r, Največji sWnslu dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vac leto $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 8878 NO. 275. ŠTEV. 275. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki« Entered u Second Glass Matter, September 21, 1003, at the Pott Office at Hew York, If. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 22, 1929. — PETEK, 22. NOVEMU RA 1929. lise largest Slovenian Daily in the United States. o Issued every day except Sundays i and legal Holidays. jjj 7o,000 Readers. TELSEON: CHELSEA 8878 VOLUME XXXVTL — LETNIK XXXVI- SKLEPI GOSPODARSKE KONFERENCE V WASHINGTONU ZASTOPNIKI INDUSTRIJE SO I NOVE DOLOČBE IZJAVILI, DA NE BODO ZA LETANJE NIŽALI DELAVCEM PLAČ PREKO N. Y. CITY Henry Ford je celo obljubil, da bo zvišal plače svojim uslužbencem. — Nakupno moč ljudskih mas je treba ohraniti. — Brezposelnosti se bo v najkrajšem času odpomoglo. — Osnovana je komisija vodilnih industrijalcev. WASHINGTON, D. C., 21. novembra. — Danes se je posvetoval predsednik Hoover z voditelji ameriške industrije. Vsi, ki so s udeležili konference, so soglašali v mnenju, da je treba ohraniti nakupno silo ljudskih mas, dočim je šel Henry Ford še dalje ter obljubil, da bo svojim delavcem plače zvišal. Vsi industrijalci s o pritrditi Hooverjevemu predlogu, da se pod nobenim pogojem ne sme znižati plač. Ce bodo sledili Fordovemu vzgledu, se pa zaenkrat še ne da z gotovostjo trditi. Jasno pa je, da bodo začele v bližnji bodočnosti vse industrije obratovati s polno paro, ter da v Ameriki kmalu ne bo sledu o kaki nezaposlenosti. Ford namerava zvišati plačo svojim 1 10,000 delavcem, ki so zaposleni v River Rouge tovarni. American Telegraph and Telephone Company bo izdala prihodnje leto za izvedbo svojih načrtov reststo milijonov dolarjev. Približno isto vsoto bo potrošila jeklarska industrija. Na konferenci je bila osnovana komisija industrijalcev, ki bo poslovala pod predsedstvom trgovinske zbornice Združenih držav, Juliusa Bar- JUGOSLOVANI NASPROTUJEJO DR. SEIPELU NADALJNA OZDRAVLJENJA NA GROBU Po nesreči, ki se je zavr- Jugoslovansko časopisje Osemletni paraliziran o- šila v sredo, je izdal new yorski policijski komisar natančne določbe, ki omejujejo pojete preko New Yorka. nes. Naloga komisije bo nadzorovati industrije ter skrbeti, da se bo vse vršilo po dogovorjenih načrtih. H. FORD BO IZDELOVAL NOVEMODELE Ker so več Fordovih naprav zaprli, so se pojavile govorice, da namerava Ford začeti izdelovati nove in dražje modele. SUHAŠKA PARADA V MEHIKI Nad New Yorkom je nenadoma odpovedal motor aeroplana, v katerem sta se nahajala pilot Charles Reid in njegov spremljevalec Robert J. Baillie. Aeroplan se je začel obračati v zraku, in pilot si je brezuspešno prizadeval, da pristane v Central Parku. Baillie je še pravočasno skočil s parašutom iz" letala, dočim je aeroplan s pilotom vred treščil ob streho nekega poslopja na zapadni 64. cesti. Aeroplan se je razbil in pilct je bil takoj mrtev. Policijski komisar Grover Wha-len je odredil, da smejo v bodoče letati preko mesta le najbolj izkušeni in izvedeni piloti. Rešeni Baillie je pozneje izpovedal: — Aeroplan je bil že v pričetku strašno muhast. Motor je slabo deloval. Zdelo se mi je. da ne bova mogla več dolgo vztrajati v "zraku. — Ko sva bila nad zapadno stranjo parka ter v višini kakih 2000 čevljev, sem spoznal s svojega sedeža ter dal znamenje pilotu, da bom skočiL On je skušal dobiti kontrolo nad letalom.Zdi se mi, da mi je prikimal. Skočil sem, in parašut se je odprl skoraj takoj nato. Zaneslo me je na streho. Sprva nisem vedel, kaj se je zgodilo z aero-planom, pozneje so me pa informirali, da se je pilot smrtno ponesrečil. očita voditelju avstrij- • trok je baje shodil, ko je skega Heimwehra, da je' molil na grpbu, v kate-skušal zanetiti protire- rem je pokopan katoli-volucijo ter ločiti kato- ški duhovnik, liške Hrvate in Slbven-__________ ce od Jugoslavije. j MALDEN, Mass.. 21. novembra __________Na tukaj. Holy Cross pokopališču, kjer je pokopan Rev. Patrick i DUNAJ, Avstrija. 20. novembra. Jugoslovansko časopisje je uvedlo odločno kampanjo proti avstrijski fašistični organizaciji Heimwehru in proti prejšnjemu kanclerju dr. Seipelu, ki Heimwehru načeljuje. Power, se je zbrala včeraj zopet velika ljudska množica. Baje je bilo vsega skupaj nad 25 tisoč oseb. Vs? si je skušalo priboriti dostop do 'čudodelnega" groba, v katerem Skoro vsi jugoslovanski listi, med že šestdeset let počiva truplo ome-njimi tudi oficijelni, trdijo, da ce njenega duhovnika. MATI JE ODPUSTILA 0DVAJALKI Ženska je odvedla tri mesece starega otroka, ker je hotela zadovoljiti svojega moža. — Nahaja se v ječi. Mrs. Leo Larney. stanujoči na Jefferson Avenue v Brooklynu. je bi ured tremi dnevi ukraden tri mesece star otrok. Zadevo je prijavila policiji in časopisju, ki je napelo vse sile, da se odvedenega otroka zopet najde. Odvajalka Mrs. Irena Roever s? je najbrž ustrašila posledic svojega dejanja ter je vrnila otroka. Policija jo je aretirala ter ob- ANGLEŠKI VOJNI MINISTER JE PROTI VOJNI Tom Shaw izjavlja, da je vojna nekaj sramotnega in da je znak narodne nevednosti. — Rad bi razpravljal s člani ameriškega kabineta. je dr. Seipel zavzemal za načrte, da se ustanovi velik blok katoliških držav v centralni Evropi ter je hotel obenem spraviti Habsburžane nazaj na prestol. Tudi včeraj so poročali o nadalj- dolžila odvedbe. nih ozdravljenjih. j Odvajalka je rekla časniškim po- Stariši 8-letnega Michaela Nova-| ročevalcem: ka iz New Hampshire trdijo, da je bil fant že od rojstva paraliziran, da je pa zamogel včeraj zopet hoditi. Položili so ga k grobu, kjer je molil, nato pa vstal in hodil. Mrs. Rosa Raymond iz Cambridge in Mr. Simone Levesque se baje tu-Jugoslovani dolže dr. Seipela. da di dostl boljše počutita, je hotel s pomočjo Heimwehra iz- 1 James Denton, doma iz Astorije, vesti protirevolučijo v Avstriji, od- L- I- ki že tri leta ni mogel hoditi, Dr. Seipela prav posebno vsled-tega napadajo, ker se v svojem listu zavzema za hrvatske monarhistič-na revoiucijonarje. ločiti katoliško Hrvatsko in Slovenijo od Jugoslavije ter Slovaško od Čehoslovaške. To naj bi bil nekak temelj za habsburško restavracijo. Seipelova prizadevanja so baje podpirali tudi italijanski in nemški fašisti. Avstrijsko časopisje smatra vse to za čenčarije ter zahteva nepobit-ne dokaze, da so jugoslovanske ob-dolžitve resnične. Pilot se ni hotel poslužiti para- j SPANSKA HOČE _ POVEČATI MORNARICO je sporočil, da je šel brez pomoči in brez bergel j več jardov daleč. DETROIT, Mich., 21. novembra. Ford Motor Company je zaprla po deželi več naprav, med njimi tudi, tovarno v Denver ju, ter v splošnem zelo skrčila svoje obratovanje. *To je dalo povod govoricam, da bo F«rd najbrž uvedel nov model svojih avtomobilov. Nova Fordova kara bo baje razmeroma dražja, vendar pa ne tako draga, da je ne bodo mogli kupiti ljudje z zmernimi dohodki. Nov Fordov avtomobil bo baje dosti večji ter bo popolnoma pre-osnovan. Imel bo večje^ obroče, manjša kolesa ter radikalne izpre-membe v radiatorju. * Na ta način se bo Fordova tvor-nica pridružila ostali industriji, ki spravlja na dan nove modele že vsaj vsaki dve leti. Prej se je kompanija odločno branila vsem prigovarjanjem, naj modernizira ustroj svojih izdelkov. ADVERTISE in "GLAS NARODA" V najbolj mokrem mestu na svetu so se začele naenkrat vršiti demonstracije za uveljav-ljenje prohibicije. JUAREZ, Mehika, 21. novembra. V tem mestu, ki je znano kot najbolj mokro na vsem svetu in kamor si hodi gasiti žejo na tisoče obiskovalcev iz Združenih držav, so se včeraj vršile demonstracije za uveljavljenje prohibicije. Prebivalci mesta so bili strašno presenečeni, ko so naenkrat zaslišali klice: — Juarez je treba osušiti! Salonerji so presenečeni gledali demonstracije 200 šolskih otrok, katere so vodili vojaki pod poveljstvom generala Francisca del Arco. Parada je bila del kampanje, katero je za počel predsednik Emilio Portes Gil, da zmanjša konsugi al-koholičnih pijač v Mehiki. Vsled oficijelnega povelja so bili tekom parade zaprti vsi saloni. Demonstrantov ni nihče nadlegoval, ko so marširali ter prepevali pesmi, ki so obsojale trgovanje s pijačo. Juarez je znan po vsem svetu kot mesto, ki ima sorazmerno več salonov kot katerikoli drugi kraj na svetu. CEHI SO SE SPORAZUMELI GLEDE KABINETA PRAGA, Čehoslovaška, 21. nov. — Češke socijalistične in nesocijali-stične stranke so se dogovorile, da bodo stvorile koaliciski kabinet, katerega bo podpiralo 170 poslancev, dočim jih je v parlamentu vseh skupaj 300. NAGLICA DINAMITNIH _DETONACIJ WASHINGTON, D. C., 21. nov. — Hitrost kemične reakcije, ki se za-vrši, če se razstreli kos dinamita, je ena najhitrejših, kar jih poznamo, kajti valovi potujejo z naglico štirih milj na sekundo. Izvedenci rovskega urada so zaposleni z merjenjem te naglice v svojih laboratorijih v Bruceon, Pa. MADRID, Španska, 21. novembra. — Ministrski svet je danes razpravljal o takojšnjem povečanju in obnovitvi španske mornari- j ce, tako bojne kot trgovske. — Porabili bomo vse vire in sredstva, — se glasi v tozadevni objavi, — *la pospešimo gradilni program ter izdatno povečano našo mornariško tonažo v trgovski mornarici. Mornariški in finančni minister sta bila imenovana v komi-V tej kolači j i ne bodo zastopani tej, da študira metode, kako pospe- niti Nemci, niti druge manjšinske skupine. siti delo ter se bo jutri sestal v Narodni palači. 18 REŠENIH V BELGIJSKEM ROVU BRUSELJ. Belgija, 21. novembra. 13 premogarjev, ki so bili živi zakopani včeraj zvečer v bližini Monsa, so tekom noči izkopali žive in nepoškodovane. Ni še znano, če je majhen potres ali kaka eksplozija povzročila' posip, ki se je izkazal manj resnim, i'ot pa se je izprva domnevalo. Ko sem se pred dvemi leti poročila ,so mi zdravniki povedali, da ne bom imela otrok. Otroke pa strastno ljubim in tudi moj mož je ves navdušen zanje. Moj mož je hrepenel po fantu, vsled česar sem storila to. Vem, da sem povzročila materi velike zadrege in sitnosti in mi je žal, ker sem to storila. Vse je b:io posledica mojega hrepenenja po otrocih. Mati odvedenega otroka je pa izjavila: — Bog naj se je usmili. Slaba ženska ne more biti, ker je skrbela za otroka. Kopala ga je, hranila in celo pokricala zdravnika. Smili se mi ter upam, da ne bo kaznovana. Po mojem mnenju bi bilo najboljši, če bi jo poslali v kak zavod. TUNNEY NA POTI V ZDRUŽENE DRŽAVE BRIONI, Italija, 20. novembra. — J. J. Tunney, prejšnji prvak-roko-borec in Mrs. Tunney, prejšnja Polly Lauder, nameravata prihodnji četrtek odpotovati v Združene države na parniku "Vulcania". Vrnila sta se semkaj po potovanju skozi Nemčijo, katero sta vpri-zorila, ko je Mrs. Tunney popolnoma okrevala od bolezni, ki jo je napadla. LONDON, Anglija, 21. novembra. Tom Shaw, član delavske vlade in državni vojni minister je rekel, da je vojna sramota za človeštvo. Vojne si bodo napovedovale le tiste države. ki popolnoma nič ne poznajo medsebojnih odnošajev. Zastopniku United Press je rekel: — Večina vojn je izvirala iz dejstva, da ljudje niso dovolj poznali drug drugega.' Vsledtega bi bilo po mojem mnenju najboljše, če bi se ljudje pogosto obiskovali ter drut; drugega natančnejše spoznavali. S človekom, s katerim se osebno se-stanete. se lahko prepirate in pridete ž njim do sporazuma, v pismu se pa ne morete prepirati i njim. — Čimveč stika bodo imeli narodi med seboj, tembolj se bo svet vsp osnem izboljšal. Naši ministri bi se morali osebno seznaniti z ministri po drugih deželah, posebno pa s člani ameriškega kabineta. — To se dejanski vrši vsako leto v Ženevi tekom zasedanj Lige narodov. Vedno bi z veseljem pozdravili priliko, da se seznanim s katerimkoli članom ameriškega kabineta. BELA HIŠA PREKLICALA VSE SLOVESNOSTI WASHINGTON, D. C , 21. nov -Danes je bilo objavljeno v BeLi hiši, da bodo vse družabne prireditve ali razveljavljene ali pa preložene, da se počasti spomin na tajnika Gooda tekom tridesetih dni žalovanja. Diplomatični sprejem, določen na dan 5. decembra in kabinetni banket, dne 12. decembr? sta bila preložena. Vršila se bos'a tekom januarja ali februarja, a datum še ni biL določen. SKUPINA AMERIŠKIH BOJNIH VODLJIVIH BALONOV EiWH"r iiiiy*aBg:ia«BBag«iBii^ r.. DENARNA NAKAZILA I Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-j 8ujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Dim. v Jugoslavijo eoo ........ • 9.90 Lir 199 1,000 ........ $ 19.40 M 900 M00 ........ $ 48.75 •k 900 1,000 ........ 9 90.90 M 900 10,000 ........ 1190.00 1000 v Italijo I 1.71 $04.19 Stranke, ki nam naročajo ieplactla v ameriških dolarjih, opozarjamo, da trn o vsled sporatumo a naHm tvegam * štorom kraju v stan* tnižati pristojbino ta taka izplačilo od 3% •o 9%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. £a isplačilo večjih sneftkov kot goraj uiidiM, bodi«! ▼ dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo le bol ji« pogoj«. Pri Tolikih naka-■ilih priporočamo, da m poproj ■ nam ij.im■■■—!> gi*d« ua&aa nakaafla. IZPLAČILA PO POftTI aO REDNO IZVR* EN A V OVIH DO TRM TEDNIH JgJJJJfA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO QABLM &ŠTTMB U PRISTOJBINO 75o. SAKSER STATE BANK 0QKLANPT BTBBBT, Ttlophonot NSW XOXK, & «99* LAB R A I O D I" NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 22. 1929 The USKQ 8LUVKRK DAILY lm IT. & Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANT (A Corporation) frank Sakser, President Louis Benertlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: »16 W. 18th Street, BoMfh «( Man hat«*, New York City, N. Y ' "GLAS NARODA (Voice of the People) Dopisi. Issued EVery Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ___,7 Sto in Kanado ........$6.0<1 Za pol leta ____ 43.50 Za pol leta _________________ ______.$3.00 Za inozemstvo za celo leto ......$7.00 T*a četrt leta ....................... Za pol leta ........................ .....43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. alas Naroda" Uhaja vsaki dan lzvzemžl nedelj tr praznikov. Ocpt&i brez podpis« in osebnosti se ne pri občujejo. J enar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 21« W. Wth Street, Wew York, N. Y. Telephone: Chelsea 3?.8 ORGANIZIRANJE DEL/ VCEV NA JUGU IVe tleh, temveč se morajo trdo za- j služiti. Pohvalno je omenil naše ro- i jake in slovensko časopisje v Ameriki, ki mu je šlo za časa njegove! turneje v veliki meri na roke. Poj enomesečnem oddihu v domovini se bo podal v Milan, kjer hoče nadaljevati svoje pevske študije in se potem v kakih desetih mesecih vrniti v Ameriko. Omenim še, da je Mr. Šubelj oddal ameriškemu odboru Doma slepcev dva čeka v skupnem znesku $225.00 kot čisti dobiček koncerta ki ga je priredil v korist Doma slepcev v Ljubljani. Vsa hvala njemu kakor tudi greaternewyorskim Slovencem, gospodični Cerarjevl in upraviteljstvu Slovenskega Auditc-rija v Brooklvnu. Hvala pa tudi Glasu Naroda, ki s tako veliko vnemo deluje na to. da bi bil čimprej zgrajen Dom slepih in bi se uresničila želja očeta te misli, Mr. Wal- -ter Predovicha. V Vašem listu čitam. da ima tenorist g. Bancvec jako dobre u-spehe na njegovi turneji, dozvedel sem pa, da je njegova spremljevalka gospodična Ropasova radi klime izgubila glas in da se ne udej-stvuje na koncertih. Nisem sicer nevrjetni Tomaž, toda rad bi pa le vedel, kdo je ocenil njen glas; ne bi bilo namreč lepo. ako bi za to celo stvarjo tičala kaka intriga. * Dopis prijatelja Franjo Pleškota iz I-emcnta 111., o zajcih, me je jako zanimal in to tembolj, ker sem se zmislil na one lepe čase. ko je bil pred 25 leti s svojim liričnim tenorjem najboljša opora kvarteta Franjo Pleško, Janko Pleško. Kari Vremšak in Rems. Peli smo med drugimi tudi lepe božične pesmice, ki so se Nemcu Brueninpu tako do-padle, da nas je zaklenil v sobo in nas ni izpustil, dokler ni bil izčrpan naš cel repertoar. Da nismo postali hripavi, preskrbel nas je z raznovrstnimi pijačami, ki so pač vsebovale več kot pol odstotka al1 kchola Janke Pleško in Kari Vremšak sta že preminula, ostala sva Franjo Pleško in jaz. ki bova mo-gc?e tudi kmalo šla v Nirvano, v večna lovišča. Franjo. sprejmi moj naj prisrčne jši pozdrav! Ker sem ravno omenil zajce, ne morem si kaj. da ne bi popisal svejo prve brakado predzadnjo nedeljo. Streljal sem pač že vrabičs in šoje, toda dolgouhce sem že na prostem videl, a ustrelil še nisem nobenega. Na povabilo dr. Perkota iz Vodmata šel sem na brakado na Pristvo pri Stični, kjer ima -imenovani zdravnik svoj obširni lov. Ugovarjal sem, da nimam puške, a reklo se mi je, da bo za to že preskrbljeno. Pripeljalo se nas je 35 oseb (including ladies > v dveh avtobusih do Petruške vasi in potem ha j d peš nanrej v gozd. Ženske so ostale v vasi Lovci sc se razvrstili na svoje postojanke. meni je bil odrejen prostor ob obronku gozda. Doktor Perko mi je stisnil v roke puško in odšel na svoje mesto. Ko sem bil sam. začel sem ogledovati ta puhalnik in videl, da imam v roki puško sistema Weradl. kakršno so nosili prej vojaki in sicer z enim nabojem s kroglo. Šinila mi je v glavo misel, da se nahajajo v revirju mogoče medvedi tli pa divji prašiči. Ker se s tako zverjado ne bi rad srečal, otipal sem si za vsak slučaj hlače, ako so dobro zapete in iskal nizko drevo, nr. katerega bi bilo mogoče brzo splezati, a naposled sem se premislil in jo mahnil nazaj proti vasi. Med potjo me je pa vznemirjala misel, da ne bi bilo prijetno srečati kakega orožnika, ker namreč nimam orožnega lista. Imel sem srečo, dva orožnika sta namreč pekla za nas j an j ca na ražnju, mi pač odvzela in izpraznila puško in mi jo vrnila. Druge nesreče pri tem ni bilo. Podal sem se nazaj v Petruško vas h kmetu Vencelju in čakal z damami prihod lovcev. Prišli so ob poltreh, vsi premočeni in premra-ženi v skrbi za mene. ker me niso našli. Pri tridesetih lovcih sestajal je cel plen iz enega zajca, treh šoj. enega jereba in ene veverice. Zajca je pogodil zidarski mojster Janez Wižentin iz Ljubljane. Bil je to njegov* prvi zajec, radi tega je bil Wizentin ustoličen kot pravi lovec itd., kar je pomenilo zanj tri gorke udarce na tisti del telesa, kateri pri seji največ trpi in plačilo pet litrov vina. Medtem je bil janjec pečen in je kmalo izginil v želodce lačnih lovcev. Razvila se je prijetna neprisiljena zabava, pri kateri sta se odlikovala Dalmatin-ca Silovič in Lasan in pela junaška pesmi bele Dalmacije. Z zavestjo, da sem bil Š2 najbolj uspešen ko sem streljal zajce s srebrnimi šipami na Washington marketu v New Yorku: sem prišel domov ob desetih zvečer. Nisem prinesel nikakega plena, tudi ne o-pice. kakor mogoče kateri mojih prijateljev, domneva, pač pa nahod ki ga je poskušala moja žena s ča-jom ukrotiti. V rekomandiranem zavitku je bilo danes upravništvu Vašega lista odposlanih več iztisov narodnih pesmi s spremljevanjem glasovirja. Priredil jih j? znani komponist Zorko Prelovec za srednji oziroma nizki glas. So lepi. a lahki samospevi, popevke, ki jih je mogoče u-porabljati pri najrazličnejših prilikah od najpriprostejših izvajalcev. Ker mi ie znano, da je mnogo rojakov, staršev, ki daj?jo svojim ctrokcm muzikalno izobrazbo, bi jim priporočal, da segajo po teh zbirkah. Lepa slovenska pesem se bo gotovo tudi v Ameriki rojenim otrokom naših rojakov dopadla in gotovo bedo starši s ponosem gledali na svoje potomce, ki bedo z vnemo peli slovenske pesmi frr jih spremljali na glasevtriu in s tem zabavali družine v dolgih zimskih večerih. Imajo rojaki sicer gramofone in radio, toda uverjen sem da bo vsaki raje poslušal domače sviranje in petje, kakor pa večno škrtanje in puhanje gramofona ali radia. Pozdrav! Joža. Brooklyn, N. T. Kakor se letni časi spreminjajo, tako se tudi zabave. Poleti so bili pikniki, potem jesenske veselice, sedaj pa zopet večje zabave. Ker je najbolj pripraven čas, je odbor Slovenskega Doma sklenil, da se priredi velika zabava 31. decembra to je na Silvestrov večer v Slovenskemu Domu. V zgornji in spodnji dvorani se bo plesalo. Natančno pojasnilo pride pozneje. Za obilno udeležbo se vam priporoča Odbor. Pittsburgh, Pa. Cas nam je sporočati Vam. da boj ZAGONETNA SMRT VOJAŠKIH NOVINARJEV Nemške in angleške vojaške obla- j • s ti skušajo pojasniti zagonetno Mcž se je vrnil ves skesan do-smrt štirih vojaških novinarjev, ki mov. so urejali Ust za angieške okupa- ! Ona je še vedno grdo gledala, in cijske čete v Porenju "Post". An- ji je visela, skoro do pasu. gleži so izdajali list. da so sezna-' — I>raga moja, — je začel — njali vojake vsak dan sproti z no- j draga moja. vicami iz domovine. List je vodil • — draga moja. — se je zadr-izprva kapetan Rolston. Prideljena! nanj- — Ali še veš kaj si včeraj sta mu bila še poročnik Baker in govoril? Ali se še spomniš, kako si Nevll. i ** kregal z menoj? Ali še veš, kak- Vsi trije pa so umrli zaporedoma' 400 krivico si mi delal? v tako kratkih presledkih, da je 1 — Saj baš zastrantega te hočem naš odlični'" umetnik* Gregcrv njihova smrt že tedaj zbudila po- odpuščanja. Odpusti mi pro- _ ... . _„ . T cHVr, hi »ti; Ho i« sim te. Ves dan sem premišljeval Perusek iz Chicago. 111., imel raz- stavo svojih slik 6.. 7. in 8. decembra 1929 v Slovenskem Domu na 57 in But.ler ulici v Pittsburgh, Pa . pod pokroviteljstvom odbora Slov. Doma in ostalih društev v tem mestu. M. P. zornost. Lahko bi rekli, da Je vse premišlj« tri urednike zatekla tragična smrt. in Priici slednjič do zaključ- vendar je preiskava, uvedena po da Je bil° Prav- kar si rekla-vojaški oblasti, ugotovila, da so vsi'Tore*- °Prostl ml trije končali naravno. Sele sedaj, i " Je p^pozno. - je zagostolela. Danes sem že drugačnega mne- Johnstown, Pa. Ko sem čital poročilo rojaka iz ki je umrl četrti in zadnji urednik' : vojaškega lista, ki je bil prej za- , nJa kot 50111 bila včeraj" j poslen v upravi "Post", so se An-j gleži odločili, da izvedejo ponovno preiskavo. O naselbini sami nimam kaj po- J Ko ^ se angiežke čete umikale sebnega poročati. Novic posebnih' i2praznjenih krajev od Koelna Montane, sem se nehote spomnil ni tukaj, z delom se ne moremc proti Weisbadenu je umrl na pr^d P^jatelja Zelenca, posebno pohvaliti, ker je bolj ped! večer pohoda stotnik Roland Le-i ° tem času skoro vsako lclt> ničlo. }wis Njegova smrt je Je primerila! sporočil, kako in kakšnega so sti- v tako skrivnostnih okoliščinah, da skali in v kak*ni meri 50 ga stlska_ so Angleži v sporazumu z Nemci odredili izkop trupeh treh že pre Zopet sta nas poletje in vročina zapustila, in prišli so hladni dnevi in dolgi večeri. Vsakdo želi kakega razvedrila in da se malo pozabi na te slabe čase. Zato bo tukaj žensko društvo "Naša SIcga", št. 600 S. N. P. J. dne 30. novembra vprizorilo igro v 3. dejanjih "Tri Sestre". Igra ie vesela. in tudi podučil j i va za mlade može, kako se hudo ženico ukroti. li. da je bila mera polna. Letos pa nič o trgatvi, nič o preje umrlih novinarjev-častnikov. _jšanju in o vretju. Zdaj bodo trupla Rolstona. Baker-! Najbrž se mu zdi vse to nekaj ja in Nevila ponovno obducirana. j vsakdanjega in samoposebi umev-Zatrjujejo namreč, da so bili v« nc«a- kar ne spada med nOV1C° trije žrtev zahrbtne intrige, dočim j Meni in ^ugemu se je končal Roland Lewis sam. in se tudl zdl tako-sicer zarad nesrečne ljubezni. V. * ' interesu dobrih rezultatov preiska-V igri je vseskozi mnogo humor- | ve nočejQ izdati Angležl nobene po_ t ja in smeha. Zato pridite pogledat drobnosti Nemike obiasti se naha_ sami. da boste videli kako so na- jajo y zelo kočljivem Foložaju, kcr 1 zadnje mlade ženice pohlevne. Prosimo, da se v obilnem številu udeležite te prireditve in pridite ob času, ker igra se prične točno ob pol deveti uri. Po igri bo pa že skrbel Frank Ko-retz. da se bomo tudi podomače zavrteli. Za dobro postrežbo bo vse preskrbljeno. Na veselo svidenje 30. novembra v Slovenskem Delavskem Domu na Moxham. Jennie Dimic. morajo sodelovati pri stvari", ki jih bo dozdevno blamirala. UGRABLJENI DIPLOMAT Pekinški višji deseti tisoči so v velikem strahu zaradi neprestanih j banditskih napadov, ki se vršijo v tem mesta. Ob belem dnevu odvajajo tam otroke bogatinov in u-gledne osebnosti, za katere zahtevajo potem ogromne odkupnine. Tako se je predstavil pred nekoliko dnevi elegantno oblečen gospod bivšemu kitajskemu poslaniku v Berlinu Jang-Čengu in mu oddal Na dunajskem centralnem poko- s katerim ga je vabil gene- pališču se je ustrelil penzijonira- ral Ma-Čung-Jing k sefci na dom. ni železniški uradnik Kellenboeck. Poslanik je sedel, nič hudega slu-K temu obupnemu dejanju poro- teč' v P^Pravljen avto in se odpe-čajo avstrijski listi sledeče: ijaL Dcmcv se doslej ni vrnil, pač Mlada, lepa rojakinja se je začela kar naenkrat črno oblačiti. — No. zakaj pa to? — so ugibale njene znanke. i — I, za možem žaluje. — je po-i jasnila prijateljica, j — Saj ni bila nikdar poročena, | saj ni nikdar imela moža. — I. zato pa žaluje — se je glasil odgovor. 1 * I MOZ Z DVEMA ŽENAMA — Ah. to je pa nekaj strašnega, kakšen spomin ima moja žena. — Kaj? Ali vse pozabi? — ga je vprašal prijatelj. i — O, če bi vse pozabila, bi Boga zahvalil, ampak to je vrag, ker si. vse zapemni. Neko lepo žensko, ki pa ni imela posebno lepega moža. so vprašali, kakšno mnenje ima o moških. — No, — je rekla. — stvar je talca. — Ljubimec mora biti mlad in Kellenboeck. ki je štel sedaj 35 pa 80 PreJeli njegovi svojci druge- čeden. Kajti ljubimca si sama izlet, je bil pred pet:mi leti v službi go dne Pismo- v katerem so jim ne- ' bere z možem pa mora biti žen-na postaji v Tullnu, kjer se je po- znanci sporočali, da je diploma' ska zadovoljna. naj bo tak ali tak. ročil s kmečkim dekletom. Imel ;e> "na ,varnem" in da se bo vrnil le Moža ji je Bog dal. dva otroka in zakon je potekal proti odkupnini. Tudi iz Sanghaja poročajo o po-dobnih delih neznanih roparjev. Značilno za kitajske prilike je to. da zločinci zahtevane vsote običajno tudi prejmejo. UBOJ S KLJUČEM Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. plačana odškodnina, obstoječa iz Klata in dragih kamenov, ki so bili vredni petnajst milijonov dolarjev. — ■MM BOŽIČ V STARI DOMOVINI — Onim, M so namenjeni potovati t stari kraj za £ožičt poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem paraiku francoske parobrodne družbe — ILEDE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi sa ta izlet .dodeljene najboljše kabine in kdor si »aH zasignrati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Ustnik IMar, Mn SAKSER STATE BANK t2 COETL&NDT 8TBXET NSW KM N. Y. - - ,.- ■ -_ mirno, dekler se ni pred pol leta zaljubil v mlado dekle iz Tullna. Izdajal se ji je za samca in tako jo je lahko pregovoril, da sta se v neki dunajski cerkvi poročila. Duhovniku je predložil ponarejene listine. Svojo pravo ženo in oba o-troka je bil zapustil že ob začetku svojega ljubezenskega razmerja, V Ebelsbergu pri Lincu je sedela dal se Je penzijonirati in je odšel manjša družba uradnikov ondotne na Dunaj, da si poišče drugo služ- predilnice. Med njimi sta bila tudi bo. Prva žena. ki ni vedela, da se je uradnika Ferschl in Reinwart. Ne-vnovič poročil, je prišla v stiske In nadoma se jima je pridružil zabav-je intervenirala pri orožnikih, da -ljač Brixner. Ko sta ga uradnika žabi ji moža poiskali. Med tem se je ■ podila od mize, je začel vpiti in ju razvedela v Tullnu vest o Kellen- obkladati s psovkami. Slednjič \0 boeckovem dvojnem zakonu, druga se udarili in Brixner je počil Fer-žena, ki je bila noseča, je prišla na sehla po glavi s ključem. Udarjen-Dunaj. da postavi moža na odgo- cu se začetkoma stvar ni poznala, vor. Priznal ji je vse in to jo je tako V ponedeljek zjutraj je še prišel v potrlo. da se je zastrupila. Od ža- pisarno, v torek pa se je nenadoma losti in od strahu pred pravico, ki zgrudil med delom in izdihnil, ka-ga je iskala, si je Kellenboeck ob kor se je pozneje pokazalo, na po-njeni krsti na pokopališču pognal sledicah nedeljskega udarca s klju-krogio v glavo. cem. VSA EVROPSKA VOJNA samo $3.95 BREZPLAČHOl 5 dragocenih novosti BREZPLAČNO GRAND t NOVKLYY Popolnoma nove. nikrlar prej karane niike o evropski vojni, ravnokar dobljene iz Evropo. Slike so bile vzete direktno na bojiSčih. Vso vojno, največjo v zgodovini, katere »so se u-deležill skoro vsi narodi sveta, boste videli sedaj v svojem lastnem domu Te slike so krasne, napravljene v naravnih barvah. To je povsem nekaj novega in presenetljivega* Vsa skupina sestoji iz 150 slik in enega zadnje izboljšanega stereoekopa, skozi katerega boste videli vse te slike povečane in realistične kot žive. Videli boste vasi in mesta stračno razdejana, strašne boje vojakov v zakopih. bajonet ne napade, obstreljevanja, artilerijske in kavalerijske napade, tanke v boju, bitko e sub-marini in ladjami, boreče se aeroplane in zep- peline v zraku, eksekueije. Izpraznenje in več drucih jako zanimivih stvari. Cena za. vso kompletno skupino je posebno zrilana na S3-95- Če niste zadovoljni, vam bomo vrnili denar POPOLNOMA BREZPLAČNO: z vsako skupino vam bomo poslali pet krasni <#ragocenih novosti; 1) francoski žepni no t s slikami krasnih deklet na ročaju; 2) kitajski prstan za "srečo-xdravje-zadovoljnost": 3) žepno detektivsko kamero, s katero lahko vidtte dosti stvari; 4) X»Ray cevka, in 5) majhen teleskop, s katerim lahko vidite krasna francoska dekleta v rasnih naravnih pozah. NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ: samo Izreilte ta oglas in ga poSljite s 50 centi sa poftUJalne stroike; *a blago boste plačali tl.96, ko jram bo dostavljeno" na dom. Nekateri imajo za muziko velik talent. Kakor bi mignil, ti poiščejo na radiu katerokoli postajo hočeš. Zdaj Chicago, zdaj San Francisco, zdaj Los Angeles. Za to je treba že velike godbene naobrazbe. * — Oženili ste se? — so vprašali šaljivca. — Da. — Koga ste pa vzeli? — Ženo. — Bedast odgovor. Ali ste že videli koga. ki bi vzel moža? — Seveda, moja žena je vzela moža. * Prihodnji teden bo Zahvalni dan. . Senat se bo za en teden odgo-dil. Kar je tudi nekak vzrok, da smo lahko hvaležni in zahvalni. * Ločitve zakona so na dnevnem redu. — Kako bi se dalo zmanjšati število ločitev? — se vprašujejo moralisti. Po mojem mnenju bi se število ločitev zmanjšalo, če bi se zmanjšalo število porok. — Dobro zaslužiš, vsak teden — so rekli rojaku — zdaj nam pa povej, kako razpolagaš s svojo plačo. — Ja, hvala Bogu, — je odvrnil — dobro zaslužim, toda z mojo plačo moja žena razpolaga. Angleški prestolonaslednik namerava odpotovati to zimo v Afriko. To bo tekom treh let že njegovo drugo potovanje v Afriko. Najbrž se med divjaki boljše počuti kot pa v londonski dražbi. COMPANY 1723 N. K*d*i« Avf„ Dept. 314 Chicago, tli. * LAI IV A U OVA* LAMEST SLOVEN* DAILY ta V. ©. 4. Med Vrhničami v Waukegan, 111. EDVARD STILGEBAUER: FITZGERALDOVO DVOZENSTVO "Sailors Home" je bilo ime klubu pomorščakov v Liverpoolu. Žc leto In dan so bile štiri stene njegovega "smoking-room" priče naj-neverjetnejših zgodb od vseh širin našega planeta in doživljajev Slda Fitzgeralda ne bi bilo vredno naprej pripovedovati, da ni ta mladi Anglež pri vseh svojih prijateljih znan ko redek vzor neomajne resnicoljubnosti. Štel je 28 let in je bil strojni mojster na "Springflowerju". ko Je nastopil iz Carigrada ono vožnjo ki ji je bilo dano povzročiti tolikšne posledice po njegovih poročilih v klubu. Malo prej nego je o-stavil bosporsko vodovje, se je bil v Stambulu oženil" z 20 letno rojakinjo, Lizzie Lihninghill po imenu, ki je bila zaposlena v zapadnja-škem hotelu turške prestolice KCt gospodinja v baru. Sid je imel srečo. — Kapitan da bi mogla stopiti v stik s svojim Sidom, in se odrekla tem enostranskemu, povsem neplodnemu dopisovanju. A tudi ta večna vojna se je naposled nehala. Ko so se izmenjavale zadnje brzojavke med nemško vlado in predsednikom Wilsonom, Je bil "King James" usidran pred New Orleansom. Sida Fitzgeralda so nemudoma odpustili. Ali hrepenenje po Angliji, Liverpoolu in poštami materi ga je bilo očividno minilo. Odkar je bil Lizzie zmanjkalo, zares ni vedel, kaj bi ga moglo prikleniti na daljno očetnjavo. In tako se je brž odločil za ponujena službo prvega krmilarja na španski trgovski ladji " Santa Cruz". "Santa Cruz" je bila natovorila petroleja in plula skozi Panamo v Valparaiso, New Orleans zopet ni bil bil prost mrzlice. Od velikih Antiljev se je tu Sid In Gonzaga sta morala izrabiti vse umetnosti, ako sta hotela pregovoriti najdenko, da je šla, če že ne kot žena, pa vsaj kot gost Fltzgeraldov na potovanje s "Santa Cruz" iz Valparaisa proti New Mr. & Mrs. J. R. Corn, Butte, Mont. Pravzaprav je bil naš namen in stene v globočino. To naravno kra-dolznoet, da bi se takoj po vrnitvi soto Amerike ob kanadski meji je na svoj dom zahvalila prijateljem' res vredno ogledati, in znancem v naselbinah od vzhoda ] Nato nas je peljala pot v Detroit,! do za pada Unije ter omenila naše ' Mich., kjer sva si ogledala zanimi-pctovanje v našem priljubljenem vosti Fordovih in drugih avtom o -listu Glas Naroda, katerega preje- bilskih tovarn, kjer so delavci res mamo prav od početka ko je pri-' stroji poleg strojev, čel izhajati. zelo nama je bilo žal, da se ni- Rzume se, da po parmesečni cd- j sva že poprej pobrigala za naslova sotnosti je potrebno najprej, da si kakih znancev, ker zvedeli smo še-človek uredi dom in gospodarske, le v Waukeganu, da je tudi v De-' zadeve, ker malo pred našim od- (troitu kak ducat Vrhničanov tsr hodom od doma smo poročili našo ?va uverjena, da bi nama eden ali Orleansu, zakaj zdravnik je bil .hčerko z uglednim hrvatskim roja- drugi razkazal še več tamošnjih mnenja, (od ondod naj bi se vr-! kom- Ker sta se preselila v Cali- zanimivosti mesta, nili naravnost v Anglijo) da bi svi-, fornijo, ni cstalo na dcmu prave- | Iz Detroita pas va se podala v denje s staro domačijo utegnilo iga gospodinjstva, zatem pa je pri- ameriško Vrhniko — Waukegan. zopet obuditi izginuli spomin. j čas, ko se je bilo treba zopet ni j i preskrbeti do druge jeseni z okre- Naslova nismo imeli drugega kot pilom za žejne, ker za dalj kot za od znanega rojaka Franka Petkov-eno leto preskrbovati se je itak te-, ška. Iz postaje naju pripelje taksi žavno radi nevarnosti da se skisa j prav hitro do njega. Vprašava ga. če kaj ostane, kot Peter Zgaga več- t če ima za naju eno sobo na razpolage. pa nama pove, da jih ima- In po mnogih, mnogih tednih sta naposled prispela v Liverpool. Hišica, v kateri je bivala gospa Fitzgerald, je stala v Albert Streetu. Sid ni dal nobenega glasu. Na ta | krat opomni. No. pa da bi se kaj PRAVA BETLEHEMSKA ŠTALICA IN BOŽIČNE JASLICE Vsega skupaj 27 kipcev (vredno $15.00) SAMO $3.90 TUKAJ imate veliko .n izrednu novosti To je krasna importirana resnična BETLEHEM. SKA ŠTALICA IN BOŽIČNE JASLICE. pr.J-stavljajoč-e Jezusov-j rojstvo. Ceia rkupirui sestoji iz 27 aolljnlb Btnjef-ih kii>cev, 11 ;»-pravljetiih iz poe^bno mo^-ne sm«\'i. zavrSeni v umetniških, krumih In bogatih barvah Si.i okrafteno z wln^i z-!» -nimi smrek« vimi vejicam!. Vse j«- napravljeno izredno krasno in nvx'-no ter l»> trajalo d<<;go let. V Stalici so nasle-Jnjt kipci: mali Jezus v ja-slioah, av. A!:u-ija, sv. mjt kralji. i'j.«tir, kiinela, krava, oslifek in sedem na j*r' oviti Vs.- ixftletla k.ik >r živr> T- nt papirnata igrc&t, pač* pa resnične starodavne ln>žiirtv jasli« •* in Sta-Mia. vse (n.p-ilno. Kamorkoli postavite. Lk> okrasilo pruator t-r lu-.vdalo dum z i>< ži< i..m r:i:i»i-'otenjem. \r'- t- j->- Sebni noVi ceni za S,UH » S3.9C. t"e tu vse tako. kot pr.uiti... 1».i 10 * rmi «t. j» - r. NE 1US1UAJ1E DEXAIUA VXAPUEJ s.. izrt žit> ta ofjUia •■■v K-i t»oAlj:t>- s samo 51 centi za j. .sHjalne stro?k»' 7. j.i> i »• t«-.-ite p* !i 13 ■• i.«, vam jih bo [tismonoSa prinesel nit dnin. GRAND NOVELTY CO.. Dept 2*»6 1/23 N. KEOZI E AVE.. CHICAGO. I L_. 1 "Spring flower j a", majhne blagovne ladje, ki ni sprejemala potnikov in tam prikradel nepoznani gost na krev. mister Gouldfield, je bil'*" Prav iznenada proniknil do mis-človekoljuben gospod. Dal se je to- sissipskega ustja. Na širnem mor- rej pregovoriti in vzel s seboj mla- * J® bil obolt?1 ob sumljivih kakor bi se hoteh prepričati o res- . cvnio„n nnvpoi <;t rninika simptomih eden mulatov. ki so i- niči, gladili mladeniču plave lase. j * .... do gospo svojega novega strojnica * ............. , let. Z starejsimi smo se pocovar kot kuharico za moštvo. meli opravka pri oljni peci "Same , In zopet najdena soproga je stala' . način je torej prišel čez leto in dan — tako rekoč kot tujec — v opoldanski uri v domovino. Vendar še v dnevih starosti je materino oko bistro, če je čakala sina. "Sid. moj Sid!" "Mati, mati!" Tako sta si slonela ihteč v ob-jetju. Veli starkini prsti so drgeta je, skisalo. ponavadi ni desti prilike. To so torej glavni vzroki, da se nisva zahvalila že poprej našim prijateljem za njih gostoljubnost. Po skoro več kot 30 leti smo se zopet sešli z znanci iz našega rojstnega kraja Vrhnike, sedaj v raznih slovenskih naselbinah kot Cleveland. O.. Little Falls. N. Y. ter Waukegan in North Chicago. 111. Dolgo je bilo potovanje iz Montane. pa člevek hitro pozabi napore. ko se sestane z znanci iz mladih mo lahko 10 če hočemo. Odkazal nama je udobno in snažno sobo v prvem nadstropju. Vprašava ga za vrhniškega Jožeta Zelenca. Das' ie bilo že malo pozne. ga pokliče Petkovšek na te- Nahod in revmatizem. Jeseni in začetkom zime je pre- za, na človeško telo. Posrečilo se mu hlajenje etiaj.:: prjav posebno te je dekanati, da n:?pcsrecini učinek je vremo deževno in če se tempo- temperatur? r> stopinj C na golo te- ratinta, naglo menja. Nahod, glavo- lc v pol ure ne povzroča nobenega bol, kašelj, trganje po udih. revna- znižanja t?lesne toplo*? temveč tizern. išias in druge take neprijet- nasprotno. Ali se'da iz tega sklepa - ne bolezni se oglašajo najraje jef*1- ti, da prehiajenja sploh ni? Goto- lefon in v četrt ure je bil že pri nas. Ker smo ^ fc'!i dobri znane? z nje- ' ni in v prvih zimskih dneh. Preh!a- nr. kajti to bi bilo v nasprotju Cruz". Španski doktor ni maral 1 ob strani — brez umevanja. Minu- Na votnji po Sredozemskem mor , ju je šlo vse gladko. Vreme je bilo P™v z besedo na dan. toda vobč? j ta je prehajala za minuto. nepopisno lepo. četudi je stal no- * prevladoval občutek, da se lah- vember v koledarju Lizie se je zna- ko govori o sreči, če se dospe v čil- la priljubiti Kuhala je zares iz- ski pristan, ne da bi začela razsa- vrstno. in kadar se je prikazal njen j ^ti kuga na krovu. z vijolic-' In usoda je bil tokrat prizaneslji- dekliški obrazek, obdan nimi očmi, so vsi sneli čepice, po-čenši od mistra Gouldfielda pa do najmlajšega učenčka. Uzzie je bila edini ženski stvor na ' Spring-flowerju" in kot taka je postala v kratkem prava pravcata mati vsej ladjici. In Sid Fitzgerald je bil zato neznansko ponosen na svojo mla- va. Mulat je bil ter ostal edini bolnik na "Santi Cruz". Sid Fitzgerald sam ga je po kapitanovem naročilu spravil v bolnico v Valparaiso in prišel na ta način tam z doktorjem Josejem Gonzago v pomenek. Medtem ko je ladja čakala na sidru pred Valparaisom, je prišel Tedaj se je slednjič okrenila mistress Fitzgerald proti mladi gospe. Rekla je: "Ampak. Lizzie, zakaj mi le nisi nič povedala, da se Sid danes vr- jali o časih otročjih in mladih let z mlajšimi pa o njih stariših, bratih in sestrah in čas je povsod hitro potekal. Naša prva postaja je bila slovenska metropola Cleveland. Najprej smo se ustavili pri tamošnjem znanem trgovcu in pogrebniku A. ne? Saj to si pač vedela, ko si pred. Grdina. Od tam smo telefonično do ženko. Do ušes je bil zaljubljen, Sid pon0vno v bolnico, da bi kaj v svojo srčkano plavolasko in še, pozvedel o mulatovem zdravju, in dolgo nI bil iz svojih medenih ted- j je 0b takem posetu povedal dok-nov, ko je neko jutro ladja pustila torju svojo zgodbo. Ko jo je zavr-Glbrmltarski prehod za sebe j in ^ je menil Gonzaga: krenila v Atlantik. "To je pa zares od sile čudno!" Tu se je podoba na mah premeni la. Vreme se je slabšalo dan za eno uro odšla zdoma! In odkod i-maš drugo obleko?" "Meni je Kitty ime in nisem njegova žena!" Nesrečni Sid je mislil na samomor. Prepozno! Tudi priletna mati. ne samo Lizzie, je zaradi njega izgubila pamet! poklicali gospo N. Zalokar, mojo sestrično < Gašperinovo Nežkc». Veselje je bilo nepopisno, ko smo se po tolikih letih zopet sešli. Njen mež Jože je takoj prinesel na mizo finega okrepčila za dušo privezat Nežka pa okusnega prigrizka za tolažbo želodca. Ginljivo je bilo pri Zalokarjevih Ko le ne bi bil nikdar in nikoli tudi snidenje z 85 let staro teto N prišel na misel, naj se vrne do-' Korče. katera živi pri njih. mov. ' Drugi dan po našem prihodu sta Baš se je okrenil proti durim, da; nas Mli- in Mrs. Zalokar peljala na bi planil ven in c'dnesel svojo neiz- j tamešnje pokopališče ker želela sva rekljivo bolest kam v samoto, ko. vi<*eti grobove strica Gašper Kor-mu je zadonel klic veselja napro-, četa in njegovih otrok-ti: "Sid, Sid, Sid!" Zgrudil bi se bil, govimi pokojnimi stariši. nas ie jenju pa niso podvrženi vsi ljudje z vsakdanjimi izkušnjami. Pr^j bi odpeljal na njegovo stanovanje ter enako. Na kmetih, kjer re Ijudej prinesel iz kleti izborne kaplje lan- 1 mnogo gibljejo na pro ;terr., doklei skega pridelka, njegova žena Anč- 1 jih ne prežene zima za peč. je pre- ka pa je medtem pripravila na pokajenem špehu pol ducata svežih jajc. Jože je povedal, da dobi iste hlajenja mnogo manj. kakor v mestih. kjer človek presedi večinoma v zaprtih pro.itorih. tako. da telo vedno na Šup?ovi farmi, kadar ko-; ni vajeno svežega zraka ln ni do-koši pridno nesejo. J volj odporno proti naglim izpre- Ko smo se potem nekoliko pogovorili. sva se pedala k počitku v Petkovškovo hišo. Vrhničanje tu so hitro zvedeli o najinem prihodu, kar je starejših pionirjev seveda. Prejela sva po- Khko rekli, da morajo biti tu neke druze ckolnosti. ki dovoljujejo bacilu v odločilnem trenutku nad-.ladati obrambna sredsva telesa in povzrriiti bolezen. Ni izključeno, da cre za trenutne krajevne motnje v krvnem obtoku, ki nastanejo pod vpliven mraza v pripadajočem ali pa tudi v oddaljenem organu. Tej tezi odgovarja uidi utrjevanje telesa. Ce :'e kopljemo pozimi v mr- "Ali se vam to zdi tako nenavadno, gospod doktor?" je vprašal dnem in od ure do ure, čim bolj so! Sid dobrodušno, rinili proti severu. Prav naglo je» "Da" se je glasil odgovor. "Pa prittsnil vihar. Ali to še odaleč ni saj ne vem, ali vam more biti zna-bllo najhujše. Dva dni vožnje od no, na kaj merim s to pripombo! * angleške obale nisi videl niti roke Vprašujoč je Sid upiral svoje jasne pred očmi. Neprodirna megla, ka- modre oči pri teh besedah Gonza-kršna Je celo po londonskih ulicah Kovih v bledi obraz španskega-leč-redkost. Rog je zbog tega nastopil nika, obrobljen s polno črno brado, svojo službo. "Sprtngflower" je ti- j *n ta je zaključil: p*l skozi neprijetno sivino, kapi- «v nažl bolnici živi namreč že ne- ! rode? Tudi gospa Fitzgeraldova Je in v upanju, da se še bomo tan in posadka so bili večino v stra- . j.aj let, sedaj za bolničarko izvež-hu. da bi jih utegnil potopiti kak . bana. mlada gospa angleškega po-orjak, ki ga ni bilo o pravem času koienja, ki jo je ob brodolomu re-zapaziti. i §H norveški parnik. Po skoro ne- In res' Ponoči med 1. in 2. uro: verjetnih blodnjah je pristala nase je nezgoda primerila. Francoska j vsezadnje tu v Čilu. Prav čudna je pomožna križarka "La Cigale" Je' zadeva s to gospo. Zaradi strahu zadela v malega "Springflowerja". in smrtne groze, ki jo je prebila, je V vodi se je mašinist Sid Fitzge- namreč Izgubila spomin na vse do- | ral onesvestil. Šele tedaj se je zopet , Prav prijetno je bilo par večerov da ga ni pri tej priči objelo dvoje pri bratrancu G. Korčetu. Zelo ra-polnih, mehkih rok. da bi ostala med njimi še nekaj *In nekaj nepojmljivega je stalo toda to bi zavieklo načrt neživo pred njegovimi očmi. Dve šega potovanja predolgo. Z težkim ženski, podobni druga drugi kakor srcem smo ^ poslovili, toda v pri-jajce jajcu! So se mu pomešali ču- jetnem zadovoljstvu, da nam je bi-tin ali je to romantična igra pri- ia dana prilika, da smo se še videli znali ko smo se srečali, ker ob našem odhodu iz starega kraja je bila še otrok in od takrat so potekla že dolga desetletja. Pogovora je bilo dosti po tako dolgem času svidenja v nje in njenega moža Tomaža hiši. Tudi pri sorodnikih družine Franka Ogrin je bilo zopet prijetno, posebno ko smo se po okusnem kosilu pri njemu odpeljali pogledat' v semenišče Mundelein, kjer je videti krasno vrtnarsko umetnost jesenskega cvetja. Za vodnika nam je bil seveda zopet Jože. Pri rodbini Janeza Rep. st.. smo bili v gostih ravno na večer, ko je prišla žalostna novica iz Vrhnike, da mu je umrla njegova mati. Ra- trepetala po vseh udih. Cele dni, I ! z"nie se, da je prevladovala žalost ne samo ure, je trajalo, preden so1 Nežki, Jožetu in Korčetu izreka-, tudi v hiši njegovega brata Franka tu zopet srečno prišli v pravi tir in Va tem Potom najino najlepšo za- Rep, kjer sva se tudi oglasila, so možgani teh ubogih ljudi pojmi- ] hvalo za gostoljubnost v njih hiši. li čudovito dogodivščino. Minili soj #v?la tudi John Furlanu, kateri naju je vozil in razkazal zanimivosti Clevelanda, nato pa naju pripeljal k bratrancu Franku in Tone Turku ?njem v vedno hladnejši vodi. in daljšati. Razume se, da se z sestrič-; ti človeka zob. če sedi na prepihu, z drgnenjem telesa z ostro brisačo no Mrs. Frances Serše nismo po-j da dobi hud kašelj, če se napije po kopanju. Pod vplivom mrzle vo- de se žile .skrčijo in tako se izgubi manj telesne toplote. Ko pa te-io masiramo, se žile zopet razširijo. To ie nekaka gitr.na.stika žil in mišičevja. Tako utrjeno telo se za prepih eveda ne zmeni. Če pa hodimo vso zimo v topli obleki, dobimo v najboljšem slučaju pošten nahod, čim teplo cbleko odliožimo. dnevi, da je prava Lizzie Fitzgerald obrazložila svojo odesijado ter tako odgrnila prostor tajne z dvojnega Sidovega zakona. Tudi pri Frank Petkovšku sva bi- mrzlega piva. da ga trga po rogah, če ne sezuje takoj mokrih čevljev ko pride domov itd. Na drugi strani vidimo, da si mnogi utrjujejo telo. da se kopljejo celo pozimi v . mrzli vodi in natirajo kožo s .vno-' gom. pa se ne prehlade, nasprotno , je pa mnogo primerov, ko človek komaj pomoli nos iz sobe, pa ima že nahod ali glavobol. Jasno je. da bo dotični. ki koplje pozimi v mrzli vodi ali ki si dr- | Toliko o običajnem prehlajenju gne kožo s snegom, drugi dan zdrav ' Poleg prehiajenja imamo pa še in sposoben za delo, jasno je pa druge slične bolezni ki se pcjavlja-tudi. da bi se marsikdo na ni go- jo zlasti začetkom zime epidemično. vem mestu tako prehladi!, da bi Nekatere vrste bacilov so tako nemoral dolgo ostati v postelji ali pa varne in trdožive, da jim podleže bi sploh več ne vstal. Eni so utr- » vsk organizem in da nam š? tako jeni. drugi ne. Nobena bolezen ni- urjeno telo nič ne pomaga. To verna samo enega vzroka, vedno se lja v prvi vrsti za zloglasno hripo. mora združiti več vzrokov da člo- V takih primerih je treba seveda vek zboli. Tudi pri nalezljivih bo- ; smatrati mikrobe za glavni in sko- leznih ni mož dotičnega bacila tako velika, da bi zadostovalo za bo- la izvrstno postrežena, dasi je sedaj lezen. da pride balcil v organizem po izgubi njegove dobre žene odvisen od najete postrežbe v njego- Tc je odvisno od tega, kako je organizem proti bacilom oborožen. zavedel, ko je z obvezanim čelom ležal v zasilni bolniški postelji na bojnem brodu. Njegovo prvo vprašanje je bilo po Liaziji! Ne! ženske ni bilo med rešene! s "Springflowerja". kolikor jih *je polovila "Cigale". Fri tej novici toliko in toliko, da si ubogi Sid ni vzel življenja. Vendar se je posrečilo zdravniku in sestri rdečega križa Fernando Laeombe, ki mu je stregla, da sta ga odvrnila od tega obupnega koraka. Pol leta zatem je tičal v brigh-tonski novačnici, da se izvežba za službo. Lorda Kitchener j a nabori so imeli preboren uspeh, Conscription BiH je tudi na Angleškem u-vedla za dobo vojne splošno vojaško obveznosti in Sid Fitzgeral je skoraj nato postal prostak na dreadnought! (nebojši) — "King James". Hitro je napredoval in zbpg tega videl dežele ter mofja. Policijska služba, ki jo je angleška vojna mornarica za čas sovražnosti prevzela na svetovnem morju, je vrgla "King James" ln z njim ubogega Sida zdaj sem, zdaj tja. Za svojo Lizžljo, ki jo je smatral na vek Izgubljeno, nI utegnil žalovati niti ni imel kedaj pošiljktl pisem v domovino. Njegova priletna mati v Liverpoolu je tugovala. Napisala je pisemce za plsemeenu saj natančni mogla poanati, in po dol-ae je vsaka njena po-nedostav-up, „^1,. i.JuiAmA-, rn„ - , , Obenem z nekaterimi drugimi god« pred ladjelomom. To je du- brodQlomci s <.Springflowerja„ (j3 pet obujali spomine otročjih let, pravila pristna Uzzie) je bila v o-! kako smo krave Pasli itd- da čas ševna bolezen, ki nam zdravniKom ni neznana. Ko sem poslušal vašo pripoved, me je izredna sličnost doživetja domislila na to gospo!* Da je Sid v danih okolnostin doktorja prosil, naj mu predstavi to Angležinjo, je seveda umljivo. Toda to svojo prošnjo je izrekal brez najmanjšega razburjenja. Med vojno se je potopilo na stotine ladij. Da so se posamezni potniki mogli rešiti, kdo bi se bil temu di-vil?" Gonzaga je šel in Sid je v bolniški sprejemnici pokojno čakal njegove vrnitve, * Potekla je kakih pet minut. Tedaj se je Sidu izvil iz ust krik: "Lizzie!" Solnce je sijalo skozi visoko okno jarko je obseval njegov svit postavo in poteze mlade plavolaske, ki je pravkar vstopila v obleki usmi-Ijenke ob Gonzagovi strani. Radost ubogega človeka spričo najdene ženke je bila domala nepopisna. Obe roki je iztegnil proti njej in zaklical: "Ti si, da, ti si, moja žena!** In vendar.... Sid Fitzgerald je stal kot okamenel. "Meni je ime Kitty, ne pa Lizzie, ln nisem vaša žena," mu je zado-nelo nasproti. Gonzaga se je pomebno spogle-da! z nJim. "To je pač ta bolezen," naj bi bil pomenil ta pogled, in ubogi Sid 1e razumel. ni grozni noči vzeta na velik parnik, ki je plul v Avstralijo in Novo kar hitro potekel. Iz Clevelanda sva se podala v Zelandijo. Nešteta pisma je posla- uttle Falls- N- Y- ter našli J*^ znance iz mladih let ter bratrance: la s te zadnje angleške kolonije na Sida, a nobeno mu ni prišlo v roke. Brez vseh sredstev in nad je nazadnje sprejela službo sobaric? pri bogati angleški dami in se z njo šele pred kratkim vrnila na Angleško. Dovolili so ji 4 tedne dopusta, da je sedaj obiskala Sidovo mater v Liverpoolu, upajoč da bc mogla odtod nadaljevati svoje po izvedbe. Te so končno dosegle uspeh. Tako nekako mi je pravil Sid Fitzgerald svojo neverjetno usodo v "Mornarskem domu" v Liver- z gotskim ^oblokom. Žarko in poolu ter dostavil: 'Ta tudi za nesrečno Kitty je ta osupljiva in presenetljiva podobnost z mojo ženo postala blagoslov. Saj jo je Lady Hutmeby vzela namestu Lizzie v službo. Lady je moja priča za istinitost te pri-godbe," je ma se je pripeljala v Liverpool, je na domu moje matere v Albertovi ulici vedela obe Ženi, pa se ji ni posrečilo, da bi spoznala svojo hišno in jo ločila od dvojnice iz Valparaisa." (K) vi kuhinji, ter je potožil, da nima Bolezni v nosu. grlu, sapniku, plju-tistega reda kot poprej, ko je bila ' čih itd., na katere v prvi vrsti mi-še pokojna Rozi živa. ' slimo, če govorimo o prehlajenju. Prav prijetno smo se imeli tudi ! povzročajo navadno mikrobi, ki jih pri rodbini tu splošno znanega ro- j je povsod dovolj. Ti mikrobi žive jaka Frank Opeka (Šarovca, izpod povsem normalno na sluznicah sv. Trojice na Vrhniki >. On je še j zdravih ljudi in se pri kaši j an ju Charli, Jerry in Mat. Korče. Isti so se kar kosali s katerim gremo v gostijo najprvo. Obetali so za kosilo eden boljše dobrote kot drugi. Prvi je rekel, da bo zaklal teleta, drugi da pobi je kravo, tretji pa da pripravi najboljši steak od rogača iz hleva, ki ima rogača v nosu. Ze-dinili so se potem, da zaenkat bodo pohane puške za prvo kosilo. In res ni manjkalo na mizi pri enem in drugem ničesar. Sešli smo se potem tamkaj tudi z sestrično Johano Stržinar. Prisrčna hvala vsem skupaj za bratski sprejem in gostoljubnost, kakor tudi Jennie Istenič in Dobrovoljcu za njih postrežbo. Luka Susman je bil ginjen do solz. ko smo se oglasili na njegovem domu. Mož je 84 let star, a za tako nadaljeval. "Sa-i*1*80™ leta ^ vedno ^ starček" Iznenadenje je bilo tudi srečanje z Franco Jerina (Karunova* vedno poln zdravega humorja. Iz kleti pa je nosil zaprašene steklenice rujne kapljice, kar je razumljivo. da ne lanskega pridelka, ampak še od poprej. Predzadnji dan najinega bivanja v Waukegan, sva bila pobavijena na kosilo k rodbini Jožeta Zelenca, kjer je videti srečo in zadovoljnosc povsod v njegovem stanovanju. Mnogo zabave smo imeli z njegovim sinčkom Jožkom, kateri je že zelo navihan. Hvala njemu kot njegovi ženi Ančki za postrežbo. Za zaključek pred odhodom pa nam je napravil Jože posebnost. Natočil nam je rujne kaplje v starokrajski kozarec iz debelega močnega stekla, kateri je bil v rabi več kot 35 leti v gostilni njegovih pokojnih starišev, kar nam je zopet obudilo prijetne spomine nekdanje Zelencove gostilne na Vrhniki. Zadnji večer našega odhoda sva bila povabljena k Johnu Rep, mL, iz Klanca pred Raskovcem na Vrh- kjer je za odhodnico njegova žena ADVERTISE in "GLAS NARODA- niki, s katero smo se ▼ otročjih le-t tih lasali za vsak malenkostni prepir. Dasi je bil zelo daleč, smo se zelo veselili, da smo se ustavili tudi v Little Falls. *z Little Falls gledati Niagarske m ppdala o-pove na ka- Maggie pripravila okusno večerjo. K odhodnici se je tam zbralo tudi drugih znancev, kot Sarovc. Petkovšek, Tomaž Serše, Joe Poljan-šek, J. Rep, st., in drugi ter je ura odhoda prišla prej kot smo si jo žtelelL , Prav prehitro so nama potekli tete je krasen pogled ko bobni veli- dnevi v prijaznem Waukeganu in kanske množine vode čez globoke North Chicago, kjer sva se sestala ro edini vzrok bolezni in epidemijo moramo zatirati z običanimi zdravstvenimi ukrepi. Če pa infekcija ni splošno razširjena, je odvisno od utrjenega telesa in odpora organizma, da se ubrani razmeroma nedolžnih bacilov. Smatrati infekcijo za edini vzrok iz prehiajenja iz-virajočih bolezni, je nelogično. Če si kdo zastrupi kri. pravijo ljudje, da se mu je zapičil v roko ali nogo zarjavel žebelj in tako je nastalo zastrupljenje. Seveda si pa ni zastrupil krvi z zarjavelim žebljem, +emveč z bakterijami ki so se držale žeblja ah pa so prišle pozneje v slabo desifincirano rano. Kljilb temu pa trdijo ljudje, da je kriv žebelj, kajti logično je. da bi zastrup-ljenja krvi ne bilo. če bi se dotični ne ranil ob žebelj. Če pa pravi kdo, da se je prehladil in dobil nahod, se navadno oglasi kak modrijan, češ nahod je nalezljiva bolezen, prehiajenja sploh ni. In vendar ima to prehlajenje isti ali pa še večji pomen, kakor žebelj pri zastruplje-_ 1 nju krvi. Če bomo torej ljudi učili, kako z tolikimi znanci in prijatelji, ter j na} si utrjujejo telo, da jim prehla-fcila povsod tako gostoljubno po- j jenje ne škodilo. storimo za na-strežena nad naše pričakovanje. narodno zdravje več, nego Če ne-Hvala torej še enkrat vsem in .' prestano ponavljamo, da prehlaje-vsakemu posebej, ki ste nama na- i nja sploh ni Ta trditev se zdi vsa-pravili tako prijetno bivanje med kemu pametnemu človeku nesmi-Vami. Ako pa kdaj pripelje pot ka- seln p^^oks. terega skozi državo Montano, v naši ste vedno dobrodošli. --- Do odhoda vlaka iz North Chi- , cago je bilo le še nekoliko minut. Na postajo nas je potegnil Jože in | da ni dal njegovi Franklin "full gass", prav gotovo bi še vlak zaniu- i dili, pa šlo je vse po sreči. Po skoro dvadnevni vožnji sva dospela na svoj dom z prijetnimi spomini najinega potovanja ter kli-Čeva vsem znancem in prijateljem: Na veselo svidenje! ali govorjenju prenašajo. To so nekaki podnajemniki vsakega človeka. Zato se ta vzrok bolezni sploh ne da odstraniti. Treba si je torej ogledati druge vzroke, da z odstra nitvijo njih preprečimo bolezen Druge vzroke bi lahko označili v našem primeru s skupnim izrazom občutljivosti ali mehkužnosti, kar pomeni, da telo ni dovolj odporno proti mrazu ali proti nagli izpre-membi temperature. Češki učenjak prof.. Chodounsky je napravil pred dobrimi 30 leti več poskusov, da pojasni učinek mra- BAKOVČEVI KONCERTI. 23. novembra: Barberton, O. 1. decembra: S. Chicago, 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. decembra: Milwaukee. Wis. Svetozar Banovec, 381 E. 169. St, Cleveland, O. "QKIC R A R O D A" NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 22, 1929 LARGEST tLOYKNE DAILY iC. M MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Ohnct. Za Glas Naroda priredil G. P. Vesti, iz Primoija. SV. LUCIJA Spomladi so poskulali fašisti (Nadaljevanje.) — In ja2? — Prišla boš za menoj, ljubica. Za tebe, za svet in za tvojo sedanjo varnost je neobhodno potrebno, da ne potujeva skupaj. Jaz ti morem le svetovati, da dosti jasno namigneš, da se boš mudila na gotovem prostoru, d očim se bom jaz pokazal v nekem drugem kraju, da ne bo mogel biti nikdo v dvomu, da obstaja velika razdalja med nama. Potem bo prišel dan, ko se bova konečno združila, da se ne ločiva nikdar več. Poglobila je globoko pogled v oči Andreja,, ki so se v blesteče za-is krile. — In potem bom tvoja žena — Dam ti besedo na to. Na dan, ki ti bo podaril prostost. Največja sreča bo, ki mi jo more pripraviti— Ali pa jo bova mogla dobiti? — Mora se zgoditi! Pod nepostavnim položajem bi strašno trpela. Moj mož se ustavlja razporoki, ker še vedno upa da bi me mogel pridržati. Če pa bo uvidel, da je sleherni odpor zaman, bo opustil svoj odpor, kajti jaz sem trdno odločena, da ne bom zopet obnovila skupnega življenpa. Nato bo smatral za bolj dostojno, če loči najin zakon. Njegova velikodušnost ga bo gnala k temu. da opusti svoj odpor, ki bi izgledala kot osvete. kajti njegov pcnos ne bo nikdar dopustil, da bi me držal proti vsej pameti. Oblak nemira je švignil preko lica Andreja. Nakremžil je usta ter rekel z izpremenjenim naglasom: — Ti misliš čudno visoko o svojem možu! — Nič več kot zasluži, — je odvrnila Anina resno. — Ne varajva se, dragi. Kot stoje stvari, igra plemenito ulogo... On je ne igra le, — je dostavila z otožnim smehljajem. — Ne prepirajva se o tem, kar mu pristoja. On je dosti reven. Zagotavljam ti. da bi sprejel na svojo ramo krivdo ali nekrivdo, le da bi ne bil žrtvovan. Moja usoda bo, če me ljubita dva moška, kot si more le sanjati ženska. — z vso udanost-jo in veličino duše, katere je zmožen popolen človek. Jaz sem si izbrala — le od tebe je odvisno, če mi ne bo treba kesati se! Mesto odgovora jo je objel ter pritisnil k sebi tako. da je postala smrtno bleda. Prežeta od lastnega koprnenja ter premagana od strasti Andreja, je zakriknila ter se skušala upirati. On pa ji je šepetal proseče besede ljubezni in sladk izvok je pretresel njene živce. Brezvoljnost, ki je ležala v njegovem glasu, jo je naravnost prestrašila. Njen pogled je prehitel tuji prostor, in sramota je zmagala v njej. Videla je samo sebe s klobukom in zimsko suknjo kot izbežnega gosta in sramovala se je udati se v tem okvirju vsakdanjosti ter običajnih prizorov nizkega prestopka. — Andrej, presim te. ne sedaj, — je zaječala ter se obrnila. — O, ne, ne! Ne zastruplja j va svoje sreče s takim nizkotnim spominom!.... Andrej je razumel ter jo oprostil. S popolnoma izpremenenim izrazom, poln ljubosumne nežnosti, se je sklonil nad njo. — Oprosti mi, ljubljeno življenje! Pokoril se ti bom!.... Ne sodi pa me, če te strastno ljubim! Jaz sem krivec, a zakaj si ti tako mična? Ukaži mi, jaz sem tvoj! Položila je roki na njegova senca ter pritisnila nanje več poljubov. Pokazati mu je skušala, kako zelo ga ljubi in kako zna ceniti njegovo zmernost. — Sedaj se morava dogovoriti, — je rekla, ko je postala zopet mirna. — Ti boš odpotoval danes zvečer. .. Kam? —V Cannes, povsem direktno! — Dobro, jaz se bom napotila v grad Fondette, k svoji teti. Tam bom ostala tri dni ter nato potovala naprej, v Švico. V Lugano se bom ustavili.... Ali se boš v osmih dneh sestal z menoj tam? Tam, moj dragi, v tuji deželi, proč od vseh spominov, pod novim nebom, bom pripadala tebi!.... Objel jo je nežno. — Anina! Moja sladka ženica! — ji je šepetal na uho. Anina se mu je nasmehnila in solze so ji prišle v oči. Zatrla je vzdih ter rekla: — Na svidenje prijatelj mojega srca! V predsobi si je v ogledalu uravnala obleko.-si posadila na glavo klobuk, potegnila gladko plašč ter se vrgla nato še enkrat v naročje Andreja ter se ločila s kratkim iskrenim poljubom. Kakorhitro je odšla, se je vrnil vicomte v oblačilno sobo, zamenjal žaket s svileno, domačo jopo ter pozvonil. . — Zajtrk! — je ukazal služabniku. — Takoj ga lahko postavijo na mizo. — JPrinesi mi vozni listek z pisalne mize. — Ali bo gospod vicomte odpotoval? — Danes zvečer. Vzamem te s seboj. Takoj lahko pričneš s pri^ pravami. — Kam odpotuje gospod vicomte? — Povedal ti bom na kolodvoru. Molče se je priklonil spretni služabnik. Vedel je, da ne sme biti človek v takih slučajih preveč vsiljiv pri svojem gospodarju, da pa bi pa pomanjkanje zaupanja vendar razžalilo, vsled česar se je na mestu osvetli. — Jaz bi hotel gospoda vicomta le opozoriti na to. da je starec z bulevarda Poisoniere zopet dve uri stal na straži pred hišo. — Ali je bil tam, ko je prišla gospa Trelaurierjeva? — Gotovo in ko je odšla, je zapustil svoje mesto. Brez dvoma ji je* sledil. Obraz lepega Andreja se je spačil. Napravil je besno kretnjo ter? robato zaklel. f —Ta stari lopov je najbrž po vedel na sled bankirja. Če me bo le kmalu pustil pri miru? i — Starec ima strašno jezo na gospoda vicomta. Parkrat je že skušal ustaviti me. — Ne more pozabiti smrti svoje hčerke. .. — Ali morem jaz biti odgovoren za to, če jemlje norica ljubezen tako tragično? Ali je bila moja krivda, da je bila bolna na pljučih? Ta deklica mi je pripravila več sitnih mesecev, kot pa sem imel ž njo prijetnih trenutkov! Kaj pa hoče starec pravzaprav? - — Nič. On le vedno sledi gospodu vicomtu, korak za korakom, ga opazuje, je vedno zaposlen ž njim, vendar pa ne mislim, da bi bil ta človek zmožen nasilnega dejanja. Kljub temu pa bi na mestu gospoda vicomta uveljavil svoje varnostne odredbe. Ker mi gospod vicomte ne rečine nobene besede, ne morem tudi vršiti nobene primerne službe. Andrej se je smejal ter meril služabnika od pete do glave. Kvitiral je vse s kimanjem, nakar je odvrnil: — Dobro, mojster Arthur! Zelo sem vam hvaležen za vašo pozornost ter vas bom ob priliki postavil na preizkušnjo. Za enkrat pa mi morate prinesti le vozni listek, prijatelj! Nepremičnega pogleda, kot da stoji pred njim nesrečno dete, ko-jega senc« Je pričaral predenj služabnik, je pričel nato hoditi vicomte gorindol po sobi. Ko se je vrnil, je stresel glavo, skomignil z ramama, zrl na vozni Ecznam kot oddaljenih misli, nakar je rekel: Naročite kočijo za severni kolodvor za vlak, ki odide ob pol- (Dalje prihodnjič.) z vpisom naših mladeničev do 18. leta v fašjo; klicali so jih skupaj s starši v občinsko pisarno. Ubogali so in so šli. Tam jih je čakal običajen, dolg govor političnega tajnika. Omehčal se je tajniku, jezik, t pa je mslil, da se je omehčalo tudi i fantom srce. Pa se ni in so mu kar. odbili njegovo ponudbo za vpis. — Južnjaku je zato vskipelo srce, ves zaripel je postal in pokazal v psov- j kah pod ovčjim kožuhom svojo volčjo naravo. Zviti podeštat ga je1 pomiril, ker se je bal. da mu po- i kvari še drugo žetev. V pozni jeseni so mislili žeti,; kar niso vsejali spomladi. Že po celi deželi prosluli zavoženi dopo-lavoro je priredil prireditev. Pevce, ki jih zlepa ni takih v deželi, je hotel pritegniti, da bi bila "fe-šta" tem večja. Znan je pregovor, da gre osel le enkrat na led. Kaj pa šele naši fantje! Že pri predzadnji prireditvi dopolavora je poae-štat izločil nekatere slovenske pev- ske točke. Niso se zato fantje pu - množice prisostvovale in pobožno * -11 več zlorabiti. Da ne gredo, je poslušale našo pesem. Svetolucijski bil njihov odgovor podeštatu. Gro- dopolavoro se je pridružil vsem zeč in proseč je bil podeštatov glas. svojim j etičnim sodrugom po deže- Nič ni pomagalo. Le par prestraše- li. Razvija kot vsi drugi svoje de- nih Ucencarjev se je dolgočasilo lovanje na papirju. Naj počiva v v prostorni dvorani, kjer so nekoč miru! REŠILNI RADIO Nedavno je prejela radiopostaja v Toulusu brzojav od zdravnika dr. Richarda iz mesteca St. Michel na SaVojskem. Zdravnik je javljal, da je zbolel neki otrok na nevarnem paleomelitisu (otroškem mrtvoudu) in bi ga lahko rešila smrti samo posebna sirotka, katero razpošilja Pasteur j ev institut- A na nesrečo so odgovorili iz Pariza, da baš zdaj nimajo te sirotke v zalogi! Zato je naprosil dr. Richard po radiu bližnje zdravnike, naj mu v imenu u-smiljenosti odstopijo za cepljenje potrebno količino sirotke iz svojih zalog. Radiopostaja je takoj posredovala poziv. Pet minut pozneje je sporočeval napovedovalcu dr. Caxe iz Toulouse, da je Richardu odpo-j slal sirotko in obenem prosil, naj se o tem obvestijo ostali zdravniki, j Prihodnji dan je prispela pošiljatev v St. Michel. Otrok je bil rešen. Zveza tulouških zdravnikov se je radiopostaji pismeno zahvalila za njeno postrežljivost in slednjo- v potrebnih slučajih priporočila za vzgled tudi vsem ostalim francoskim radio-postaj am. Naročite se na "Glas Naroda" — naivečji slovenski dnevnik v Združenih državah. KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West I 8th Street, New York Fra Diavolo.................... J>0 2. *v. Otročje i ere t pesencah — RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, dom« najbolje ..................... Agitator (Kersnik) broš. ..... Andrej Hofer.................. Arsene Lupin ................. Beneška vedeževalka ......... Belgrajski biser .............. Beli netesen .................. Bele no*i, mali junak ......... Balkansko.Turška vojska ..... Balkanska vojska, s slikami ... Boj in zmaga, povest ......... Berač s stopnji« pri sv. Rokn . Blagajna Velikega vojvode..... Boy, roman ................... Burska vojska................. Bilke (Marija Kmetova) ..... Beatin dnevnik ............... Božični darovi ................. Božja pot na Šmarno goro..... Božja pot na Bledu ........... Cankar: Grešnik Lenard, brofi. Mimo življenja ..... Mrtvo mesto Romantične duše .... Gozdov nik (2 zvezka? ...........1.20 Gospodarira sveta..................40 Godčevski katekizem ............ .25 -c Gostilne v stari Ljubljani.......60 i ■ ___i .80 Grška Mytologija .............. L—1 Gusarji .........................75! Hadži Murat (Tolstoj) .60 JO .60 35, Hubad pripovedke .............. 50 j Mudi časi, Blage duše, veseloigra .75 Hektorjev me£ .................75 .60 Hedvika........................ .35 80 | Helena (Kmetova) .............40 'Hudo Brezdno (II. sv 1 ........ .35 •80 Humoreske, Groteske in Satire, •50 , vezano ......................80 •60 broširano ...................60 Hči papeža vez.................. L_ broširano ...................75 .60 Iz dežele potresov ...............75 .35 Iziet g. Bronrka ................1.20 •30 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 •20 iz tajnosti pri rode...............50 Iz modernega sveta, trdo vez. 1.G0 i Igračke broširano ............. JU i^v^r.........................75 •75 Jagnje ........................ J3Q !go; Cvetke ...................... Cesar Jožef n............... Cvetina Borograjska ......... Čarovnica .................... Črni panter, brofi. .......... Čebelica ..................... Črtice iz življenja na kmetih Drobiž, in razne povesti spisal Milčlnskl ........... Darovana, zgodovinska povest Dekle Eliza ................. Dalmatinske povesti ......... Dolga roka ............... Do Ohrida in Bitolja ....... Deteljica .................... Doli z orožjem ............. Don Ki&ot iz La Manhe....... Dve sliki. — Njiva. Startta — (MeSko) .................. Janko in Metka (za otroke) ____ .30 •ferrtač Zmagovat. Med plazovi.. .50 ; Jutri (Strug) trd. v..............75 .31 .50 .35 .60 .25 .35 broS. .60 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh i0 zvezkov, lepo vezanih ..................10._ Sosedov sin. broS. ...............40 zvezek : Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .75 iJuan M i serija (Povesti iz špnaskega .60 i življenja .....................60 •JJ' Kako sem se jaz likal (AleSovec) 1. zvezek ....... ■ Kako sem se jaz likal ■jj; (Alešovec) II. ............... .60 .70 i _ gj, Kako sem se jaz likal ^ (AJešoveo) 111. zvezek.........60 40 j Korejska brata, povest iz mUlJonov v Koreji .............. .30 iiaziične poezije — Zabavljice in pušice -- Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Stika Levstika In njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, HiSnl lastnik. Trgovec, Kui»čijskl stražnik. U-radnik. Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje. Natakarca. I>u-bovnik, itd................. .60 Marjetica ...................... .50 Mladi gozdar, broš..............50 Moje življenje .................. 75 Mali Lord .................... JO Miljonar brez denarja ...........751 Malo življenje .................65 Maron, krščanski deček iz Libanona ...................... .25 Mladih zanikernežov lastni topiš ................... živo- .75 Devica Orleanska ........... Duhovni boj ...............i... Dedek je pravil; Marinka In &kra-teljčki ....................... Elizabeta ...................... Fabijoia ali cerkev v Katakombah Farovška kuharica.............. Fran Baron Trenk............. Filozofska igodba .............. Kruh, trdo vezano ..............1._ .50 broš. Mlinarjev Janez ................ 30 Musolino .......................40 Mrtvi Gosta« .................. .35 Mali Klatež .....................70 Mesija ......................... .50 Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Misterija, roman ............................1.25 Na valovih južnega morja ...... .3!) Na različnih potih .............40 Notarjv nos. humoreska ___35 Narod, ki izmira .............. .40 Naša vas. IL del. 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo vez..........70 Naša leta, trd. vez. ............ .80 broširano ...................Gu Na Indijskih otokih ............ .50 Nafi ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist .........................40 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivSe-ga slover^kega polka ........1.50 Krvna ©sveta .................. J® Novo življenje ..................60 j Kuhinja pri kraljici gosji nožici J>0 ob 50 letnici Dr. Janeza I_ Kreka .25 .401 KaJ ** M«"*«™ s»nJaIo.......23 Onkraj pragozda ............... .80 j Kazaki .........................SO^Odkritje Amerike ...............60 -35 Knžev pot. roman (Bari trd. vez. 1.10 Pasti in zanki .................25 M T __.__A_ WT____•■____.. _ . _ _ .45 Križev pot patra Kupljenika .80! Kaj se je Izmislil dr. Oks .35 j Kraljevič berač .60 DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih ie odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR BO V KRATKEM GOTOV Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" / 216 WEST I8th STREET NEW YORK, N. I. Pratike pošljemo takoj, Koledar pa, ko bo gotov, in bomo v lista objavili. Levstikovi zbrani sipsl ......... L zv. Pesmi — Ode in elegije -Sonet je — Romance, balade In legende — Tolmač (Levstik) . .7*1 Pater Kajetan ................ .45 Pingvinski otok .................60 .25 Povest o sedmih obešenih ...... .50 ♦•0 Pravica kladiva .....................50 Pafcirki iz Roia (Albrecht) "... .25 Pariški zlatar .................. -35 ..70 > Prihajat, povest ...............60 i/ Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam," da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čfrn prej, in sicer iz dveh razlogov: PRVIČ: želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en teden pred prazniki. To Je mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koncem novembra, DRUGIČ* ieUmo Vam računati dinarje še po naši sedanji * ceni. Pred kratkim se Je začela nakupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter Je mogoče, da bomo primorani povišati tudi svojo prodajno ceno. Sicer se pa nadamo, da bomo lahko pstali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil od-poslalL ker smo najbolje pripravljeni za točno izvrševanje vaših naroČil, vas prosimo, da ista pošljete na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. rt Kretan je Parnikov ■j ,— Shipping New« — 23. novembra: 0 ni« Crarde, Napol!. Genova Lk-u tschhinii Cherbourg. Ha.tr bur* 27 novembra: Mauretania, Cherbourg 1 "resilient Harding, Cherbourg, Br« 28. novembra: i!ucnehen. Boulogne Bur Mer, Brc men 29. novembra: Homeric, Cherbourg Lapland. Cherbourg, Antwerpen Minnesota, Plymouth, Boulogne Su> J Her Augustus. Napoil- Genova 30. novembra: j M i'waiik«*e, Cherbourg, Hamburg President Ejosevelt, Cherbourg Bremen 5. decembra: I»e (Jrasse, Havre 6. decembra: I.e de Franco, Havre. (Skupni Božični izlet.) Vulcanla. Trst Majestic. Cherbourg PcMiland, Cherbourg, Antwerpen j Iterlin. Cherbourg. Hrvmen 7. decembra: Pr<*«idente Wilson. Trst. I^viathiui, Cherbourg, Bremen j Veendam, Boulogne Sur Mer. Kot- ; terdrtm 9. decembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 10. decembra: Cunte Biancamano Napoil, Genova 1t decembra: Stuttgart, Boulogne Sur Mer. Bremen J republic. Cherbourg, Bremen 12. decembra: rU. l»u>K. Cherbourg, Hamburg Koma, Xa)ioH. Genova France, Havre 13. decembra: Bertngnrla. Cherbourg 14. decembra: Bremen. Cherbourg. Bremen Oeorice Washington, Cherbourg, Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Minnekalida, Plymouth, Boulogne Sur Mer 19. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 2S. decembra: IbHhambMu, Havre 1 27. decembra: Mauretania, Havre Minnesota. Cherbourg 28. decembra: ]>euUK'hla.'Kl, Cherbourg, Hamburg Boiiem skusni islst, — dec.. »II« d« Franc«", Potom V SLOVENIJO ZA B02IC (Preko Havre) IZLETI POD POSEBNIM VODSTVOM cSvzneh JQjie v manj kot 6 dneh. VELIKAN PRILJUBLJENI in NAGLI ILE de FRANCE Bo odplul iz New Yorka 6. DECEMBRA ob 10. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka FRANCE Bo odplul iz New Yorka 12. DECEMBRA ob 6. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka NAJKRAJŠE ŽELEZNIŠKO POTOVANJE ^ Posebne kabine za drugi In tretji razred z modernimi udobnostmi. brezplačna pijača in slavna francoska kuhinja Ta dva nagla velikana nudita potnikom vso moderno udobnost, izredno naglico, službo, najboljšo hrano in najboljšo pijačo. ZDAJ JE ČAS — DA SI ZAJAMČITE PROSTOR Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri cfreoeh, cfirtB 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku ........................ .50 Poiigalee ......................25 Povesti (Kuhar) .................C0 Povpsti, [H'srni r prozi (ItumleLalr««» tnlo vezano................. 1.— Plat zvona .....................40 Po strani klobuk ............... .35 Pri stricu .......................60 Prst božji .................... .30 Patria, povest iz irske Junaške do-dubc .30 Pj gorah in dolinah ............ .80 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-kovnJaCev na Kranjskem...... .50 .........60 ........ .30 ........ ufO Pol litra vipavea .. Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar Predtržani, Prešern in drugi svet. niki v gramofonu .............35 Pri godbe čebelice Maje, trda rez... 1.— Ptice selivke, trda vez .......... 75 Pikova dama (Puškin > ........ .30 Pred nevihto .................. .35 Pravljice id pripovedke (KoSutnik) 1. zvezek .....................10 2. zvezek ...................40 Popotniki .............................60 Poena va Boga..................30 Pirhi ...........................30 Povodenj ...................... .30 PraSki judek .................. JS5 Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci ............ .30 Preganjanj« indijanskih misjonar- .......................... JtO Uinaldo Rinaldini .............. 30 Robinzon .......................66 ISobinson (Crusoe) .............L— Rabljl, trda vez ................ Rdeča megla .................. Revolucija na Portugalskem____ Razkrinkani Habsbariani ..... Roman zadnjega cesarja Habsbur- Sodnikovi........................75 Solnre in sence ..... a............65 Skozi dirno Indijo .............. .50 Sanjska knjiga, mala .......... JS9 Sanjska knjga. nova valika .... .90 Sanjska knjiga Arabska..........l."»0 Spake, humoreske, trda vez .... J99 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljta 1914.18...............1.33 Sredozimci, trd. vez. broS. i......... .40 Strahot« vojne ................ JO Štiri smrti, 4. zv ............... JS5 Smrt pred hiio .................65 "itan!ey v Afriki .............. 30 Strup 1* Judeje .................75 Spomin znanega potoval ca ____ L50 Stritarjeva Antbologija .trda vez bro& ......r............... M .80 Sisto Šesto, povest la Abrucev .. JO Si.j medvedjega lovca. Potopisni ro .38 Stric Tomova koča ............. JO Študent naj bo, V. sv........... M Sveta Notburga ................ X5 ,Spisje, mr.ie povesti ............ J5 Svitanju (Govekar) ............1.— Stezosledec ..................... .38 Šopek Samotarke ............... J5 Sveta noč ..................... M Svetlobe in sence ..........................l/ifl Slike (Meško) .................. JO ja ,75 .30 JO 158 Roman treh Src ................1.3'» Rdeča In bela vrtnica, oprest .. JO Slovenski ialjivee ...............46 Stovesisid Robinzon, trd. ves. .....75 8ue8kt invalid ..................35 Naročilom je priložiti denar, bodisi p gotovini. Money Order aft poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku^ Knjige poKljdmo poštnine prosto "GLAS NARODA" n« W. 18. Bt, New York jJ