193 dO'
oglašajte V
najboljšem
slovenskem časopisu
T v . *
vrsujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVN OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
LETO XXXrv.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 15, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 159
opeka
včeraj poročali, je ,pi;bil mučni bolezni premi-;ћ(^1ћц Д zjutraj na svojem do-19026 Opeka, stanujoč na iz	Doma je
" s&pušfs	Begunjah, kjer
Jifitre p ''^ta Franka, tri se-■'" ter '	Mary in Antonia
V Ameriki ušh,» T	J® tiil član
SOVJETI BODO PRISOTNI PRI PODPISU POGODBE Z JAPONSKO
WASHINGTON, 14. avgusta—Ameriška vlada je obveščena, da so se Sovjeti odločili, da pošljejo svojo delegacijo na konferenco v San Francisco, katera konferenca naj zaključi pogajanja za mirovno pogodbo z Japonsko in to pogodbo končno sklqne in podpiše.
Andrej Gromiko, namestnik
Camp, št. 293 Olgo let je bil zaposlen
JG Dii zaposlen пд Body Co., sedaj pa je
ifceg J zapušča soprogo Fran-l^od	Mekinda, doma iz
<^lark у	:virs. ЈЈоппг
i^^'kov' vnuka in več sorod • Pogreb se vrši v petek
ur Od čf , ivieKinaa, doma iz Cerknici, sina ^^lark T' ^^Gr Mrs. Donna
^Ба fiz pogrebne-1^458 p Joseph žele in sinovi, ' ^^2 St., v cerkev Marije зАћа	^'^0 uri in nato
'kopališče Calvary.
i Vžf ^IBERNIK
J PfejniS ^j"traj ob 10.30 uri je ^ozfian' T ^ (^^Gnville bolnišnici at^^avv^g^ Louis Pibernik iz 18806 . ^Ve. V bolnišnici in iz.
" ______
. Star ip , januarja tega leta.
ЈСОИКс,_. . . v ., J
bil doma
' " ^l'^'^nice se je nahajal že
J	io k-, Jawuaija I
f.!in je s''!-	P'^'i ^t. Vidu pri
•■^'Пен1,„'', ^koder je prišel v ^ let ^ 1913. Zadnjih ^ ^*Ођге p ^	pri Graphite
,j,	°'' preje pa sta z ženo
trgovino in ^ "a Babbitt Rd. Bil je I iHikaT	št. 142 SNPJ.
J, .opušča soprogo Cath-Tomšič, dva sino-in Edward, hčer vnuka, v stari g}-?^ sestro Angelo Zaje, I^^0 je prošli teden pri-®	Press skup-
'ч' je t Theodore Andrica, i + ■	nahajal na obis-
"i ob fn	soboto zju-
il;^ebng„ 1^ uri iz novega po-'■ Nvi ^ zavoda A. Grdina in ^ 17002 Lake Shore
•	urj_ "^^rkev sv. Kristine ob
orgel
' Л ^j^traj ob 2.30 uri je ;	County Memorial
I kj\ 14-letni Arthur W. ^tere P°(^^^gel poškodbam, p® 21- Ma, ko je ■ J® ftah	traktor. Deček
prednjem kon-? Prišel	j® naprej padel
if ^ogln +° kolesa, predno se : ђ. ^""aktor ustaviti. Res-!%koj	poškodb ni bila
ig toda zadnja dva dan clobival kri v '^^Ј®ђје	ве mu ohrani
i	J •
•	v	je bil zelo akti-
PoVi^'-mesec bi
sovjetskega zunanjega ministra, bo na čelu sovjetske delegacije, ki bo prišla v San Francisco.
Računa se, da bo zavzela sovjetska delegacija opozicijsko stališče k nameravani pogodbi z Japonsko in da ne bo igrala vloge opazovalca.
Kakor znano, so bili vsi dosedanji napori ameriške zunanje politike in diplomacije, da bi pritegnila Sovjetsko zvezo k pogajanjem glede mirovne pogodbe z Japonsko, zaman.
Sovjetska delegacija bo imela močno zastopstvo. Poleg Gromi-ka bo v delegaciji tudi Panjušin, sovjetski poslanik v Ameriki; G. N. Zarubin, sovjetski poslanik v Pekingu ter S. A. Glunsky iz urada sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve.
Zedinjene države Amerike so predložile vsem povabljenim državam, ki se bodo udeležile te konference kot sopodpisnice, končni načrt mirovne pogodbe z Japonsko;
Kako dolgo se bo vršila ta konferenca, ni mogoče reči, to pa z ozirom na negotovo taktiko, kakor jo bo zavzela sovjetska delegacija. Če bo ta delegacija zavzela taktiko obstrukcije, je pričakovati daljših razgovorov.
Da bi Sovjetska zveza podpisala mirovno pogodbo z Japonsko v obliki in vsebini, kakor bo predložena na konferenci, ni samo neverjetno, marveč se obratno računa z gotovostjo, da je ne bo. Rusija je ponovno obtožila Ameriko, da hoče napraviti iz Japonske od Amerike odvisno državo za razširjenje ameriškega imperializma v vzhodni Aziji.
Rusija tudi pobija vse glavne točke načrta pogodbe kot ponovno oborožitev Japonske, načrt kako zgraditi gospodarstvo, črtanje plačil vojne odškodnine, zlasti pa točko, ki dovoljuje Ameriki, da ostanejo njene oborožene sile, tako kopne, pomorske in zračne na Japonskem.
pri "šolski
Ji " Udejsi
je zanimal v štu-
c '* m , , . —	pn auibK
Je član^to^ za plavanje. ^Јец j Boy Scout Troop 88.
CbT/ekmdu. ISTje-*%Пе A v •' Frances, je hči po-ih^^Pušfn družine. l> ^rs ^ valujoče starše Mr
defa,
„ % 17 - -'VI, Odkar je bil d! ^кћА |^®secev star, sestri-in stare-
Anhur H. Orgel iz
Užir!. ^ ^^entor, Ohio, 7 zivi, odkar je bil
u očeta/l 10 let in stare-• ^ГапЈ • ° mater Mr. in "1 Anna Ažman,, ki
Zopetno povišanje mezd
Delavci, ki so zaposleni pri izkopavanju temeljev za nove hiše in vozniki stavbenega materiala, organiziram v uniji AFL, so se sporazumeli s svojimi delodajalci, kakih 60 po številu v območju mesta Clevelanda, da se jim poviša mezda za 15 centov na uro ali na $1.85. Vozniki dobivajo povišico 10 centov na uro ali $1.75. Nadalje si je priborila unija za svoje člane 6 plačanih praznikov na leto in dvotedenski plačani dopust. Nova pogodba velja že od 1. avgusta 1951.
Doma iz bolnišnice
Mrs. Mary Kristančič se je povrnila iz bolnišnice na svoj dom na 3408 W. 63 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Preje: Heil Hitler, sedaj: Heil Stalin!
BERLIN, 14. avgusta — V dneh komunističnih parad v vzhodnem delu Berlina pod sovjetsko upravo se je vršila tudi proslava 80-letnice rojstva Karla Liebknechta, znanega skrajno levičarskega nemškega socialističnega voditelja, ki je bil leta 1919 ubit po nemških oficirjih hkrati z drugo revolu-cionarko Rozo Luxemburg. Oba, Liebknecht in Luxemburg sta pripadala med prvo svetovno vojno takozvani "neodvisni nemški socialistični stranki," ki je razbila enotno nemško socialno demokratsko stranko, glasovala med prvo vojno zoper nemške vojne kredite in bila zibelka za povojno nemško komunistično stranko.
Po sovjetskih virih se je iz komunistične proslave v Berlinu poslalStalinu telegram, kjer se Stalin označuje kakor nekdaj Hitler "Puehrer-vodja." Telegram naj bi bilo podpisalo 4,-145,839 mladih nemških komunistov, besedilo pa naj bi bilo sledeče:
"Naj dolgo živi naš modri učitelj in vodja, naš najboljši prijatelj, Veliki Stalin."
TRGOVSKE ZVEZE S PRAGO JE PREKINITI
WASHINGTON, 14. avgusta —Spodnja zbornica je skoraj soglasno, z izjemo enega glasa, sprejela resolucijo, da naj se prekinejo trgovske zveze s Češkoslovaško, ako se ne izpusti iz zapora dopisnik Oatis. Ni dvoma, da bo to resolucijo sprejel tudi ameriški senat. S tem še ni rečeno, da je vlada brezpogojno vezana, da v resnici prekine od-nošaje z Češkoslovaško.
Na obisk v staro domovino
Dobro poznani Mr. Frank Lovšin, ki je s svojo družino svoječasno bival na zapadni strani v Clevelandu, zadnja leta pa ima trgovino v New Smyrna Beach, Fla., je odpotoval 14. avgusta na ladji Queen Elizabeth na obisk svojih sorodnikov v Ribnici na Dolenjskem. Tam bo ostal par mesecev. Želimo mu mnogo razvedrila ter srečno pot in zdrav povratek!
VSAKE OČI IMAJO SVOJEGA SLIKARJA
"škandal" 90 kadetov na vojaški aka<Iciniji v West Pointu se razy^ja normalno.
Odbor za nabore jim je odredil, da se morajo registrirati v 30 dneh kot prosta-ki, če že niso registrirani. Črtani so ž<^ iz ILste kadetov akademije.
Ameriški visokošolci so se izjavili precej solidarne s kadeti; vsaj pa, da če naj bo kdo izključen, mora biti formalno obsojen. To je njihovo stališče.
Na predsednika Trumana dežujejo t<^legranii, naj za-tisne—eno oko.
Moskovski list "Trud," ki je uradno glasilo sovjetskih unij, ironizira te kadete in trdi, "da jim je manjkalo interesa, da se učijo, kako napadati z oborožimo silo. Nogometna igra jim je bila bolj interesantna, kakor pa napadanje miroljubnih mest."
Newyorški kardinal Francis Spellman je povabil odpuščene kadete na katerokoli od treh katoliških univerz in je dejal:
"Zmotiti se je človeško, odpustiti—je božje."
Ali premirje ali borbe na Koreji?
SEOUL, Koreja, 14. avgusta —Poveljstvo armad Združenih narodov je izdalo komunike j, da imajo komunisti samo dvoje na izbiro—ali sprejmejo ponudbo o ustavitvi sovražnosti na liniji približno sedanje bojne linije ali pa se znova otvori sovražnosti na celi črti.
Vrhovni poveljnik gen. Ridg-way je ponovno podčrtal, da je kak sporazum glede 38. paralele in ob njej nemogoč.
Prispevki
V našem uradu so zadnje čase darovali v dobrodelne namene sledeči:
Mr. in Mrs. Joseph Ladiha iz 10081 Imperial Ave., Garden Grove, Cal. sta prispevala $10 za slepe otroke v Ljubljani v spomin pokojnega bratranca Anton Podpadec, ki je po dolgi bolezni umrl pri svoji sestri Mrs. Viktoriji Jelušič, pri kateri je bival; Mr. in Mrs. George Bole iz 1080 E. 71 St., sta prispevala $5 SANSu v spomin pokojnega Jacob Glažarja; Mr. Frank Vrček iz Maple Heightsa, Ohio, pa je prispeval $5 za slepe otroke v spomin pokojnega sorodnika Joseph Blatnika.
Vsem prispevateljem izrekamo v imenu potrebnih najlepšo zahvalo za njih velikodušnost!
Dobrotnica tisočerih žrtev polija sama priklenjena na bolniško posteljo
Nemčija je nujno potrebna v vrstah obrambe zapadne Evrope
FRANCIJA DOBILA DESNIČARSKO VLADO
PARIZ, 11. avgusta — Novi premier Rene Plevel je sestavil najbolj desničarsko vlado izza konca vojne, ki je danes prestala prvo preizkušnjo v parlamentu. Socialisti so sklenili, da ne gredo v vlado, v kateri so brez zastopstva tudi pristaši De Gaulla in komunisti.
Moskva sklene posebno pogodbo z vzhodno Nemčijo
WASHINGTON, 14. avgusta — Tukajšnji diplomatski krogi dopuščajo možnost, da bo Moskva začela z novo "mirovno akcijo," ko bo ponudila vzhodni Nemčiji sklenitev ločene mirovne pogodbe. Ta korak naj bi bil protiutež k ameriški akciji, ki bo 4. septembra podpisala ločeno mirovno pogodbo z Japonsko, podpis pa se bo izvršil v San Franciscu.
Nadalje se podčrtava, da napreduje načrt Amerike, Velike Britanije in Francije kot zased-benih sil zapadne Nemčije, da se prekine z zasedbo zapadne Nemčije. Ta korak bi spravil Moskvo v mučen položaj, če bi ob tem času držala vzhodno Nemčijo pod svojo okupacijo.
Moskva hoče prehiteti zapad, ki ima načrt, da zasedbene sile napravijo z zapadno nemškimi republikami posebne pogodbe, ki bi zbrisale vsak značaj "zased-benih oblasti in zasedbenih čet"; v kolikor bi zavezniške čete še ostale v Nemčiji, bi ostale radi obrambe.
V slučaju sklenitve posebne pogodbe z vzhodno Nemčijo bi Moskva zahtevala umik vseh čet zapadnih zaveznikov iz Nemčije, če ne radi drugega, gotovo radi propagandnih namenov.
vodijo grocerijsko trgovino in mesnico na 6501 St. Clair Ave. Pogreb se vrši iz Davis pogrebnega zavoda, 36 Clark Ave., Wil-loughby, Ohio.
Iz Sydneya v Avstriji poročajo, da je znana bolniška strežnica "sestra" Elizabeth Kenny privezana na bolniško posteljo in ji je po njeni lastni izjavi pri-sojenih le še nekaj dni življenja. Slučaj je tembolj ginljiv, ker gre za strežnico izumiteljico posebne metode pri zdravljenju polia. Kenny bi morala iti 16. avgusta na mednarodno konferenco za pobijanje polia, ki se bo vršila v Copenhagnu na Danskem.
Elizabeta Kenny je stara 63 let. Nazadnje je živela v svojem rojstnem kraju v Avstraliji. V svoji življenjski praksi kot strežpica je izumila poseben na-
čin, kako postopati z bolniki, ki so postali žrtve polia, katera metoda se je priznala kot učinkovita za zdravljenje te bolezni in je bila končno priznana tudi od zdravniškega sveta.
Ameriški kongres je izglasoval celo zakon, da lahko ta avstralska strežnica pride in gre iz Amerike brez kakršnegakoli potnega lista.
Zadnji njen načrt je bil, da gre na omenjeni kongres na Dansko, da tam sodeluje v de bati, kako pobijati polio; iz Danskega pa bo odšla na obisk v Ameriko.
Toda—"Le malo časa mi je še odmerjenega za ta svet."
Niso še videli televizije!
BERLIN, 14. avgusta — "To je čudovita stvar, to je čudo tehnike. To je nekaj o čemer nismo nikoli mislili, da bomo videli!" so vzklikali nemški mladeniči, ki so prihajali iz vzhodnega dela Berlina v zapadni del, kjer so ameriška televizijska podjetja priredila televizijsko razstavo.
Predsednik Truman je naslovil na razstavljalce posebno poslanico, v kateri pravi, naj "ta razstava dokaže in pokaže, kako lahko delajo skupno svobodni ljudje za mir in napredek. Televizija je sicer odličen tehnični uspeh, vendar bi ta izgubil pomen, če bi nam ne pomagal, da se drug drugega razumemo in da stremimo za boljšim življenjem."
Nemška mladina, ki se je ukradla iz vzhodnega Berlina v zapadni, je pripovedovala svojim sonarodnjakom, ki so pod sovjetsko okupacijo, kakšna čuda proizvajajo "kapitalistični Amerikanci."
Poroča se, da je razstavo obiskalo, kakih 20,000 ljudi. Nekateri so bili skoraj ob sapo in so sami izjavljali, da jim je bil pošel dar govora, ker so bili preveč presenečeni.
SNUBUENJE NEMČIJE S STRANI SOVJETOV IN ZAPADNEGA BLOKA
WASHINGTON, 14. avgusta—"Vprašanje pripustitve Nemčije v vrste zapadno-evropske obrambe se bliža spoznanju, da je zapadna Nemčija na. tem mestu absolutno nujna, če naj se zapadna Evropa sploh uspešno brani." To je izjava generala Alfreda M. Gruenthera, šefa generalnega štaba generala Eisenhowreja, ki jo je podal pred kongresom.
General Gruenther je prepričan:
General Eisenhower gradi svoj načrt, kako braniti zapadno Evropo na predpostavki, da se bo uvrstiia t.idi'Nemčija v to armado.
General Gruenther ne veruje, da bi se Paisija spustila v kako drugo "korejsko vojno" v Evropi s tem; da bi pognala v borbo le svoje satelitske države v Evropi.
Balkanske ruske satelitske države niso dovolj močne, da bi šle v vojno same zase, ampak le kot edinice ruske armade.
Jugoslavija bi bila prva napadena
Če bi napadla Rusija s svojimi sateliti Jugoslavijo, je zelo verjetno, da bi se iz tega napada razvila tretja svetovna vojna.
General Gruenther je prepričan, da če je Rusija za pohod v Evropo, je zelo verjetno, da bi bila Jugoslavija tisto ozemlje, ki bi bilo prvo na vrsti.
Če bi prišlo do premirja na Koreji, bi ta okolnost vplivala blažilno na Evropo in izbruh sovražnosti v Evropi vsaj začasno ni verjeten. Bolj verjetno pa je, da se začnejo homatije v Evropi, če ne bo rešeno vprašanje vojne na Koreji.
Evropa bi imela čas za oborožitev
Ustavitev sovražnosti na Koreji bi dala Evropi prUiko in možnost;:, da zgradi svojo obrambo, prelivsem zračno silo. Čas dela za zapadni, ne pa za sovjetski blok. Konec vojne na Koreji bi značil za Rusijo stran njene zgodovine, ki bi jo označili lahko z "veliko pogreško."
General Gruenther se je zavzel za enotno evropsko armado, z nemško soudeležbo, toda ne kot "ena armada, ena uniforma in,ena zastava."
AmeriŠKe čete se bodo borile, če se bodo morale, pod svojo lastno zastavo. Tudi drugim državam članicam Atlantskega pakta se ne usiljuje misel o kakem standardiziranju evropskih armad.
«
GENERAL EISENHOWER NA OBISKIH
KAISERSLAUTERN, Nemčija, 14. avgusta — General Eisenhower je obiskal posamezne ameriške divizije, ki so nameščene v glavnem v mestih ob Renu. Po obiskih in pregledu moštva, vojašnic, po raportih, ki so mu jih predali posamezni poveljniki, je general Eisenhower izjavil:
"Vse je dobro, moštvo je na mestu, morala moštva je dobra."
MILIJARDE ZA OBOROŽEVANJE
WASHINGTON, 14. avgusta —Spodnja zbornica je odobrila $5,768,720,000 za vojaški program, od tega eno milijardo dolarjev za zračne baze, od katerih je večina v zapadni Evropi in okrog nje.
ČASOPISNI MAGNAT HEARST MRTEV
BEVERLY HILLS, Cal., 14. a v g u s ta — William Randolph Hearst je umrl. Zapušča pet sinov, ki bodo naprej vodili njegovo časopisno podjetje po načelih in politiki, kakor jo je začrtal pokojni.
Ameriški senatorji o Francovi Španiji
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o oogodkih po svetu in doma^
WASHINGTON, 15. avgusta —Pofem ko je plenum senatnega odbora za zunanje zadeve odobril vsoto $400,000,000 kot pomoč Franku na gospodarskem in vojaškem polju, je zanimivo ugotoviti, da se je odobrila vsota, kakor je bila predlagana; nadalje pa, da je plenum odbora brisal v svojem poročilu vse pripombe političnega značaja, ki jih je iznesel senatni pododbor članov, ki so potovali po Evropi in dobili neposredni stik z realnostjo življenja.
Za ta senatni odbor ne pridejo v poštev ugovori, ki sta jih podali zoper pripustitev k Atlantski zvezi Španije, Velike Britanija in Francija.
Tudi ne mara ta odbor nobene piimerjave med Španija Franca in Jugoslavijo Tita.
Poročilo pravi—mišljeno poročilo pododbora:
Mnogo je skupnega v splošnem položaju Španije in Jugoslavije. Obe državi mejita na Sredozemlje. Obe imata izdatne oborožene sile. Obe trpita na notranjih gospodarskih težavah, ki lahko poslabšajo napore za obrambo. Obe sta vladani diktatorsko. Obe ne mareta svobod, ki so nam drage.
Ameriški poslanik v Španiji Griffiths poroča, da ima Španija 22 divizij; od teh je le ena slabo opremljena oklopna divizija. Španija lahko postavi na noge in bojne vrste pol milijona mož v enem mesecu in milijon v enem letu pod pogojem, da se preskrbi oprema. Če bo španska vojska opremljena, bodo šle te čete lahko preko Pirenejev v slučaju potrebe.
Dokumenti o Španiji vsebujejo tudi izjave Britancev, tako laboristov kakor konservativcev, zlasti Churchilla, ki je v zvezi z španio izjavil, "da bo šla Velika Britanija z Ameriko, pa naj se zgodi karkoli."
f
STRAN 2
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) .. For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 - 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
410.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
V ŽRELU KORUPCIJE...
(3)
Anglosaksonski svet je bil od nekdaj svet zase. V domovini matere Velike Britanije seje rodil tip, za katerega rabimo označbo gentleman. Tudi ta gentleman je produkt svoje zgodovine, "britanskega otočja in podnebja. Pojma gentlemana smo se dotaknili že ponovno. Nekateri filozofi so se pospeli celo do trditve, da če bi moralo popolnoma propasti krščanstvo, ne vidijo drugega nadomestila za njega, kakor nadomestilo v tipu tega gentlemana. Toda pustimo na strani teorije. Vsakdo bo priznal, da je ta zaokroženi izklesan anglosaksonski lik nekaj svojevrstnega, kar ga loči od drugih narodov. V svoji finesi delitve, v ni-jansah pa se je kot ћијеп poseben tip razvil tip Amerikan-ca, ki zopet odgovarja posebni ameriški zgodovini, pojmovanju življenja, svoji okolici in podnebju.
Lov za srečo, tekma za izkoriščanje zemeljskih zakladov, neizmerna možnost človeškega udejstvovanja, človeška nebrzdanost v katerikoli obliki, vse to skupaj je končno ustvarilo sistem družbe, države in življenja posamez nika.
Beseda "lobby" je prvotno pomenila v britanskem parlamentu, v palači spodnje zbornice, dvorano, hodnik oziroma čakalnico, kjer so se sešli, pa ne nujno, privatniki s poslanci in s člani vlade.
V	Ameriki pomeni "lobby" "lobist" ljudi, ki se sestajajo v Washingtonu, da prodrejo z vplivanjem na člane kongresa, da se uzakonijo njihovi posebni interesi. Korupcija? Če bi se ti 'lobisti" potegovali za skupne gospodarske interese nekega organiziranega gospodarstva, bi jih lahko imenovali jgosppdarsko zbornico v evropskem pomenu te besede, za katero se je potegovalo mnogo političnih strank. Ta zbornica naj pomaga politikom, da rešujejo gospodarska vprašanja, jim dajejo nasvete, katerih bi sami kot izraziti politiki ne mogli pravilno doumeti. Toda ame riški lobist ni predstavnik kakega splošnega, marveč iz ključno privatnega interesa. Če nagovarja in se ne utrudi hoditi trkati na ista vrata, odpirati vrata in kljuke, podkupovati zakonodajalce, dokler ne uspe, ali se s tem uga nja korupcijo?
Ameriški lobist je lahko rečemo po ameriški tradiciji in nekem običajnem pravu poslovni človek, ki dela zakonito in poštenim potom. V Evropi bi mu dejali, da kvari državno upravo.
Dvostrankarski ameriški politični sistem je ustvaril svojo tradicijo, pa tudi rekli bi svojo zakonitost. Več kot stoletje nazaj je bilo uveljavljeno načelo, da naj se s stranko, ki prevzame narodno upravo v svoje roke, spremeni tudi uradniški kader. To se prakticira in vleče kakor rdeča nit skozi ameriško politično in upravno življenje. Ce spod rine republikanec demokrata in obratno s položaja, ali je to korupcija? V Ameriki ne bo nihče govoril o korupciji v tem slučaju, v Evropi je bila zelo vabljiva volilna parola, ko so politične stranke zagotavljale, da bodo uveljavile stalnost javnih nameščencev^ predvsem sodnikov. Če so se premeščali ali upokojevali javni nameščenci, magari tudi s strogo strankarskega vidika, ne pa iz službene potrebe, je bilo krika in vika na preteg.
V	Ameriki mrgoli organizacij, tajnih in javnih zastopnikov, ki so vsi v službi lova za dolarji, bodisi za sebe, bodisi za druge. Zgodovina teh ljudi in tipov ne pozna nobene tankovestnosti. Tudi če bi bilo kaj nerodnega iz njihovega delovanja objavljeno v javnosti, bi se to dejstvo kvitiralo kot za Ameriko samo ob sebi umevno.
V	zadnjem času se je v korupciji slišalo in pisalo bolj obširno. Newyorški raketirji, prekupčevalci z mamili in gangster j i vsake vrste niso vzbudili posebnega zanimanja, vsaj ne toliko kakor podzemsko življenje drugega velemesta Chicago. Velemesta, zlasti pomorska pristanišča, prinesejo vsemogoče s seboj. V tem se ne loči nemško velemesto in pristanišče Hamburg od francoskega velemesta in pristanišča Marseille ali ameriškega New Yorka. Ameriška javnost pa se je zgražala, ko je zaznala za korupcijo na dveh straneh: pri tipični državni upravi, to pot pri policajih in pri kandidatih bodočih ameriških oficirjev, kadetih na ameriški vojni akademiji v West Pointu, ter pri najnovejši odkriti korupciji pri pobiranju dohodninskih davkov. Zdi se, da ima ameriški državljan prfed očmi naj-bljižnjega predstavnika državne uprave, torej uradništva, kateremu je po sili zakona izročen, čeprav ne v dobesednem smislu, na "milost in nemilost." In predstavnika, tudi državnega oziroma narodnega faktorja danes prepotrebne-
_ENAKOPRAVNOST
Tone Seliškar:
NAOKOLI PO LEPI SLOVENIJI
Ljubljana, 26. julija 1951. Horvatinova iz Chicage
popolnoma zdrava. Ne
Pravkar so se odpeljali proti - -Škofji Loki naši ljubi gostje, da P^^hvaliti naših zdravnikov in si ogledajo znamenito partizan- bolniških strežnic in ne more se
v	.	v т_ , .v . vuia. jrrav шко pa Di me j sko bolnico "Franjo," ki leži mcud.ti-da so nase bolnišnice prizadelo, če bi udrihal in za-skrita v divji soteski pri Cerk- zastonj. Vso bolniško oskrbo,	jtaro domovi-nem. Pot jih bo vodila skozi pre- vsa zdravila in vse operacije— ....... so zastonj za vsakega, ki je bol
no ljubezniva žena, gostoljubna, prav tako ^)a tudi Frankova sestra.
Danes je lep sončen dan in hudo žal mi je, da jih ne morem spremljati na tej poti. Službene dolžnosti so mi to preprečile. Današnjo izletniško družbo tvorijo rojaki Frank Kokalj, Andy in Jožefa Turkman ter Žigman iz Clevelanda, Viktor Belec iz Waukegana in Mary Matjazich iz Los Angelesa. Spremlja jih tajnik izseljeniške Matice.
Po ogledu bolnice ter Cerknega, se bodo peljali v Soško dolino do Sv. Lucije od tam pa ob Soči mimo soških elektraren do Nove Gorice. Iz*Nove Gorice jih bo pot peljala skozi Vipavsko dolino nazaj v Ljubljano.
Clevelandčani se bodo ustavili pri sorodnikih v Cerknici, kjer bodo prenočili, ostali pa se vrnejo v Ljubljano. Clevelandčani bodo v soboto v Logatcu, nato pa bodo nedeljo preživeli pri Ko-kalevi mami v Gorenji vasi
Prejšnji dan so bili na Gorenjskem. V spremstvu glavnega direktorja usnjarske industrije Slovenije, ki je poleg Ludvika Medveška drugi podpredsednik Slovenske izseljenske matice, so si ogledali veliko to varno usnjarskih izdelkov "TOKO" v Domžalah, usnjarski in stitut tamkaj, nadalje veliko usnjarno v Kamniku, nato pa so nadaljevali pot v romantično dolino Kamniške Bistrice, kjer so se sončili, kopali in občudovali obsončene vrhove Kamniških planin.
Na dan 22. julija, ko je vsa Slovenija slovesno praznovala obletnico vstaje proti okupatorju, smo obiskali partizanski tabor na Golem pod Krimom. To je bila prva partizanska vas na Slovenskem in prva slovenska vas, ki so jo italijanski fašisti požgali. Kar je še ostalo od vasi, so kasneje požgali belogardisti, ki so tjakaj pripeljali Nemce. Ob tej priliki je bilo pobitih precej vašČanov in tem žrtvam so na dan 22. julija odkrili na Golem krasen spomenik. Popoldne je bilo v gozdu nad spomenikom ljudsko rajanje.
Naši rojaki so se tamkaj spoznali z narodnim herojem Daki-jem, ki jim je pripovedoval zanimive epizode iz narodno osvobodilne borbe. Na Golem je bil tudi Etbin Kristan z ženo, tamkaj pa smo srečali tudi nekaj
pridno plesali in peli Ker se Zima Vrščajeva od
priredila na svojem domu pošlo vilni večer. Z rojaki smo se po zno v noč razgovarjali o Ameri
smo se vseh prijateljev iz Ze^ dinjenih držav. Napisali tudi nekaj kart. .
vsi so zdravi in veseli. Mrs.
je ze more
lepo Poljansko dolino, mimo sli-	-	^ .
kovitega groba slavnega sloven- '^iško zavarovan. In takih je v skega pisatelja dr. Ivana Ta v- Sloveniji 80%! Ostali, bogati carja. Za hip se bodo ustavili kmetje, obrtniki in drugi pa plana domu mame rojaka Frank čajo minimaln^ odškodnino, ki Kokalja. Frankova mama je sil- znaša na dan 130 dinarjev, ne
glede na to, koliko zdravil je porabil in koliko operacij je bilo treba izvršiti. Podaljšala si je bivanje v Jugoslaviji do jeseni.
Mnogo rojakov pa je že odšlo Toda prihajajo vsak dan novi. Človeku se na potovanju lahko marsikaj pripeti. Rojaku Pinku se je dogodilo, da je na skupnem izletu na Vrhniki izgubil očala. Mož je bil ves nesrečen, seveda, ker brez očal ni mogel brati. Že čez dva dni pa nam je telefonirala vrhniška milica (policija), da so se na Vrhniki našla očala, ki nosijo ameriško firmo in da so ta očala gotovo kakega ameriškega rojaka. Dali smo Pinku avto in ročno je skočil na Vrhniko po svoja očala!
Neki rojakinji je zmanjkal v Opatiji plašč. Toda preden smo se odpeljali, je nekdo pritekel k našim avtomobilom in spraše val, če je kdo plašč izgubil. Zgo di se pa tudi, da kdo namerno poskuša naše rojake izkoriščati. Tako je nek ljubljanski šofer neki rojakinji zaračunal vožnjo z avtom od doma na postajo 500 dinarjev. Pravilno bi ji moral računati samo 120 dinarjev. Rojakinja se je v Matici pritožila in ta šofer bo imel precej« sitnosti, preden bo spravil to nečisto zadevo v red
Meni se je na primer v New Yorku zgodilo tole: dopoldne sem šel v Centralni park s pla ščem. Ker je postalo vroče, sem plašč slekel, odvezal sem si tudi kravato, sedel sem na klop in vse položil poleg sebe. Zatopil sem se v časopis in ko sem hotel vstati—ni bilo o plašču in kra vati ne duha ne sluhgi. še sama sreča, da si nisem še kaj druge ga slekel. Zgodilo pa se mi je tudi v Ameriki, da sem stvar, ki sem jo pozabil v hotelu, dobil' nazaj
Prihodnji teden pa se podamo spet na Gorenjsko. Topot si bomo ogledali gradnjo hidrocen trale v Medvodah, "Radovljici, železarno na Jesenicah, Bled, Bohinj, Kranjsko goro in peljali se bomo po slikoviti alpski cesti čez Vršič v dolino Trente, kjer izvira bistra Soča. Pot nas bo peljala skozi Bovec, Kobarid do Tolmina. Spotoma si bomo ogled£(,li tudi rojstno vas goriškega slavčka Simona Gregorčiča—Vrbno.
Tako, vidite, bodo naši ojaki
rojakov, ki so na obisku okoli marsikaj videli. Nekateri naši Iga. Vsi Clevelandčani pa so "prijatelji" pri vas se v svojem
ko prizadelo, če bi nas rojak, ki je ameriški državljan, zabavljal
in udrihal cez Ameriko, ki mu zorilo. Seveda, prišla je žetev in
je postala njegova druga domovina. Prav tako pa bi me gren-
in za
no. Mislim, da se v tem oziru po vsem razumemo.
Povsod na svetu so dobre in slabe stvari. Deželo soditi in obsojati samo po slabih straneh pa se pravi biti farizej; se pravi biti strupen sovražnik vsega, za kar se delovno ljudstvo Jugoslavije prizadeva, dela in bojuje.!
Pozdravljeni!
Prešernov piknik v Chicagu
Chicago, 111. — Vsi Slovenci v Chicagu in okolici so vabljeni, da pridejo na piknik v nedeljo 19. avgusta, katerega priredi pevski zbor "France Prešeren" pri Keglju v Willow Springsu. Za žejne in lačne bo prav dobro preskrbljeno. Za ples bo igrala dobra dogba. Za obilo zabave in lepega petja, vam jamčijo pevci zbora. Ker je pevski zbor "France Prešeren" vedno pripravljen sodelovati pri vsaki kulturni in narodni prireditvi, je pričakovati, da bo narod to upošteval in da bo udeležba res obilna. "Pre-šernovci" vam kličejo: "Ven, le ven v naravo krasno! Tam se duh, telo krepi."
Ker je zelo veliko povpraševanja kdaj se bodo lahko dobile plošče, katere je pred kratkim posnel zbor Prešeren, naj bo tukaj naznanjeno, da plošče sedaj lahko dobite. Naročila naslovile na: "Prešeren, 2653 So. Lawn-dale' Ave., Chicago 23, 111." Na ploščah so sledeči pesmi: "Potrkali na okno," "Pastirček," "Dekle, povej," "Moj deklič," "Večer, "Moj dom," "Bolan mi lezi," "Fantič, ne lumpaj." Album teh pesmi stane $4.00. Ako je treba poslati plošče po pošti, je treba plačati tudi poštnino. Te plošče se bodo lahko dobile tudi na pikniku 19. avgusta. Jaz priporočam vsakemu ljubitelju slovenske pesmi, da si album čim prej kupi. Ta album bo najlepši dar za rojstni dan, božič,'veliko noč, i.t.d. možu, ženi, sorodnikom in prijateljem. To ni dar, ki bo trajal samo en dan ali mogoče en mesec. Komur boste podarili ta album, se vas bo spominjal in vam bo hvaležen čez eno leto ali pa čez 10 let, kadar bo pač igral in poslušal lepe slovenske pesmi, in bo vedel, da je to vaše darilo.
S pozdravom,
Anton Krapenc.
15. avgust^ ^ фф.;
svobodno lahko gleda in posluša v jarkih, najraje pri vodi, samo	»»ncill
vse, kar se godi v naši novi Ju- na 1. maja je prišel v poštev, ko Aivijeiljd goslaviji. Mene osebno bi gren- smo vence pletli.
Naše polje je izgledalo bogato in veličanstvo vse, dokler je žito
smo vsak svoje spravili domov, tako da je zadnje dni v avgustu polje zgledalo kot oropano. Kazala se je že jesen, kakor se glasi pesem:
Plevel zdaj po strnišču raste, več žitne bilke ni nikjer, po njivah se živina pase, pastirčki kurijo zvečer.
Sedaj pa tam že tako izgleda brez žetve, ker je toča vse razdejala. Sicer ne povsod, ampak tam, kjer je nesrečni oblak zajel v.svoj vrtinec. V vasi Pod-stenje, odkoder je moj mož doma, so zelo prizadeti, še ene šibe niso pozabili, že jih druga tepe.
Torej, pomagajmo jim po svoji moči. Pregovor pravi, "da kdor ubožcu daruje, Bogu pogojuje."
Jennie Logar.
Vabilo na leini piknik drušiva Nanos
Cleveland, Ohio—Društvo Nanos, št. 264 SNPJ prijazno vabi članstvo in ostalo cenjeno občinstvo na letni piknik, ki ga priredi v nedeljo, 19. avgusta na vrtu Doma zapadnih Slovencev 6818 Denison Ave.
Pridite na poset, ne bo vam žal, ker pri Nanosu ste vedno prijazno sprejeti in postreženi. Tudi v slučaju slabega vremena se bo piknik vršil, ker imamo lepe obširne prostore pod streho, kjer bo obilo zabave.
Pričetek piknika bo ob 3. uri popoldne. Za plesaželjne imamo pripravljeno dobro godbo, nam reč Anton Mauser orkester. Tudi za prijatelje balicanja imamo lepe prostore in sploh za vse, stare in mlade bo nekaj ur lepe ga in veselega razvedrila.
Torej, na veselo svidenje v nedeljo, 19. avgusta na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., kjer bo društvo Nanos imelo svojo zabavo in piknik!
Ciril Urbančič.
IZ Življenja nas«' ^ ljudi po Ameriki i
Buenos Aires, Arg.—H
1 ^
slovenski baritonist Ang®'; vatin je bU operiran na у Umrl je rojak Rafael star 52 let, doma iz Vrtojl*^ Gorici. V Argentino se je lil pred 23 leti.—Od avtoD^^ ' je bil ubit rojak Artur ma iz Rihemberka, star ^ 36 let. V Argentino je priše'^ ® ' 14 leti.
Duluth, Minn.
St. Mary se nahaja JoW	50
ge iz Dulutha. On je	da
nec. V Duluthu je veliko I"!	ob
stil ^ ob:
V inč
V
hinavskem licemerstvu strašno i- boj6, da se bodo naši rojaki na-
pravlja z družino na dopust, je lezli komunizma. No, naši rojaki
vam bodo lahko povedali, da so pri. nas o komunizmu sakramen-- sko malo slišali. Nam je pa res
ki in o Jugoslaviji in spominjali prav vseeno, kakšnega prepriča
nja so naši rojaki. Nam je po-smo glavitno, da so naši rojaki, to se pravi zavedni ljudje naše kr-vi. Vsakega enako gostoljubno Žigman, Turkman in Belec sprejmemo, pa naj si bo to po-pridno snimata "muvi-slike" in božnjaik ali nevernik, ničesar
mu ne vsiljujemo, popolnoma
ga, v svetovni situaciji kot je—vojaškega faktorja. Morda gre izluščeno iz vsega ameriškega življenja* za majhen drobec in bi glede teh slučajev lahko trdili, da velja večno veljavno pravilo, "da se tatiči zapirajo, tatovi pa izpuščaji-" Neglede na to je pojav razburjenja sam v sebi zdrav. Ko pa se beleži dejstvo, da je prišlo do takih pojavov, ni :ti mimo njih, nego iskati razlogov, zakaj je prišlo in sredstev, ki naj preprečijo, da ne bo več prišlo. Ko se množi polje državne uprave, je zlo zatreti v kali. Dogodki sami na sebi pa so tako važni, da zahtevajo naj resnejši premislek in je na mestu opomin rimskih državljanov svojim doma in v tujino poslanim predstavnikom—konzulom: "Pazite konzuli, da ne bo utrpela država kake škode." L. Č.
Nekoč je bilo lepo—
naša pomoč je potrebna!
Cleveland, Ohio—Ko sem danes prebirala novice v Enakopravnosti, sem med drugim zagledala naslov "Sveta si zemlja" in podpisan je bil Janko N. Rogelj. O, sed&j bom pa vse delo pustila in bom najprej prebrala, sem sama sebi govorila.
Pazno sem prebirala te vrstice o naši sveti zemlji, ki so tako resnično opisovale zgodbico, da so me spomini peljali nazaj v zlate dni. Tudi jaz sem hodila z vami in vašo nečakinjo v mislih, ko sem čitala zgodbo o vaši lepi Gorenjski. Vidim, da sliči Notranjski. Tudi pri nas so napeljane lepe stezice med pšenico, kjer smo bosi nekdaj hodili po njih. Najlepše pa je bilo, predno so naši pridni kosci začeli kositi travo, ker je bilo neizmerno veliko krasnih vsakovrstnih lepo duhteči hrož.
Tedaj se nismo preveč zanimali zanje, ker ni bilo časa. Tukaj so namreč gladiole cenjene kot vrtnice, tam so bile po travnikih in nič bolj cenjene od drugih rož kot šmarnice, haciente, vse vrste maki ali celo bršljan. Tukaj ga zelo cenijo, da se ovija okoli visokih dimnikov in lepo
Kratke vesti
UJETNIKI SE VRAČAJO PO 10 LETIH
BERLIN, 14. avgusta — Ob mejni provinci Alzacija in Lo-rena, ki ležite med Francijo in Nemčijo, menjate z vsako nem ško-francosko vojno svojega gospodarja. Ko je Hitler zasedel provinci in jih zopet formalno priključil v nemško državo, je odredil, da se morajo ti Francozi pod nemško zastavo boriti zoper Ruse na vzhodni fronti, ka kor katerikoli drugi nemški vo jak.
V teh bojih je padlo v vojno ujetništvo 15 francoskih oficir jev, ki so bili po raznih pogajanjih sedaj skoraj po 10 letih ujetništva vrnjeni v domačo svobodo. Provinci ste zopet francoski.
AMER. LEGIJA PROTI ODLOGOM ZA DIJAKE
COLUMBUS, O., 12. avgusta —Državna konvencija Ameriške legije se je izrekla proti te mu, da se dijakom v kolegijiji dovoli odložitev vpoklica v oboroženo službo, češ, da se s tem ustvarja "razredno razlikovanje," ki utegne roditi "razredno sovraštvo."
PILOT REŠEN IZ MORJA
SAN FRANCISCO, 14. avgusta—Poročnik S. R. Donovan iz Maldena, Mass., je pilotiral lovsko letalo ob kalifornijski obali, ko se je moral spustiti na morje, ker so se mu pokvarili stroji v letalu. Poročnik Donovan se je nahajal na morju kakih 25 milj od obale. Krožeča letala so ga izsledila, mu vrgla rešilni pas ter je bil končno spravljen na varno s pomočjo obalnih straž in poročil letal, ki so javljala gibanje in stanje poročnika, ki se
zidanih hišic, tam je sameval' je boril za življenje.
tincev, kateri so or; samostojnem društvu, j
Umrla je Katarina ° ^ Chisholma, stara 69 let. | je bila iz vasi Luče, V Chisholm se je naselil®! ta 1905. Zapušča moža, 4 hčera, tri sinove, 28 vnM šest pravnukov, v stari ni pa sestro.	<.
Grand Haven, Mich
27. julija je umrl Andrej dolgoletni član SNPJ. Z# žalujočo soprogo in tri Pogreb je bil zelo velik. M. Pi tudi rojaki iz Detroita i"! 6! kegona. Pokopan je bil f! lija.
Paw Paw, Mich__Dne
lija je umrla Antonija S)'':!, ra 81 let, rojena nekje P""') pru. V Paw Paw je prišla ^ iz Kleina, Mont.	|
Cliicago—Bessie TurM poznanega Matthewa srečno prestala težko opG'% Nahaja se v bolnišnici thony. — Poznani rojak Britz iz Exporta se je obisk v staro domovinOv
Burgettstown, Pa. 'f Turkalj iz Bulgerja, Pa.,
haja v Mercy bolnišnici. \ bolnišnici se zdravi tudi Klemenčič iz Burgettsto^*''| • Pri svoji hčeri Fani Saje ^ haja Mary Krošel iz Chic»^'
Broughton, Pa.—Iz se je vrnila na dom Mary pion, ki je srečno presti' težki operaciji.
Mary Mali, soproga znanega Joea Malija, je julija nesrečno padla pr^j in z roko udarila ob stenji mleka, pri tem pa si pr®? žile na dlani in je moral® § prvo pomoč v bolnišnici." se zdravi doma.	i
Staunton, 111__Dne 30. ђ
je umrl Joseph Coss (Ce^)',' SNPJ. Rojen je bil ll- j 1870, v Ameriko pa je 1902, in sicer v Claridge, ma je bil iz Šmartna pri Tukaj zapušča soprogo hčer Sofijo. Ena hči pa j« po prvi svetovni vojni. M' je bil 2. avgusta.	j
Springfield, 111__Mary *
nik je srečno prestala težl^", racijo. Nahaja se v St-bolnišnici.
Red Lodge, Mont.—V ^
niči je nagloma umrla Klavora, stara 66 let. P"!" bila od Šmartna pri Ameriko je prišla 1. 1913-j zapušča žalujočega moža, lingsu, Mont., dve porocei^'j, ri, sina v Bridgerju, ta v Kansasu in enega Jugoslaviji. Pokojnica J® članica SNPJ.
UTOPLJENEC V DKAV<
Iz Varaždina se je P°
ir"':
da so pri vasi šemovac Dravi moško razpadajoče . lo. Ker v utopijenčevi so našli nikakih doku^n^v identitete niso mogli Opis trupla: višina 160 cf lečen v sive jahalne hla^^p sebi je imel dve srajci, i modro, debel volnen žeiflP^ iratek suknjič zelene Obut v črne čevlje. Sklepaj je bilo truplo v vodi že o..; uarja ali februarja mesec^ ga je reka prinesla iz krajev. Utopljenca so v šemovcu.
i
[3 avgusta 1951
ill
enakopravnost
Г STRAN 3
* oložaj Francove Španije v povojnem obdobju
FRANCOVA ŠPANIJA IN FAŠISTIČNA OS
Co
vzdrže
Q (Nadaljevanje)
site 7 kakšnem gospodar-sti'^	j® sedanja franki-
obrT fpriča dejstvo, da inđ^	celotna španska
povprečno samo s ^zmogljivostjo. Vzroka, Q, tovarne tako zelo omejile ^ta v glavnem dva, in njihova nerentabilnost Ho konkurenca. Nerentabil-proizvodnje izvira iz obra-pomanjkanja elek-
sur'^^-	ter pomanjkanja
ovin in kapitala. Milijoni in
ki jih je porabil Fran-^ Vojaško opremo ter za rzevanje vojske in represiv-kor^ Policijskega aparata, ka-str	zgraditev vojno-
ških ^ pomorskih voja-
V	objektov, so pahnili vse
gospodarstvo v finan-v)j, , Tako je bilo leta 1948 62Ф	za vojaške namene
o celotnega državnega pro-
73^^' i^ta 63.1%, lani pa ^ /o- Konec leta 1949 je bilo letališč in moder-ranih 44 pristanišč. Stroški
Diii-^	znašali nad sedem
ijard pezet. Vcasu republike plačal vsak Španec letno za rževanje vojske in policije pezet, leta 1948 pa 346.9 pomeni nad sedemkrat več.
Španija 53 mili-kat	državnega dolga, za
j ®5®ga plača na leto dve mili-300 milijonov pezet obre-Vo- da znašajo izdatki za Plaž ' ^^P'i^esivne organe in ga	-samo obresti od dol-
okrog 80% celotnega J ^®ega proračuna, ^ih ■ Proizvodnje posamez-®al l^^^^trijskih panog je zna-Pro- 1949 (1929 ^ 100); l{g'^y®dnja jekla 60, železa 65, cementa 60, tekstil-gj, , ' sladkorna industrija 33,
Y	50, ladjedelništvo 50.
položaju je tudi јђЈ ,^i®ki promet. Lokomotiv je let ^ Španija leta 1949 2728, (Јцђ. pa 3120. V istem ob-0(j j® padlo število vagonov ta v ^ 69.9 tisoč. Pa tudi park je v tako žalost-da bi morali pravza-dve tretjini vagonov i IZ prometa,
j® ostalo v Španiji neob-do 10® zemlje. V letih 1931 Pfgv ^ j® pridelala Španija pov-ietno devet milijonov ton ^aš J	1939-1948 pa je
Зјоопл povprečje samo 3,-p§ '. ton. Povprečni pridelek
W '
pa je padel na 25,853,-
je znašal v letih 1931-do ,_^^'®37,330 q, y letih 1939 5()i pa je padel na 25,853,-ђоу to se pravi za 18 milijo-jg	F'ašistični režim pa
ti , ta 1949 primoran prizna-je nastala katastrofa v del ^	pšenice,' saj je pa-
kvijj^^^^^iek na 15 milijonov pomeni skoraj dve У primerjavi s predvoj-2,500 2' У	jG bilo prej
Y ' ^0 kmetijskih delavcev, vi^^ ®®etih letih Francovega Vilo ^ je povečalo njih šte-1949 ^°ber milijon. V letu kmetijskih delavcev Zapogi	teh je bilo stalno
lih 3 komaj 500,000, osta-'^00 pa je bilo po pri-Hili p samega režima brezposel-^'439 4%^"	je v Španiji
1ђога' •	kmetov. Večina
Zejiiii^	veleposestnikih
ših f У ^ajem ob najtežavnej-pogojih. Za to ka-ift . a, no stanje v kmetijstvu
brezposelnih industrijskih delavcev. Očitno pa je, da so te njihove številke daleč od stvarnosti. Samo v gradbeništvu je bilo lani 130,000 brezposelnih, v Ma-lagi 150,000, v tekstilni industriji pa najmanj 100,000. Kje pa so še druge industrijske panoge? Razen tega obratuje večina tovarn zaradi pomanjkanja električne energije samo po tri dni v tednu, kar praktično pomeni, da so tudi vsi ostali zaposleni delavci v mirnodobni industriji pravzaprav na pol brezposelni. Velika beda in brezposelnost ter stalno naraščanje cen nenehoma znižujejo realno mezdo in kupno moč španskega prebivalstva.
Španski delavec ne more živeti od svoje plače niti takrat, kadar je normalno zaposlen. Rudarji zaslužijo povprečno 13 do 17 pezet na dan, zunanji delavci pa samo 10 pezet, kar ne zadostuje niti za kilogram kruha, ki stane 14 do 20 pezet. Temu grobemu izkoriščanju in suženjskemu delu rudarjev je treba prišteti še nezavarovanost v delu. Zaradi slabega zavarovanja v rudnikih so smrtne nesreče zelo pogoste. V primerjavi z letom 1935 so narasle cene predlanskim za 900%, če računamo po cenah normiranih predmetov.
Teh pa ne moreš dobiti v potrebnih količinah. Po normiranih cenah dobe ljudje komaj 30% potrebščin, ostalih 70% pa morajo kupiti na črni borzi. Tu pa so cene kruha, olja, mesa itd. v primerjavi s predvojnimi 1500 do 4000% večje. Enako se je podražilo tudi vino, in sicer za 300%, stanovanja pa za 535 do 700%. Upoštevati pa moramo, da so se povečale nominalne plače v tem obdobju samo za 75%.
Ameriški novinar William Fi-fel je bil po svojem obisku v Španiji primoran ugotoviti o lakoti, ki razsaja tam: "Španci umirajo od lakote. Noge, na katerih stoji Španija, so mrtve."
Toda splošna lakota, beda in krvavi fašistični teror splor ne morejo zlomiti revolucionarne borbenosti španskega proleta-riata in vsega ljudstva. Zato vidi Franco edini izhod iz tega gospodarskega bankrota v izročitvi usode Španije v roke zahodnega imperialističnega bloka.
Zahodni imperializem igra zdaj v svoji imperialistični igri odkrito na Francovo karto. Ta karta pa je prav tako slaba, kakor čangkajškova na Kitajskem. Načrti zahodnega bloka se v Španiji za zdaj še uresničujejo, toda to je življenje na enem izmed svetovnih revolucionarnih ognjenikov. Kadar pa bo protiimperialistični osvobodilni izbruh znova prihrumel, ga nihče ne bo mogel preprečiti.
Vzlic domačim in mednarod-. nim naporom imperializma, da bi spremenil Španijo v vojnostrate-ško oporišče, torej v oporišče vojne, bo spremenil revolucionarni boj španskega ljudstva Španijo v demokratično deželo, da se bo jutri prav tako borila za stvar miru, kakor se je juna-' škđ borila v letih pred drugo svetovno vojno.
M. Uradin-Borić (Medjunarodni problemi) —Vprašanja Naših dni.
(Konec)
Je v. ' -"-"'Hjc v Kmeujat
zaprli lani v Ostalo Vi wlinov in tako je Hjih	zaslužka 30,000 v
^%P08lenih delavcev. v°	^ Španiji ta-
®'®ti6r,; v'	moral celo fa-
"Hiero" lani aprila ' inaa Španija 500,000

if %ou dpn't fj;^: tip your tai' ' ■ffignces are you won't get for > '
Raziskave s pomočjo zivali
Mnoge vrste bolezni, ki so nekoč trpinčile človeštvo, so danes skoro odpravljene, in za druge imamo učinkovita zdravila ali načine zdravljenja, ker so se znanstveniki v tozadevne raziskovalne svrhe posluževali živali. Proti raztelesevanju živali v znanstvene svrhe je od neke male, pa glasne skupine, precej ugovarjanja. Toda od tiste skupine ni nikakega ugovora proti uživanju mesa, za zaloge katerega je treba dnevno pobiti tisoče in tisoče goveje živine, prašičev, ovac in perutnine. To je vse v redu, ampak, da bi se neko število živali rabila za znanstveno raziskave v svrho javnega zdravstva, nekaterim ljudem ne gre v račun.
V resnici je treba zelo majhen odstotek živali usmrtiti v svrho znanstvenih raziskav. Večina teh poskusnih živali je vzdrževana v laboratorijih v pravi luk-suznosti. Na njih se preizkušajo nova zdravila in načini zdravljenja vcepljenih bolezni. Tisti, ki proti temu sistemu protestirajo, se nikoli ne izrazijo, da naj bi se take poskušnje vršile na ljudeh in kje bi dobili tozadevne prostovoljce.
Zdravstveni laboratoriji, bolnišnice, klinike, zdravniške šole in razne raziskovalne ustanove širom dežele uporabljajo milijone raznih živali, od moljev, muh, ščurkov, miši, podgan in netopirjev do rib, rac, morskih prašičkov, zajcev, veveric, prašičev, mačk, psov, opic in konj.
Milijone ljudi danes živi, ki ne bi bili več med živimi, brez preizkušenj raznih zdravil in načinov zdravljenja na živalih. Nekatere živali pri teh poskušnjah podležejo, druge ozdravijo. Kdo more trditi, da bi bilo bolje delati take poskušnje na ljudeh, mesto na živalih! Posebno, če se upošteva, da se dan za dnem usmrti stotisoče živali za človeško hrano.
Značilne živalice za raziska-vanja zdravstvenega značaja so bele miši, ki jih gojijo v mnogih laboratorijih. Te živalice močno odgovarjajo človeškemu sistemu z ozirom na razne bolezni in zdravljenja istih. Množijo se iz-
DELO DOBIJO ŽENSKE
Mlada ženska
dobi delo kuharice (short order) od 7. zj. do 3. pop. Izkušnja ni potrebna, če je pri volji učiti se. Zglasite se pri SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave, Cleveland 3, 0„ EN 1-5214
STENOGRAPHER
for part time — 4 half days per week (mornings or afternoons). Apply by letter. BOX 64, c/o ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOLMAKERS
stalno delo. 6 dni tedensko—9 ur na dan. V okolici E. 55th & Broadway.
FERRO MACHINE & FOUNDRY
3155 E. 66 ST.
HOT INSPECTORS
na Park Drop Forgings
Izurjeni « •
Plača od ure —- stalno delo
STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 E. 64 St. '
DRILL PRESS
operatorji
Morajo biti zmožni si sami vzpostaviti delo. Podnevi.
Prosta hospitalizacija, zavarovalnina in druge podpore.
Plača od ure. PICKER X-RAY CORP. 17325 Euclid Ave.
■DU<ATION MOLDS OUR iPUTURB
BETTER SCHOOLS BUILD A STRONGER AMERICA
redno hitro in dosežejo "pohio-letnost" v 48 dneh. En par miši more imeti v enem letu 50,000 potomcev, če ni zaprek. Študira-nje bolezni iz generacije v generacijo se pri belih miših lahko zasleduje v par letih dalje kot pri človeku v sto letih.
Bele podgane, ki jih gojijo v laboratorijih in ki se skoro tako hitro množijo kot bele miši, nudijo raziskovalcem izbor-ne prilike za raziskovanje vpliva živil na zdravje in dolgost življenja, ker glede prehrane močno sličijo človeku. Morske prašičke rabijo za raziskove z ozirom na nalezljive bolezni kot je, na primer, davica. Beli zajci služijo pri študiran ju kožnih bolezni, mačke pri preizkušanju zdravil za srčne bolezni. Poskušnje na pseh so mogočile nad 20 uspešnih vrst človeških operacij na prebavilih. Opice rabijo za poskušnje pri zdravljenju bolezni možgan in otroške paralize. Iz krvi konj, ki so bili okuženi z odgovarjajočimi boleznimi, se prido-biva serum za zdravljenje davice, vnetja možganske mrene, pljučnice in drugih bolezni; od telet se dobiva serum proti osepnicam ali kozam; zajci v laboratorijih producirajo serum proti steklini in raznim drugim človeku nevarnim mikrobom.
Brez naših živalskih pomočnikov oziroma poizkušenj na istih bi bilo zatiranje raznih bolezni oziroma zdravljenje istih onemogočeno ali neprimerno bolj omejeno kot je danes. In v največ primerih niso v take svrhe rabljene živali izposta,vljene večjim nemarnostim kot ljudje, ki se prostovoljno podvržejo preizkušnjam novih zdravil ali novih načinov zdravljenja.
—NOVA DOBA
Kovači iz Krope in njihovi izdelki
Kakor slovijo danes v svetu po svoji lepoti edinstvene slovenske narodne vezenine, čipke, leseni in lončeni izdelki, nič manj cenjeni niso umetniško kovani ročno izdelani lestenci, stojala za cvetlice, vaze, svečniki, stojala za knjige, pepelniki in mnogi drugi izdelki preprostih umetnikov iz ljudstva—kovačev iz Krope.
V ozki dolini na Gorenjskem pod visoko Jelovico se skriva Kropa, ki jo že dolga stoletja pozna svet samo po njenih žeb-Ijih in drugih železarskih izdelkih. Težko in trdo je bilo življenje kroparskih kovačev, težko in trdo je bilo njihovo delo od jutra do mraka v sajastih "vigencah." Leta 1894 so ustanovili svojo žebljarsko in železo obratno zadrugo, življenje je postalo nekoliko lažje, toda še vedno je bilo trdo, trdo kot železo, ki so ga oblikovali s svojimi rokami.
Pred 50 leti so kroparski žeb-Ijarji poslali nekaj svojih mladih ljudi v šolo !za umetno obrt na Dunaj, Tam so se naučili umetno oblikovati iz železa ležaje za vrata, kljuke, svetilke, rešetke za okna. Nekaj teh izdelkov še danes hranijo v svojem muzeju v Kropi.
Toda takratna doba ni imela smisla za takšne izdelke. Tako so kovači polagoma opustili te izdelke in šele leta 1937 so zopet začeli v Kropi izdelovati izdelke umetnega kovaštva. Brez učiteljev so kar sami po svojih zamislih oblikovali razna stojala, svetilke, kovinske nastavke. Pri tem so se tako izurili, da so postali v svoji stroki res pravi umetniki.
Skoraj vsi ti kovači-umetni-ki pa so med narodno osvobodilno borba padli kot partizani. Le mojster Jože Bertoncelj je ostal in ta je po osvoboditvi zbral okrog sebe več mladih ljudi in začeli so izjiova.
Danes dobivajo izdelki kroparskih mojstrov vedno večji sloves. Tudi delo samo ni več tako naporno, ker si mnogo, čeprav še ne povsod, pomagajo s stroji. Kroparski kovači imajo danes svojo tovarno, ki so jo na-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
m
zvali "Plamen." Tu izdelujejo razne velike žeblje, vijake, zakovice, verige. Iz dolgih železnih palic, ki jih razžarijo v posebnih pečeh, sekajo matice, vijake. Tu delajo tudi "lato" stremena za smuči, da v zadnjem času so začeli izdelovati celo ure.
V zadnjih desetletjih je strojno delo precej izpodrinilo ročno kovanje. Toda velike žeblje za gorske čevlje, to dolgoletno spe-cialiteto kroparskih žebljarjev, še kujejo ročno. Pri tem delu so zaposlene predvsem ženske. Čeprav je to delo težko, so ročne, močne in spretne, saj so to večinoma hčere, žene in sestre žebljarjev, žebljarski poklic jim je zašel že takorekoč v kri. Dvanajstkrat mora zamahniti kovač s skoraj kilogram težkim kladivom, da izdela en sam žebelj. V osmih urah izdela ena delavka približno 2,000 žebljev, to se pravi, da mora v osmih urah 24,000 krat dvigniti težko kladivo skoraj četrt metra visoko, kar ni malenkost.
Najzanimivejši oddelek v tovarni "Plamen" je umetna ko-vačnica, ki danes po svojih izdelkih in mojstrih slovi po vsem svetu. Tu ni strojev, ampak le glavno orodje kladivo, klešče in nakovalo. Morda bi se tujec, ki
pozna lepe izdelke kroparskih žeti jarjev razočaral, če bi videl to skromno preproščino. Toda če bi postal pri mojstru Bertonc-Iju ter ga opazoval, kako iz trde železne gmote s kleščami in kladivom oblikuje različne prekrasne izdelke tako spretno in ročno, da skoraj ne moreš verjeti, potem bo priznal, da ni v tovarni, temveč v delavnici pravih umetnikov.
Odprto v nedeljo od 2. do 5.
DOBER NAKUP 3720 Warren, od E. 37 St. in Broadway.
Dve dobri hiši na eni loti, vsaka za 2 družini; spredaj 7 sob spodaj m 5 sob zgoraj; zadaj 4 in 4 sobe. Blizu cerkve in trgovin.
EMMA DORCHAK Realtor SK 1-5606
IŠČE SE MOŠKEGA
za čiščenje gostilniških prostorov v Slov. del. domu na Waterloo Rd., Zglasiti se je po 5. uri popoldne.
15335 WATERLOO RD.
VRTNARJI DOBIJO DELO
Dobra plača od ure.
Stalno delo na zapadni
strani mesta. LEHMANN NURSERY 15200 Lorain Ave. CL 1-7166
ENAKOPRAVNOSTI OGLAŠAJTE V
Defense is your job, too!
Searching our coastal waters for unidentified submarines, this Navy blimp pilot is constantly on the alert to protect American shores. His blimp carries the most effective airborne detection gear in the world, enabling him to pinpoint and track a target even when it is submerged. And he is doing a vitally important job in defense of America.
Defense is your job, too. And one of the best ways for you to do your part is by keeping yourself and your country economically strong. Buy U. S. Defense* Bonds now and regularly. Go to the pay office where you work and sign up for the Payroll Savings Plan or join the Bond-A-Month Plan where you bank. But don't put it off—do it today!
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderson 1-2730
The U> S. Defense Bonds you buy give you personal iinancial independence
Remember that when you're buying Defense Bonds you're building a personal reserve of cash savings. Money that will some day buy you a house or educate your children, or support you when you retire. Remember, too, that if you don't save regularly, you generally don't save at all. So go to your company's pay office—now—and sign up to buy Defense Bonds through the Payroll Savings Plan.
Don't forget that bonds are now a tetter buy tlian ever. Because now every Series K Bond you own automatically goes on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not $25—but as much as $33.33^ if you just hold it the extra ten yearsi A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's, too, buy U. S. Defense Honda now!
*U. S. Savings Bonds are Defense Bonds Buy them regularly!
The U. S. Government does not pay for this adoertising. The Treama-f Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
15. avgusta iS®

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik; Dr. Miloš Vauhnik

(Nadaljevanje)
"Zahrbten človek si, Miklau-sin," je bruhnilo iz Gradnika. "Zakaj mi nisi očitno pokazal svojega sovraštva?"
"To bi bilo slabo in ti bi se bil nemara bolje čuval. Hotel sem, da se sa muničiš. O, Vrhunc te j edobro speljal . . . Prav premeteno te je zvabil najprej h kartam, potem k pijači, nazadnje k izletom v mesto. No, jaz pa sem ves . ta čas, ko si ti ve-seljačil, trdo delal in skrbel, da ti ni nikoli zmanjkalo denarja. Sejal sem, danes požanjem . .
"Tako daleč še ni. Beli dvor je pač nekoliko več vreden, da ne govorim o slepariji."
"Seveda, seveda! Ako še danes najdeš človeka, ki ti plača p onjegovi pravi vrednosti. Toda jaz ne čakam, vse menice so ž ezdavnaj potekle . .
"Kaj nameravaš?"
"Hm, do jutrišnjega dne, recimo do opoldne, mi poravnaš ves dolg. Vem, da ti ne bo mogoče, saj sem to hotel. Potem je konec. Posestvo ti poženem na dražbo in kupec bom jaz sam. Beli dvor bo moj . . . Beraško seme bo gospodarilo na njem . . . Ali slišiš, Simon Gradnik, Beli dvor bo moj ..."
"Ven, prokleti slepar!" je zatulil Gradnik in v svoji besnosti prevrgel mizo, da je z velikim ropotom zagrmela na tla.
"Oče, oče!" je v smrtnem strahu vzkriknil prisluškujoči Lov-rek ter se po zidu pognal k oknu, da bi čim prej dospel v sobo in obvaroval očeta nepremišljenega dejanja. Pri prvem zaletu je zdrknil na tla in šele z drugim se mu je posrečilo povzpeti se na nadzidek.
V.
Deček je preplašen obvisel na oknicah, iščoč z bosima nogama opore v zidu, in se šele po nekaterih neuspelih poskusih mukoma pognal popolnoma na prikrov. Njegovemu očetu je zastala sapa, visoko dvignjeni stol se m uje izmuznil iz rok in se hrupno skotalil k prevrnjeni mizi. Močni možak je obstal na mestu kakor vkopan, težko dihal in nekako nesvestno opazoval otrokovo počenjanje. Pri vratih se je stiskal Miklausin, ves bled od prestanega strahu.
"Oče, oče, pojdite k mami!" je zaprosil Lovrek s plašnim upanjem, da pomiri očetovo jezo. Ali ta se je spet zavedel in srdito skočil k oknu.
"Kaj postopaš tod, fantalin?"
"Mama ..."
"Poberi se v kuhinjo, marš!"
Deček je brez ugovora skočil na tla, toda ni odšel v kuhinjo, marveč ostal še nadalje za hišni mvogalom, kjer je oprezal, da ga oče ne zapazi.
"Ti zlodej pa izgini iz moje hiše!" ga je slišal rohneti. "Danes sem še vedno jaz gospodar na Belem dvoru."
"Poslušaj, Gradnik!" se je obotavljal Mikausin. "Ne maram te popolnoma pahniti v nesrečo. Tudi jaz imam otroke in . . ."
"Kaj me brigajo tvoji otroci ! Poberi se, drugače se spozabim . . ."
Lovrek se je komaj utegnil skriti v bližnjem grmovju, ko je Gradnik s trdo roko pritiral ote-pajočega se trgovca okro hiše i nga nad klancem pahnil od sebe, da se je komaj vzdržal na nogah.
"Tako, ti slepar! Podvizaj se!"
Miklausin ga ni slušal. čeprav je bil ves zelen od strahu, je vendar poskušal prepričati svojega dolžnika o svojih naknadno nastopivših dobrih namerah.
"Ne bodi takšna živino! Vidiš, na lastne otroke sem pomislil, ko sem videl tvojega. Zaradi otrok sem pripravljen, da ti le pomagam . .
Gradnik mu je zaničljivo obrnil hrbet, Miklausin pa je silil vanj: "Gradnik, na posestvu lahko ostaneš kot oskrbnik ... Za vse se pogodiva, zavoljo otrok. N ebom gledal na božjake . . ."
Njegov nasprotnik se je razkačeno zasmejal: "Ha, ha, jaz, Simon Gradnik, hlapec dninar-ske svojati. Stokrat rajši berač!"
Miklausin je pobledel od jeze.
"Dobro tako, ponosni moj gospod ! Kar ureži si tam v grmovju beraško palico, kajti ne bo več dolgo pa te dninarska svoj at požene z Belega dvora. Ej, okusil boš, kako se ližejo tuje sklede . .
Nadaljnje besede so mu zamrle v ustih, kajti Gradnik je pograbil težke vile, sloneče ob zidu, kdo ve kateri zanikrneš jih je bil tam pozabil, in jih z vso silo zagnal za umikajočim se Mi-klausinom. Ta je zakrilil z dolgimi rokami po zraku, kakor bi se hotel ujeti pred padcem, ter se nato zgrudil kakor snop. Okrvavljen je obležal prav pod balkonom, odkoder se je tako lepo videlo po vsej dolini.
Zgoraj, poleg balkona, se je tedaj odprlo okno in pokazal se je obraz bolne gospodinje, ki, je bila priča poslednjemu prizoru strašnega dejanja.
"Simon, Simon!" je vikala in stezala roke proti možu.
Iz grmovja je priškočil prepa-dli Lovrek, iz kuhinje je pritekla prestrašena Polonica, očetov pogled pa je zmedeno begal od žene do otrok in se spet ustavljal na nepremično ležečem sovražnikove mtruplu pred njegovimi nogami. Dolgo ni mogel razumeti, kaj se je bilo pravzaprav zgodilo. Ko pa se je končno zavedel svojega zločinca, je groza na-
LETb EXPLORE OHIO
EARL? SETTLEMENTS
,©
The Ohio River valley from the beginning has been the highway of history in our national development. The first explorers to cross the Appalachian mountains followed the Ohio River which was the open road to the west. The settlers who followed established their towns all along this river. The successive waves of migration brought others who pushed up the tributary streams to establish towns in the inland sections of the Ohio country.
Origin of the settlement of the Ohio country can be traced to the taverns and meeting houses of the eastern seaboard states where land-hungry soldiers of the Revolution met to form the various land companies that established many of Ohio's early settlements.
The first of these companies to take up lands in the Ohio valley was the Ohio Company that settled Marietta in 1788, at the mouth of the Muskingum River. These settlers came from Massachusetts. Pennsylvania settlers filled in be-
hind these earlier pioneers to settle the strip of land adjoining our neighboring state to the east. Settlers from Maryland and from as far away as Paris, France, took over the land to the west joining the Ohio Company holdings. Following downstream on the Ohio River was the Virginia military tract, which was bounded on the west by the New Jersey pioneers who settled the Symmes Purchase between the .Great Miami and Little Miami rivers.
In 1825, the Marquis de Lay-fayette, idol of the American Revolution, visited his French compatriots at Gallipolis, where he was entertained at "Our House,"" now a popular museum visited by thousands of motorists each year.
Today, it is easy for Ohioans to retrace the path of history by following the motor highways along the Ohio River, one of this state's most scenic drives. The romantic packet boats on the Ohio have become the work horses of this busy canalized waterway as they push
their huge barge-tows to carry the products of this inland empire.
The early pioneers of the west have been well remembered along the Ohio River by such monuments as the Start Westward memorial at Marietta, Ohio's first permanent settlement. Along the Ohio and in the valleys of the Scioto and the Little Miami, motorists of today can see some of the most extensive works of the pre-historic Moundbuilders. The Rankin House at'Ripley was one of the important stations on the Underground Railway along which escaped slaves made their way northward before the Civil War. The birthplace of President U. S. Grant at Point Pleasant overlooks the broad Ohio River. The home of President William Howard Taft in Cincinnati and the Harrison Memorial at North Bend, the only neighborhood in the nation where one can visit the memorials of two presidents, William Henry Harrison and his grandson Benjamin Harrison, are within sight of the Ohio River.
E. Liv»rpooN
ville
Marlins

Start Westward Monument to Pioneers, Marietta.
MorUHo
Automobilct and River Boats Travel Sidc-by-sidc.

[IGollipolis .
Rankin House of Ripley.
Porftmoum


kremžila njegov zaripli obraz in strah je razširil njegove oči.
"Kristus!" je zastopal. "Kristus, kaj sem ga res ubil?"
Sklonil se je k truplu in ga začel obtipavati. Lovrek, ki ga je zdaj najbolj skrbela bolna mati, j eprijel Polonico za roko in jo tiral s seboj. Nesrečna žena je še vedno stala pri oknu in z vročjčnim iočmi strmela na moževa prizadevanja. Ko je videla, kako se je obupno prijel za glavo, je glasno zakričala, se pričela tresti po vsem telesu, kakor da jo je napadla-mrzlica, in se zgrudila na tla. Lovrek jo je še komaj ujel in jo potem s težavo zavlekel v posteljo, kjer je obležala brez moči.
"Polonica," je velel deček sko-ro brez sape, "za božjo voljo, hitro po teto Mico! Teci, kolikor moreš!"
' Preplašena sestrica je odbeža-la, Lovrek sam pa je ostal pri nezavestni materi, močil ji sence z vodo in jo klical in tresel. Ko se vkljub njegovim prizadevanjem ni osvestila, mu je strašna bridkost stisnila srce. Vrgel se je pred posteljo na kolena in za-plakal tako krčevito, da je njegovo, telo sunkoma podrhtevalo.
Odpiranje vrat je zdajci zaustavilo še hujše izbrue bolesti. Šinil je pokonci, misleč, da prihaja stara teta, po katero je bil poslal Polonico. Že sama misel na skorajšnjo pomoč ga je nekoliko potolažila, Ostrmel je; pred nji m je stal oče, oprtan z nahrbtnikom, s planinsko palico v roki. Brez besede je krenil
k bolnici, dvignil njeno omrtvelo roko in jo lahno stisnil, kakor da se poslavlja. Njegov obraz je bil ves spremenjen: mesto pre-čutega, razdraženega in nekoliko zapitega človeka je zrl Lovrek pred seboj skrušenega moža, čigar obličje je bilo polno grenkega nemira. Sin je začutil, d ase je oče v teku pol ur^ prav d o jedra predrugačil, in sam ni vedel, zakaj ga je to bolj pretreslo kak oruboj, ki mu je bil priča.
Gradnik je nekaj časa strmel v negibni ženin obraz, nato se je naglo sklonil in jo poljubil na čelo.
"Ubožica, vsega sem kriv jaz."
IŠČE SE
stanovanje s 2 ali 3 sobami in kopalnico za mlada zakonca, ki sta oba zaposlena. Najraje med E. 55 St. in E. 79 St. v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati nai pokliče
EN 1-4769
ZAKONSKA DVOJICA
srednjih let, brez otrok, želi dobiti stanovanje s 4 sobami in kopalnico. Kdor ima za oddati naj pokliče
EN 1-3695
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro poslreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerila opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
ZA ZAVAROVALNINO hiš, trgovin, avtomobilov in hišne opreme,
pokličite
JOHN ROŽANCA
15604 Waterloo Rd. kE 1-6681
BEACHLAND BEVERAGES
POD SLOVENSKIM VODSTVOM PAT in MIKE KRALL, lastnika 890 EAST 185th STREET — IV 1-4453
■NT * Vsakovrstna mehka pijača, pivo in vino.
Nasa posebnost so naročila za svatbe, zabave in prireditve večjega obsega. — Dopeljemo na dom.
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini; Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
^00<>000<><><>00000000000000000^ф^с^3с^ф^^
Smith's Barbecue and Restaurant
NASPROTI E. 222nd ST.
SHOPPING CENTER — EUCLID 23, OHIO
WITH US]
Najsibo, da želite imeti popolen obed ali samo majhen prigrizek, boste našli na našem jedilnem listu mnogo okusnih jedil na izbero!
Naša posebnost je postreči majhnim skupinam za zabave, kartne priredbe, presenečenja, itd. popoldne ali pozno zvečer.
6^ооооо<:>ооооооо-с>оооооооооооо<х>оо<х>ооу
STAKICH FURNITURE CO.
V , Quality .at a ^ricet-r— Easy Tcmis
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV1-8288
16305 WATERLOO RD.
^	Couertsy—rHf STANDAKD OIL CO, (0Hl6) V:
AU 2E VESTE
DA
DA
ima tvrdka KOLLANDER že več mesecev svoje dobre veze s Trstom odkoder dospe moka in paketi s hrano v roke naslovljenca v teku 15 do 25 dni; za vsako pošiijatev se dobi lastnoročno podpisano potrdilo; Koliander prodaja parobrodne in avijonske listke za vse prekomorske družbe; v tem letu je potom Kol-landra odpotovalo na obisk v Jugoslavijo že preko 100 potnikov;
DA tvrdka Koliander prevzema pakete z obleko in-hrano, ki jih sami pripravite, iste dobro poveže, natančno naslovi in točno odpravi v Jugoslavijo in druge države;
DA prodaja TRAVELER ČEKE, denarne nakaznice in pošilja denar v vse evropske države.
Ako imaste torej potrebo za pošiljanje kakršnih koli stvari v stari kraj, ali ako želite še to leto obiskati Jugoslavijo ter ako imaste kake druge p)osle s starim krajem, se obrnite na:
AUGUST KOLIANDER
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Telefon HEnderson 1-4148
Pišite ali telefonirajte po naš obširni cenik paketov.
In kakor da ne more dalje prenašati nemih očitkov svoje umirajoče družice, se je obrnil k sinu, ki se je bil docela stisnil v kot in s tajno grozo opazoval očeta, povzročitelja vsega zla, ki se je nalik včerajšnjemu hudo-urju nenadoma zgrnilo nad Belim dvorom. Ko ga je oni poklical, se je zdrznil, vendar se ni odzval, šele, ko je plašno dvignil oči in uganil pekočo bol v očetovi duši, v njegovem pogledu pa skoro ponižno prošnjo, se mu je približal.
(Dalje prihodnjič)
HIŠNI GOSPODARJI!
čas je, da pregledate vaše strehe in žlebove.
Izdelujemo nove strehe in popravljamo stare.
Se priporočamo Slovencem in Hrvatom.
FRANK KURE
R. D. 1. Box 224. Chardon, Ohio
Pošljite dopisnico za naročila ali pokličite Newburry 823
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
VAS TRENIRAMO ZA NAŠ BIZNIS.
Ženske od 30 do 60 let. Polni ali delni čas.
Dober zaslužek. 230 Colonial Arcade
E. 6th & Euclid Room 230 — 2. nadst.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott'1-3113
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAtj-SONS funeral directors
rUKNITVKL DtALCKi
»055 Easi 62-^ ST.
HEnd^son V20$8 "KBnmort hSSSO
Chicago, IIL
REAL ESTATE FOR SALE
VALMAR, WISCONSIN South End of Camp Lake, 6 miles north of Antioch, 111.
6 room house with bath and basement. Hot and cold running water, refrigeration, fully furnished. Lot 160x280. Property nicely landscapped. Owner on premises, week ends. J. P. Bret-schneider.
127 N. WELLS ST.
Phone CEntral 6-3001
To dodge disaster drop the notion That you con swim across the ocean
(HKAeoS
and all sections gtine of the Midwest Iđr, OUR ADVERTISING Musko
representatives
are the
svatbo
Chicago ^ta „ Advertising Co
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
Mavet
Mladg. želinio
fivljen
^Stari
WANTED TO RENT Star
^0 Sti
2 RESPONSIBLE Adults urgenftari^, need 4-5 room unfurnis^t; apartment. North or North^^^jjj ' Moderate rental.	.4,
GRaceland 2-5
_I__^bi ,
FAMILY DESPERATE — '''fVozjl move by 31st! 3 respond, adults, 2 employed, urg^g^j
need 4-5 room unfurnished ак"/ ment. Any good location. S«U. Јц|,
Side preferred 49th St.. -Moderate rental.	'Г8
Livingston S^llgtoi
RESPONSIBLE Mechanic,
year old daughter, 2 year child, urgently need 4-5 roo#%%a « furnished apartment. Pref^r^ stove heat. Southwest aro% 79th St. area. Moderate re"® VIncennes 6-9^
stove heat.' Southwest aro'^V i
i!^* bo
______ Mr
refined
IMPERATIVE! 2 women in great
— ----- need of '
room unfurnished apartm^ * Cicero or Berwyn area prefef'S'tjer Would consider basement or ® ifap-, apartment and take posse^L'^W] immediately.
Perfect.
EUclid 3'€
" ----- posses'^,! .
Kindly call
____ „
NO HOME of our own! Please refined reliable couple with h 3 locate 4 or 5 room unfurniSffl I>r đpartment or flat. PreferfVrtpv west, northwest side. Will 'U possession immediately! $40 to $50. Care for property: j, own. This is truly urgent. ба anytime.	л Plo .
_PAlisade 5-^
3 RESPONSIBLE ADULTS
5-6 room unfurnished
hea''
go
'N
apartment. North or Norths
Moderate rental.


EDgewater 4-3^'^Žrtg-
/kog
#V Zj
RESPONSIBLE COUPLE (e%P ant parents), need 5-6 roort* ^ ^ furnished apartment. North ( Northwest. Moderate rental' j \ ALbany 2^5 Od ,
MUST Vacate for New Highway i „.5 Reliable Catholic family^ /ki adults, 2 employed, will , ! ^aii immediate possession. 3-4-5i,j.j J bedroom apartment or flat. or northwest side. Prefer ^ floor, or English basement. ^ <a] references. This is urgent. J. .
Please call VAn Buren 6-^ i
--
RESPONSIBLE Vet, wife, cW' desperately need 5 room uhj, nished apartment. Any ^ location North. Moderate re#'
Call mornings or evenings.
_RAvenswood Pfj
avj
HELP WANTED—Domesi^
0C(

COMPETENT Girl or Woman ^ st, cooking, housework. Assist care of 2 babies. Who want®,^' ^ work 5 days a week and	® to stay some evenings. ^ references required. .^\ H( _STewart dg
GENERAL MAID — 5 in No laundry. Good salary. very welcome. Please call " Healy.	,f
WInnetka 6-'

GOOD HOME offered to cornP^j.jf girl or woman. General work. Light cooking. Assist %i. care of 3 children. Private r^;|l Good salary. References, collect.	.d
SHeffield^^
BUSINESS OPPORTUNl"*^^
i. n 0 t Ji X Č
ICE CREAM Parlor and room completed. Large trade in busy business distill Living rooms in rear. Must .,y at once. Will take any rea' able offer.
ENglewood