilo v Berolinu 17 slučajev kolere. Doslej je umrlo 13 oseb.
Drzni tatovi v vagonu. V Inzersdorfu pri Dunaju so ustavili lopovi tovorni vlak s tem, da so postavili signal na „stoj“! Vlomili so v vagon in odnesli 12 vreč moke. Ko je prihitela straža, so jo že odkurili.
Balkanski vlak. Balkanski vlak Berolin-Monakovo Sofija vozi po zadnji odredbi samo do Niša.
Nemiri na Nizozemskem V Amsterdamu so se spopadli civilisti in vojaštvo. Ljudstvo je demoliralo trgovine.
V postelji zgorel. V hiši bosenskega uradniškega društva, kjer se nahajajo sobe za uradnike, ki prihajajo v Sarajevo, so zapazili v neki sobi ogenj. Ko je požarna bramba vdrla v sobo, je našla oficijala Hamalika sežganega. Najbrže se je vlegel v posteljo z gorečo cigareto in je zaspal; s tem je povzročil požar in našel smrt.
2,600.000 mark je zapustil komerčni svetnik v Nauheimu Karel Enke provincijalni zvezi za napravo oskrbovališča za revne stare ljudi v mestih Nauheim in Weissenfe’s na Saksonskem.
1300 železničarjev se povrnilo na Poljsko. Iz Varšave poročajo, da se je s posebnim vlakom pripeljalo 1300 poljskih železničarjev, katere so odvedi: Rusi, ko so izpraznjevali Poljsko, na Rusko. Večina povrnivših se železničarjev je šlo zopet v železniško službo.
4000 kg moke zaplenjene. Na graško policijo so prišle ovadbe, da ima neka Streinitzer, soproga vojaškega uradnika, živahno kupčijo z vsakovrstnimi živili. Ko je Streinitzer zvedela, da je postalo njeno početje znano, je dala hitro odpeljati dva voza živil. Navzlic temu pa so pri hišni preiskavi zaplenili še 3000 do 4000 kg moke, večjo množino svinjske masti; za ta živila so se plačevale zelo visoke cene. Proti Streinitzer se je uvedlo sodno postopanje.
Sprejme se takoj
pošten, priden, trezen in zanesljiv, vojaščine prost
samski vrtnar
na večje posestvo. Ponudbe s spričevali in navedbo dosedanjega službovanja naj se pošljejo na oskrbništvo posestva
„Novi dvor“ (Weixelstein)
pošta Radeče pri Zidanem mostu.
Št. 969/Pr.
Razglas.
Kdo izmed častitih duhovnikov v Ljubljani ali bližnji okolici bi bil pripravljen, vsako nedeljo in večje zapovedane praznike prevzeti v deželni blaznici na Studencu ob 8. uri zjutraj službo božjo, obstoječo iz tihe sv. maše in kratkega, kakih 10 minut trajajočega, za bolnike primernega nagovora? — Plača in drugi pogoji se določijo po dogovoru.
Ponudbe naj se pošljejo na deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani.
Deželni odbor vojvodine Kranjske.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1918.