MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava) Maribor. Aleksandrova cesta it. 13 # Talafon 2440 In 34S6 izhaja razan nedelja In praznikov vaak dan ob 10. url < Velja mesečno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra” v Llubllanl t PoStnl čekovni račun St. 11.409
99
•JUTRA
99
Današnja konferenca male antante
JUGOSLAVIJA BO ŠLA PRI REŠEVANJU REPARACIJSKEGA VPRAŠANJA
SVOJA POTA.
BEOGRAD, 14- maja. Zunanji ministri daljujejo sinoči prekinjena posvetovanja. Medtem, ko so včeraj razpravlja-Male antante so se sestali danes ob 11. uri v zunanjem ministrstvu, da na-li pretežno o splošnem mednarodnem Političnem položaju, bodo danes obravnavali le vprašanje reparacij, ki so najbolj delikatna točka konference. Prvič v zgodovini Male antante je nastala potreba po samostojnem nastopu Jugoslavije, ker se jugoslovanski interesi glede reparacij ne strinjajo z interesi Češkoslovaške in Romunije. Jugoslavija je bila zaradi Hooverjeve-
ga moratorija hudo prizadeta, dočim sta Češkoslovaška in Romunija imeli od njega samo korist, odnosno olajšave. Zato zahteva Jugoslavija glede reparacij proste roke, in sicer tako, da bi se neglede na lozansko konferenco in njen izid mogla sama in neposredno sporazumeti z Nemčijo do popolnega soglasja in zadovoljive rešitve.
Opoldne, bo na romunskem poslaništvu slavnostni banket na čast zunanjim ministrom. Posvetovanja se bodo popoldne nadaljevala. Zvečer bo pa večerja na dvoru.
Eksodus madžarske opozicije
NAČELNA DEBATA O PRORAČUNU V ZBORNICI. — KAROLYI BRANI SVOJO POLITIKO.
Duške in laponske
vojne priprave
Koncentriranje vse japonske vojske v Mandžuriji. — rusi
NAKUPUJEJO VOJNI MATERIJAL IN ŽITO.
stare lokomotive in tovorne avtomobile. Kupčije pa doslej še niso sklenjene, ker so menice, ki jih nu-
BUDIMPEŠTA, 14. maja. Sinoči je bila zaključena načelna debata o bu-džetu. Zadnji je govoril ministrski predsednik grof KaroIyi. Med njegovim govorom so povzročili socialni demokrati velike nemire in nazadnje s hrupom zapustili zbornično dvorano.
Grof KaroIyi je v svojem govoru naglašal, da je glavna točka programa njegove vlade dosežena, t. j. red
v gospodarstvu države in ohranitev kupne moči penga. Prehajajoč na vpra sanje brezposelnosti, je grof Karoiyi izjavil, da je sistem izplačevanja podpor brezposelnim za Madžarsko ue-prikladen. Napadel je socialne demokrate, ki hujskajo delavstvo in kmtč-ko prebivalstvo ter spravljajo na ta način državo v zadrego. Ko je opozicija zapustila dvorano, je bil budžet v načelu sprejet.
Prvikrat na mariborskem otoku
Nekdo, ki ni verjel, pa se je čudil
LONDON, 14. maja. Po poročilih iz Šanghaja, izpraznujejo Japonci z vso naglico v polletnih bojih zavzeto ozemlje. Na potu v Šanghaj je 8 velikih transportnih ladij, ki bodo prepeljale v Mandžurijo še zadnje čete. Kakor se zatrjuje, bo Japopska koncentrirala v Mandžuriji vse svoje mobilizirane vojne sile, ker je uvidela, da je vojska generala Ma-čangčanga mnogo večja kakor se je prvotno mislilo.
LONDON, 14. maja. »Daily Mail« poroča, da kupujejo sovjetski emi-sarji v vseh državah vojni materijah V Veliki Britaniji nakupujejo aluminij, aeroplane, tanke ter celo
dijo na 6 in 18 mesecev, nezadostna garancija. V Nemčiji je Rusija naročila velike množine vojnega materiala, posebno sukna za uniforme. V Češkoslovaški, Belgiji in Franciji nakupujejo stroje in letala. V Avstriji se pogaja z raznimi podjetji za različne dobave. Iz Kanade in Avstralije dovaža velike množine žita.
ŠANGHAJ, 14. maja. Japonci bodo v zaščito svoje koncesije pustili v Šanghaju samo 2000 mornarjev, vsa ostala vojska odide v Mandžurijo.
Amnestiiski proglas makedonstvuiož.b
Vanče mihajlov pomiloščuje vse nasprotnike vmro, če izjavijo, DA SO SE SKESALI.
SOFIJA, 14. maja. Nedavno je bil v Sofiji osmi kongres VMRO, znane makedonske banditske organizacije, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo z Ivanom Mihajlovitn, Vladimirjem Kurtevim in Georgijem Nastovim na čelu. Sedaj Pa poročajo listi, da je izdal novi triunt-virat amnestijo za vse one, ki so se pregrešili proti organizaciji. Oni, ki žele biti deležni amnestije, morajo v teku enega meseca sporočiti vodstvu, da se odrekajo svoji preteklosti in obljubljajo, da nikoli več ne bodo nastopali proti discipli-
ni in ciljem organizacije makedonstvujo-čih. Kdor tega ne bo storil, bo naveden v seznamu sovražnikov in kaznovan po najstrožjih zakonih.
Ta »proglas« organizacije Vanče Miha jlova so objavili vsi sofijski listi, tudi vladni, in ga tretirali popolnoma resno, kakor da bi ga izdala zakonita bolgarska vlada. Niti en sam list ga ne ' kritizira ali zavrača. To je najlepši dokaz za pravno stanje v Bolgariji in za slabost vlade napram makedonstvujočim.
Španski politični nemiri
MADRID, 14. maja. Nemiri v Španiji se ne dajo zatreti. Skoraj vsak dan se demonstranti spopadejo s policijo. V Bar celoni so včeraj napadli avtonomisti časopisne kioske, v katerih se je prodajal list »El Imperial«, ki se bori proti kata-’ riškemu statutu. Demonstranti so kioske zažgali. Nastopiti je morala policija, posledica je bila več ranjenih, še večje so bile demonstracije v Valodolidu, kjer so Španci nastopili proti katalonski avtonomiji. Demonstranti so napadli mestno hišo in se spopadli s policijo in civilno gardo. Posledica: 1 mrtev, 4 težko in 18 lažje ranjenih. Pristaniški delavci v Malagi so izzvali nemire in spopade, pri katerih je bilo 14 oseb težje in lažje ranjenih. Aretiranih ;> bilo 20 demonstrantov. V Madridu je bilo pri sličnili nemirih aretiranih. 8 J-omuristov. Demon strantl so hoteii znž.-ati rmnistrsfvo za javna dela.
ČUDO TEHNIKE PRED 4000 LETI.
Najstarejšo čudo stare kitajske tehnike je brez dvoma naprava za namakanje polj ob reki Min. Zgradil jo je genialni kitajski inženir Li Ping 2000 let pred Kristovim rojstvom, a služi še danes svojemu koristnemu namenu. Naprava namaka skoraj 40.000 kvadratnih kilometrov zemlje, ki hrani milijone preliv al-cev. Li Ping je odvedel vodo reke Min v nove struge, ki padajo preko umetnih jezov, tako da namakajo prav tako naj-višje kakor najnižje terase.
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatenici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Veliki, depo zeleno lakirani avtobus ob tej nenavadni uri in na tem nenavadnem kraju. — stal je tam na Glavnem trgu pred mestno hišo, med stojnicami kmetic, — je vzbujal pozornost- Od one nedelje sem izventurni avtobusi sploh vzbujajo nekako pozornost, bogsigavedi zakaj... Pa sta slonela tam zadaj dva brezposelna, čepice v tilniku in »Savo« v ustih, in o-pazovala našo gručo, čakajočo ob avtobusu, in se pomenljivo dregnila s komolci; »Hm, kaj praviš«, so zaslišala tanka novinarska ušesa, »kam bodo pa spet te peljali? Z zelenim Henrikom, hehe •..«
Pa da ne bodo zdaj še cenjeni čitatelji kaj ugibali, povem takoj: Peljali smo se tisto popoldne na mariborski otok, povabljeni od gospoda župana, mi novinarji, in je bil zelo lep dan, dež in mraz sta prišla še-le drugi dan.
In sem bil jaz prvikrat na mariborskem otoku. Kar je pravzaprav sramota, ampak je opravičljivo, ker sem šfele malo časa v Mariboru; sem pa slišal, da je dosti dolgoletnih Mariborčanov, ki še niso bili na mariborskem otoku, pa vseeno zabavljajo nanj. Neverjetno, a baje resnično.
Pozimi nekg solnčne nedelje sem se bi! namenil tja, pa ko pridem do brvi, stoji tam mož in pravi, da ni dovoljeno in da je sploh vse zaprto. Vse zaprto! Pa me je gledal nezaupno po strani, kakor bi hotel reči: Da nisi nemara ti tisti, ki zdaj požiglje po Dravskem polju? Pa da bi nam rad zažgal še to lepo kopališče?
V strahu, da ne bi padel name kak sum — sumi dandanes hitro padajo na človeka, tudi če je drugače patriot, — sem takrat odmeglil nazaj v Maribor, ne da bi bila stopila moja noga na otok. Toda še tisto noč sem se ohrabril in jo spet mahnil tjakaj. Pa je slonel tam sredi mostu na ograji mož, črn in velik, in na dolgih vejah njegovih brk sta sedela dva čuka, desno eden, levo eden. Mož je vzdignil gorjačo, jaz pa sem potegnil revolver m sem ga ustrelil. Navpik je strmoglavil v Dravo — Štrbunk! je reklo v
V)°i! ~ sta ™ pa potern ves čas plahutala okoli glave, ko sem blodil po otoku, iskaje kopališča, in ga v črni temi nisem mogel najti.
No, cenjeni čitatelji ste že uganili, da se mi je vse to samo sanjalo, torej vam ni treba .obširneje o tem pripovedovati.
In zdaj sem pri belem dnevu prikorakal na otok, v zelenem maju, v solncu in vonju pomladi, v družbi gospoda župana in mestnih odbornikov in gospodov od Olepševalnega društva in milih kolegov,
— svoboden mož in takorekoč gospod! In sem bil prijetno iznenaden in uprav o-čaran pri prvem koraku, že, in vse bolj in bolj. Nisem si predstavljal niti otoka samega niti kopališča tako lepega kakor je, prav po pravici povedano.
In prav po pravici povedano, gospoda •moja, dragi Mariborčani: krasen kotiček sveta je to. Dobrotljiva narava vam je poklonila ta biserček na Dravi,možje pa, ki so zamislili in zgradili tam kopališče v tej velikopoteznosti in imenitnosti, kakor se predstavlja občudujočemu očesu obiskovalca, zaslužijo hvaležnost vašo in vaših otrok do poznih rodov. Mislim, da bi bilo treba daleč hoditi po svetu, da bi našel kje prosto letno kopališče v tako lepi legi in taki udobnosti, kakor je to vaše kopališče.
Stai sem gori na tribuni, gledal te sijajne prostorne bazene, srkal sveži vo-njivi zrak,-užival ta tihi, blaženi mir... Drava je šumela, iz gozdov onkraj seje oglašala kukavica, nekje v vrbah je vabila grlica, vetrič je prinašal zdaj to zdaj ono dišavo, srebrno je lesketala na solncu mehka mivka... pa sem si rekel: Srečni mariborski ljudje, ki jim dovoljuje čas, tu Vj poletju prebiti po par uric na dan, kako zdravje je to za telo in dušo!
Pa sem se spomnil, koliko sem v zadnjem času bral in slišal raznih kritik o tem otoku in kopališču, in kaj bi ljudje vse hoteli imeti in kaj jim ni prav, pa sem se moral smejati: Ljudje božji, dragi Mariborčani, stari in mladi, ali res ne veste, kaj imate tukaj? Kaj vam pa še treba čez poletje, ko imate ta-le krasni otoček, to imenitno kopališče? Bodite veseli in zadovoljni, da lahko zahajate semkaj, tako blizu, tako komodno, v naročje narave, solnca, vode, hlada in toplote, — ljudje božji, velika dobrota je to. In to dobroto imate in uživate povrh še tako poceni! Za marsikaj je denar proč vržen, za eno popoldne tu na mariborskem otoku, v tem komfortabilnem kopališču pa, — gospoda moja, jaz pravim tako: In če bi trikrat toliko stalo, kakor stane po sedanji tarifi, bi se še vedno izplačalo, bi bilo še .vedno poceni.
Morda ste Mariborčani razvajeni, toda veliko je meščanov po Evropi, ki bi vas zavidali za to kopališče in ki bi radi drago plačevali, samo da bi imeli kaj takega! To je zaenkrat skromno mnenje nekoga, ki je ta otok prvikrat obiskal, si kopališče samo šele ogledal, a se že tako navdušil. Kako bo-Jele navdušen, ko se bo tam mogel tudi solnčiti in kopati in uživati vse dobrine tega pravljičnega o-toka!	•	j.	fr
BORZA.
CURIH, 14. maja. Devize: Beograd 9.05, Pariz 20.1625, London 18.65, New-vork 510.50, Milan 26.325, Praga 15.16, Berlin 15-16. —
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Večinoma jasno, toplo, morda nevihte, krajevni vetrovi.
Pred možmi govori vedno glasno in jasno, z ženskami govori pomenljivo tiho, pred norci pa molči
SCHOENTHAN
Zaradi binkoštnih praznikov: izide prihodnja številka »Večernika« v torek 17. t. m. ob navadnem času.
NOV ROMAN V »VEČERNIKU«.
V današnji številki »Večernika« zaključujemo roman »Lowoodska sy:ota«. S prihodnjo številko, v torek, pričnemo objavljati pod naslovom »Vohuni«, roman špijonaže, velezanimiva razkritja iz tajnih arhivov o delovanju in doživljajih .vohunov raznih držav v vojni in miru. *
Cestni red na binkoštno nedeljo.
Predstojništvo mestne policije je ob priliki sv. birme na binkoštne nedeljo v stolni cerkvi določilo ta-le cestno-pch-cijski red: 1. Dovoz: po Slovenski ul., Gosposki ulici in Ulici 10. oktobra, za 1. okraj: severno od Slovenske ulice, za 2. okraj: severno od Aleksandrove ceste, za 3. okraj: brez izjeme, za 4- okraj: severno od Samostanske ulice. Odvoz: po Gledališki ulici. — 2. Dovoz: Čez Glavni trg in Stolno ulico, za 2. okraj: južno od Aleksandrove ceste za celi 5. okraja za 4. okraj: južno od Samostanske ulice. Odvoz: Po Orožnovi ulici. Ta vozni red velja za vsa vozila brez Izjeme-
Promenadni koncert v parku
odpade jutri na binkoštno nedeljo radi birme, pač pa bo koncert na binkoštni ponedeljek od 11. do 12- ure.
Nočna lekarniška služba. *
Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Savostova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Gasilno in reševalno društvo.
Od nedelje 15. t. m. pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 1. četa. četnik Rudolf Globučnik. V primeru požara in nesreče kličite telef. štev. 22—24 in 23—36.
Uradne ure v Zdravstvenem domu.
Uradne ure v vseh oddelkih Zdravstvenega doma v Mariboru 50 od 148— /414., v posvetovalnici za matere vsak torek in četrtek od 1412.—1414., v proti-tuberkuloznem dispanzerju pa razen petka vsak dan od 7.—13. ure.
Nov buffet v Mariboru.
Ni avtomatičen, ampak vseeno simpatičen, že zato, ker je higijenično urejen. Otvorila pa je ta buffet, pod imenom »Zdravje«, primorska rojakinja gospa Marija Podbrščkova na Aleksandrovi c. št. 44. Majhen, prijazen lokalček, kjer se ti nudijo same dobre in zdrave pijačice in prigrizki, kakor: mleko, sladko in kislo, toplo in hladno, smetana, čaj, čokolada, sladoled, maslo, sir, med vseh sort, cvetlični, žajblov in jelov itd. vse pristno in kar je glavno: poceni. V Mariboru je tak buffet zelo potreben, zlasti kar zadevo mleko in mlečne izdelke, in bo dobrodošel v prvi vrsti šolski mladini, športnikom, turistom, izletnikom pa že zato, ker je blizu kolodvora.
Poroka.
Na binkoštno nedeljo se poročita gosp. Herman Schram, mehanik in gdč- Olga Černetova, šivilja. Bilo srečno!
SnominiaSte te
E
shranite moč vašega telesa
Zalo pljto samo
Hi
Sklepanje najemninskih pogodb
Po zakonu o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona je obvezno sklepanje najemninskih pogodb in istotako izdajanje potrdil o sprejeti najemnini. Od 1. aprila t. I. dalje morajo hišni posestniki, ki oddajajo stanovanja in lokale, izdajati predpisana potrdila o plačani najemnini, najkasneje do 1. julija pa morajo skleniti s svojimi najemniki predpisane pogodbe in sicer na posebnih mo-nopolskih taksnih obrazcih. Ker se bodo
Važno za hišne posestnike.
s temi zakonskimi odTedbami uredili od-nošaji med lastniki hiš in najemniki in se bo na tej podlagi odmerjal hišnona-jeinninski davek, se bo izvršitev teh predpisov neprestano in najstrožje nadziralo. Izvršitev bodo nadzorovali organi finančne kontrole, ki bodo obiskali vsa stanovanja in lokale ter pregledali najemninske pogodbe in potrdila o predpisanih potrdilih za plačano najemnino-
Dr. Zdenko Matjašič
ordinira zopet redno v Mariboru, Slomškov trg 6.
Ginekolog dr. Fr. Toplak
ordinira odslej zasebno od 9.—11. in od J414.—3416. ure, Glavni trg 18.
Mestno kopališče
bo jutri na binkoštno nedeljo kakor navadno ob nedeljah odprto od 8. do 12. ure.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek 20. t. m. bo zadnje predavanje letošnje sezone. Predaval bo g. cand. phil. Petre o pomenu in razvoju ljubljanske univerze. Skioptične slike!
V nedeljo 22. maja izlet na Remšnik in Sv- Pankracij pod vodstvom g. prof. Baša. Odhod z jutranjim vlakom. Vsakdo se lahko udeleži tega izleta. Pismene prijave je nasloviti na Ljudsko univerzo v Mariboru, Krekova ulica 18.
Naši zbori na festivalu v Ljubljani.
Na binkoštni ponedeljek se bodo odpeljali z jutranjim ljubljanskim vlakom ob 5.20. uri naši pevski zbori: »Drava«, Glasbena Matica, »Jadran« in »Luna« na prvi slovenski festival v Ljubljano. Spotoma se jim pridružijo še ptujska Glasbena Matica, Celjsko pevsko društvo in celjska »Oljka«. Naši pevski zbori so se priglasili tudi za tekmo pevskih zborov Slovenije, pa pričakujemo, da bodo častno zastopali našo severno mejo. Iskreno jim želimo čim lepšega uspeha!
Tragična smrt.
Z okna drugega nadstropja neke hiše v Cankarjevi ulici se je vrgel davi v duševni zmedenosti 421etni zasebnik M. L. in obležal nezavesten na tlaku, s teškimi notranjimi poškodbami. Z rešilnim avtom so nesrečnega moža prepeljali v bolnišnico, kjer je vsled notranjih izkrvavitev umrl v hudih bolečinah. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Hotel »Orel«
otvori na binkoštno nedeljo dopoldne strešno teraso s koncertom. Za obilen o-bisk se priporočata F. M. Zemljič.
Gremij trgovcev v Mariboru
obvešča vse interesente, da se tajništvo zadruge »Pohorska železnica« ne nahaja več v gremijalnih prostorih-
Posestno gibanje.
Posestnik Franc Leskovar je prodal Ivanu Klopčiču hišo št. 24 v Kettejevi ul. za 125-000 Din. — Posestnik Gustav Bernhard pa trgovcu Maksu Ussarju hišo št. 3 v Vrazovi ulici za 431.000 Din. Franc Kozar je kupil od Ljubljanske kreditne banke hišo št. 4 v Kettejevi ulici za 180.000 Din. Posestnica Leopoldina Šerakova je prodala Ani Kolarjevi hišo št. 14 na Koroški c. za 140.000 Din, posestnik Josip Plemelj Olgi Plemeljevi hišo št. 17 v Ribniški ulici za 160.000 Din in posestnica Amalija Kiffmanova Lini Purgajevi parcelo v, Grajskih vratih za 26.000 Din.
S policije.
Na policiji se je zglasil trgovski potnik Friderik Skače j in prijavil, da mu je včeraj dopoldne, ko je imel opravka pri 0-krožnem sodišču, nekdo iz veže odpeljal kolo. Kolo je skoro novo, črno ples-kano, znamke »Adler« ter vredno 1500 Din. Aretiran je bil snoči neki Anton M-ker je beračil brez dovoljenja, in neka Neža zaradi tajne prostitucije in prepovedanega povratka. Prijavljen je bil neki gostilničar radi navijanja cen in neki Božidar B. zaradi utaje.
Sleparski Inkasant.
Po Krčevini in Košakih hodi mož, ki se izdaja za inkasanta godbenega društva »Lira« ter pobira v imenu Sokola u-stanovnino za »Liro«. Krčevinsko Sokolsko društvo izjavlja, da ni za ta posel pooblastilo nobenega svojih članov in da dotični inkasant po informacijah sploh ni član sokolske'organizacije. Ljudje, bodite bolj oprezni pred takimi sleparji in javite takoj vsak tak primer orožništvu ali policiji!
Otvoritev vinotoča Orosel
v Bresternici 22 bo danes, 14. t. m.'kakor je bilo včeraj objavljeno.
Otok
RAB
Panaien
75
do 100 -Hotel Brlstol
 	  Palače	Hotel
(sa poslugom i	Praha
svima taksama)	Villa	Vilma
Hoteljer A. Machar
Razvitje prapora Kaajevega stega.
V nedeljo po Binkoštih 22. t. m- razvije Kaajev steg skavtov v Mariboru svoj prapor. Zato pozivamo vse člane Kaajevega stega, da se polnoštevilno in v krojih udeležijo te velike skavtske slavnosti. Ta dan pomeni mejnik v zgodovini Kaajevega stega, ki sedaj že deveto leto neumorno deluje. Uspehi niso izostali, kajti prav sedaj je število članstva izredno veliko. Dne 22. t. m. je naš praznik, in zato se vsi polnoštevilno udeležite te svečanosti!
Izit na Sijetne.
Kakor smo že javili, prirede mariborski planinci eno prihodnjih nedelj izlet na Sljeme pri Zagrebu. Odhod iz Maribora in nazaj z avtobusom. Vožnja ne bo dražja kakor z osebnim vlakom. Priglasite se v trgovini I. Kravos na Aleksandrovi cesti 13.
Velika kavarna: soboto in nedelja rožna veselica, plesna konkurenca. Ponedeljek Rastelli II. in havajska godba — popoldanska predstava.
Jadranaši! Odhod v Ljubljano na binkoštni ponedeljek ob pol 6. uri iz glavnega kolodvora. Rezerviran je voz.
Restavracija Union (Franček)
otvori danes ob 18. uri restavracijski vrt * koncertom. Jutri na binkoštno nedeljo večerni koncert na vrtu. Mrzla in topla jedila, kakor tudi sveže unionsko pivo vedno na razpolago. Najnižje cene!
Štirisobno moderno stanovanje
z vsem komfortom se odda s 1- junijem Naslov v upravi lista.	1516
Dvosobna, solnčna, parketirana,
zasebna stanovanja v novi hiši oddam. Vprašati v gostilni Dravograd, Smetanova ul. 54.	1525
Radi premeščenja iz Maribora
poceni prodam kočijo s konjsko opremo in sani, kakor tudi razno pohištvo. Pukovnik Radovanovič, Stritarjeva ulica 30.	1552
Posledice „Crne knjige dolžnikov"
Izjava.
Podpisani Jakob Preac, trgovec v Mariboru, Betnavska c. 37, izjavljam, da je ime dr. Stefanoviča, Maribor a 2.072 Din, pomotoma prišlo v črno knjigo dolžnikov in sicer po krivdi moje uradnice. Obenem izjavljam, da mi nihče od dr. Stefanovičev nikdar ni ničesar dolgoval in mi tudi ničesar ne dolguje, ter s tern to meni neljubo pomoto popravljam in se mu zahvaljujem, da ni proti meni predlagal uvedbe kazenskega postopanja.
Jakob Preac.
Današnji trg.
Spričo binkoštnih praznikov je bilo na današnjem trgu živahno- vrvenje, kupčija pa le bolj slaba. Ljudje tarnajo: ni denarja, ni denarja... Prav bogata izbira je bila na perutninarskem trgu, kamor so prinesli 2015 kljunov, a so jih morali veliko spet odnesti neprodanih. Cene so bile: piščanci par po 25—70, kokoši po 25—35, gosi po 50—80, račke po 20—30, purani po 60—80 Din. Povrtnine, zelenjave, mlečnih izdelkov in mleka ter jajc je bilo v izobilju. Bogato so bile založene mesarske stojnice na Glavnem trgu, na slaninarski trg pa je pripeljalo 24 kmetov 53 zaklanih prašičev. Cene mesu in slanini se niso izpre-menile izza zadnje sobote. Starega krompirja že primanjkuje, novega pa še m: na trgu je bilo krompirja .16 voz in 59 vreč; kg po 1.50—2 Din. Prav v slast gre Mariborčanom kozličevina. Na današnji trg so prinesli 28 kozličkov po 40 do 80 Din in so jih kmalu spravili v denar. Na senenem trgu je stalo 26 vozov sena, cent po 70—90; 4 vozovi otave, cent po 65—80'; 6 vozov slame, cent po 60—70 in 3 vozovi škopov. Priporočali bi tržnemu nadzorstvu, da bi preskrbelo še več tržnih miz, ker ni ne higijenično ne lepo, da razpostavljajo kmetice svoje blago po tleh.
Cen], igralce drž. razredne loterije, ki so kupili srečke v upravi »Jutra« id »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13, prosimo, da jih nemudoma zamenjajo, ker bo žrebanje že 19. in 20. maja 1932. Neigralcem pa sporočamo, da imamo še nekaj srečk na razpolago.
}  * ■ *
Raztreseni mojster v tenisu, ki bi imel ubiti dve jajci v ponev-
Hiše ali posestva
od 35.000 dinarjev naprej prodaja Posredovalnica. Maribor, Sodna ul. 30.
1607
Lokal s stanovanjem
oddam. Naslov v upravi.
1610
Oddam opremljeno sobico
s prostim vhodom. Vrtna ul. 8 I, vrata 6.	1613
Lepo, solnčno, balkonsko sobo,
strogo separiran izhod na stopnjišče oddam 1. junija t. I. Razlagova ul. 251, levo.	1558
Selitve vskladišeenja
s pohištvenimi in odprtimi vozozi, kakor tudi izvršuje najcenejše
Prva jugosl. transportna d. d.
SCHENKER & CO. MARIBOR.
Meljska cesta 16 — Telefon 2044.
Šport
Maribor za praznike brez nogometnih tekem.
Vsi štiri mariborski klubi bodo za praznike odigrali nogometne tekme izven Maribora- SK železničar je včeraj odpotoval v Vel. Bečkerek, ISSK Maribor potuje v Gradec, da sodeluje na pokalnem turnirju, ki ga priredi Grazer Sportklub s sodelovanjem SK Hakoah in SK Siidbahn. SK Rapid pojde v. Celje, tja bo igral v nedeljo proti Atletik, S. K.-u, v pondeljek pa proti SSK Celju. SK Svoboda gostuje v Voitsbergu ter bo odigrala proti tamkajšnjemu SK Voits-berg dve prijateljski tekmi.
Olimpijski deseteroboj v Mariboru.
Danes ob 16. uri popoldne in jutri ob 9.30 uri dopoldne priredi SK Železničar na igrišču Rapida — prvič v Mariboru — olimpijski deseteroboj. Mnogim to tekmovanje v lahki atletiki še ni znano in ne vedo, koliko truda in treninga je potrebno, preden more lahkoatlet uspešno tekmovati v deseteroboju. Saj mora kakor pove že ime, tekmovati v 10 disciplinah in to v teku na 100 m, 400 m, 1500 m, 110 m zapreke, v metu krogle, diska, kopja, v skokih v višino, daljavo in s palico.
Dosedaj je prijavljenih 12 atletov in to od klubov »Concordie«: in »Maratona« (Zagreb), »Ilirije« (Ljubljana) ter Maraton, Rapid in Železničar'(Maribor). Med prijavljenimi je jugoslovanski rekorder v deseteroboju K a 11 a y (Zagreb), jugoslovanski rekorder v teku 110 m zapreke in v skoku v višino — Buratovič — (Concordia) Zagreb ter prvak Ljubljane v deseteroboju Zupančič (Ilirija) Ljubljana — torej elita lahkoatletskega športa Jugoslavije.
Poleg njih nastopijo tudi najboljši lahkoatleti Maribora in bo ta lahkoatletska prireditev zanimiv športni dogodek v Mariboru.
Za zmagovalca je darovala tvrdka Divjak krasen pokal. Drugo in tretje plasirani pa prejmeta okusne plakete.
Lahkoatleti ISSK Maribora
imajo v torek, 17. t- m. ob 6. zvečer v garderobi v Ljudskem vrtu obvezen sestanek. Na dnevnem redu je določitev večernih treningov, tekme in drugo-Istotam imajo dame svoj sestanek v sredo 18. t. m. ob 6. uri zvečer z istim dnevnim redom. Plavači pa imajo svoj sestanek drevi ob 8. uri v verandi pri »Orlu«.
Model Ribniške koče.
V izložbenem oknu tvrdke P r e i s v Gosposki ulici je razstavljen prav ličen model »Ribniške koče« na Pohorju. Izdelal ga je g. Alfred Kralj verno do vseh podrobnosti in zasluži za to vse priznanje. Ta model bo marsikoga navdušil. da si bo šel pogledal stavbo na Jezerskem vrhu, ki sicer še ni popolnoma opremljena, vendar nudi že dokaj u-dobnosti turistom.
Iz zimskošportne podzveze
Razveljavljen občni zbor.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru je včeraj dostavilo »zimskošportnemu podsavezu« (podzvezi) v Mariboru odlok, s katerim proglaša zadnji občni zbor tega društva za neveljavnega in razpravlja hkrati vse sklepe, storjene na tem občnem zboru, kakor izvolitev nove uprave z g- Rogličem na čelu. Policijski odlok poverava vodstvo društva stari upravi, ki pa mora v zakonitem roku sklicati redni občni zbor. Razveljavljenje je utemeljeno s tem, da ni bil občni zbor pravilno sklican in da zborovalci niso glasovali oziroma volili po veljavnih pravilih.
Na zadnjem občnem zboru je bilo zastopanih od 20 učlanjenih klubov samo 9. Tako je razumljivo, da so ostali klubi,
Pravljični gra
Še včeraj je razsajala burja. Preko pohorskih grebenov je podila megle, ki so se divje zaletavale v molčeče smreke, v gole bukve, v, plahe breze; te megle, ki so kot pošastni duhovi polzele preko mrtvih frat...
A danes sije solnce in danes je pomlad. Iz doline se je prikradla, počasi in previdno, kot da bi se bala. Od drevesa do drevesa se je skrivoma plazila, vsako toplo objela — in šla naprej. In če-saij se je dotaknila — to je oživelo. Zaječalo je v snu, se zdramilo in vzganilo, — zaživelo... Bukve so pognale; so-čno-zeleni listi so se plašno prikazali izza zlatih lusk- Toda, ko so videli jasno nebo in ko so začutili toplo solnce, so zavriskali v pomladno jutro, stresli so vso zimsko tegobo s sebe .in vso drevo je bilo samo zelen plamen življenja, velik simbol novega hotenja.
Pot me je zanesla iz Ruške koče na Mariborsko in od tu na Pohorski dom. Kaj bi vam pravil o Ruški koči, ko jo vendar vsakdo pozna. In o Mariborski, o tem našem biseru, ki vabi in kliče na robu gozda, o tej koči, ki je vsa zakopana v pohorsko idilo in pohorskem miru? Ne, o teh dveh vam ne bom pravil, pač pa o drugi koči, skoro neznani. In ta nova koča, ki želi istotako prikleniti ljudi nase, da jim pokaže vso lepoto in čar pohorskih gozdov, pohorskih noči in solnčnih dnevov; ta tretji pohorski biser je naš »Pohorski dom«.
Ko se vzpenjaš po poti, niti ne zaslutiš, da je tako blizu. Bohotno zelenje te je prevzelo in ne da ti misliti na druge stvari. Toda ko gledaš vso to mlado življenje, se ti zdi, da nekaj manjka v tem kipečem gozdu. V srcu čutiš, da najlepše še pride...
In zares pride. Kot da bi se zastor dvignil in bi se na odru pokazala najlepša pokrajina. Sredi gozdov, na jasi, vsa v solncu, stoji koča- Pa že ni več koča, ne, saj raste in raste, vedno večje in večje je pred teboj. Kot je Maribor-ska koča vsa tiha in ponižna in brez
ki niso bili pravočasno obveščeni, protestirali in dosegli razveljavljenje občnega zbora-
Naša želja pa je, da ne bi prišlo na novem občnem zboru do takih nesoglasji kot na zadnjem in da bi klubi vendar našli zlato pot sredine in vodili naš zimski šport složno dalje do uspehov.
*
Ribniška koča letos ne bo dograjena.
Stavbna zadruga »Ribniška koča« je morala letos ustaviti vsa nadaljna dela pri Ribniški koči. Opravljala se bodo le najnujnejša dela, vendar ni misliti na o-tvoritev koče že letos- Ako bodo prihodnje leto denarne prilike ugodnejše, se bo koča dogradila in slavnostno otvorila. Za letos pa ostane še kot pozimi le zasilno opremljena in oskrbovana. Tako trpijo tudi naše planinske postojanke pod današnjo gospodarsko krizo.
d na Pohorju
vsakega pompa in ravno radi tega tako prikupna in priljubljena, tako je Pohorski dom ponosen, pravljičen grad sredi gozdov.
Pred kočo ležim. Daleč v dolini valovi pomladna megla. Ni, kot je bila ona zimska, moreča in tlačeča; ne, vsa živa, vsa polna življenja je. Tam pod njo pa je bučno življenje, ki me je pregnalo v. tišino pohorskih gozdov. Tu gori sem sam, čisto sam. Solnce me greje in me boža in tolaži. Iz gozda pa prihaja taj-nostno šumenje in šepetanje smrek in bukovja. Morda si drevesa pripovedujejo pravljice, morda se pogovarjajo o bodočem življenju, morda sanjarijo — kdo ve? . Kdo naj razume vso to življenje, ki te opaja, ki te oživlja, ki ti vrača mir in veselje in novo vero v življenje.
In šel sem v gozdove tega našega doma. Vonj cvetočih smrek me je objel. Ali ga poznate? Ali. ste že videli cvetoče smreke? Kot živo-rdeče kapljice sedijo cvetovi med iglami. Vsak vetrič jim strese glavice, da od veselja in prešerne razbrzdanosti sipljejo cvetni prah. Vsa smreka je tokrat odeta v težak, rumenkast oblak. Veter pa ga nosi naprej, naprej. Do druge smreke, ki tudi hoče življenja. In prah se vsede na drug cvet in izpolni dano mu poslanstvo. Večno je življenje — večno. Kot nekoč v začetku, tako tudi danes. Človek pa zastrmi ob tej misli in svečano čuvstvo ga navdaja. Življenje je sveto, življenje je večno.
Kadar boš potreben miru, zraka in solnca, gozdnega zatišja in planinskih cvetlic, oprtaj si torbo in pojdi na Pohorski dom. Tam boš našel vse ono, kar si želiš. Tam ne boš razočaran.
Dve hiši,
pricestna in dvoriščna stavba, enonadstropni, z lepimi stanovanji in velikimi obratnimi prostori, prodam po ceni. Dopisi pod: Ugodno 420.000 na upravo lista.	1484
Sokolstvo
Iz Sokola Maribor-Matica
Priprave za zlet in jubilej.
Naše najstarejše sokolsko društvo se pridno giblje in pripravlja za zlet v Pra-£0 in na proslavo svoje 251etnice, ki bo
4-	in 5. junija t. 1. Od ranega jutra dalje se razvija na letnem telovadišču živahno vrvenje; 50 slušateljev savezne pred-njaške šole se vadi v vseh panogah telesne vzgoje, pripravljajo pa tudi posebno točko za društveno 25letnico in svoj posebni nastop ob zaključku šole. Popoldne se vrstijo oddelki dece in naraščaja. Društveni prvaki trenirajo za tekmo za slovansko sokolsko prvenstvo v Pragi, občudovani od vedno številnih gledalcev- Na treh igriščih kraljuje odbojka, ki se je priljubila mladim in starim. Od dece dalje pa do bratov s petimi križi se sestavljajo »moštva« v bratski slogi in vrstijo tekme do mraka.
Ni čuda, da se je tudi po kvaliteti igra tako razvila, da bo Sokol Maribor-mati-ca reprezentiral jugoslovansko Sokolstvo Pri tekmah za slovansko prvenstvo v odbojki v okviru vsesokolskega zleta v Pragi kot državni prvak v vseh kategorijah, to je pri tekmi članov, članic, mor skega in ženskega naraščaja. Posebno Vrsti članov in moškega naraščaja sta °d zadnjega Srečanja s Čehi vidno napredovali v igri z razantnimi »češkimi« udarci, ki dajejo igri. poseben efekt. Umestno bi bilo, da se pred odhodom v Prago pomerita vrsti članov in moškega .naraščaja, oziroma članic in ženskega naraščaja v javni tekmi.
Tako je 251etnica našla društvo v polnem razvoju. Da se pa manifestira razvoj Sokolstva na teritoriju, ki ga je ob ustanovitvi zavzemal mariborski Sokol, bodo sodelovala pri proslavi in sicer pri Povorki in pri javnem nastopu tudi ostala mariborska sokolska društva, tako da se obeta res impozantna proslava.
Bratje in sestre, na delo, da kar naj-dostojnejše proslavimo važno obletnico mariborskega Sokolstva!
Sokol Žerjav pri Prevaljah.
Naši vrli diletantje so po daljšem presledku pokazali, kaj zmoreta pridnost in veselje do dela. Minulo soboto in nedeljo so uprizorili Blumental-Kadelburgo-vo komedijo tridejanko: »Pri belem konjičku«. Režijo je vodil br. C. Mauchler, insceniral pa jo je br. I. Dodič. — Komedija je za podeželske odre nekoliko pretežka, vendar so se igralci potrudili in ustvarili nekaj prav dobrih naravnih tipov. Vloge so bile pridno naštudirane, maske posrečene, tempo živahen. Prirediteljem vse priznanje za javno kulturno delo v tem obmejnem industrijskem kra-)u’ ki mu je s.lovenska beseda tako posebna. Le tako naprej po začrtani poti.
ŠIRITE ..VEČERN1K“I
S v e n Zetterstrom:
Pasja zvestoba
Ko sem kupil psa, se ni zgodilo to izključno le, da napravim svoji ženi veselje. Hotel sem imeti tudi spremljevalca za sebe. Pes pa me je zelo razočaral. Ni se zame posebno zanimal. Skril se je kam, kadar sem prišel. Očividno nisem bil njegov »tip«. Njegove oči so povedale, kadar me je zagledal;
»Že spet prihaja ta grdi dedec, ki se tako šopiri po hiši. Najbolje, da izginemo .
Nekega dne je prišel k nam na obisk Prijatelj psov. Gonil je našega iz ene sobe v drugo in naposled se mu je posrečilo ujeti pasjo mrcino v kuhinji za ognjiščem. Pogladil je psa in dejal;
»Je dvoje vrst psov: eni, ki se držijo žensk, drugi pa. ki se držijo moških. Ta tukaj je tipičen ženski pes. Boš videl, da se skriva pred vsakim moškim.«
Rekel sem, da sem to že opazil, in pri-iatelj je odgovoril:
»Moraš kupiti še enega psa, moškega Psa, tedaj šele boš imel pravo veselje s psom.«
»Ne maram rediti še enega psa — en Pes mi je dovolj v hiši.«
»To ni prav,« je dejal prijatelj. »Tre-
ba imeti dva psa: moškega psa in ženskega psa. Če se dva zakonca ločita, pa si vzame vsak svojega psa. Če je samo en pes, ga treba 'deliti, tega pa pes ne trpi. Obisči nas kdaj s svojo ženo, pa bosta videla, kako sva jaz in moja žena to uredila.«
Nekaj dni potem, sva se z ženo res popeljala na deželo, na obisk k prijatelju, ki je imel majhno posestvo. Bila sva zelo radovedna na njegova dva psa, in s ponbsom ju je pokazal. Eden je bil aire-dalec, in ta jc bil njegov varuh, drugi je bil skyeterrierec, in ta je držal z njegovo ženo. Nama sta bila psa zelo simpatična, pred vsem pa sem opazil, da je bil airedalec zelo pozoren na svojega gospoda.
»To je dobro,« je dejala moja žena, »torej bom lahko kar obdržala svojega skyeterrierca.«
Naslednjega jutra sva se šla s prijateljem kopat. Airedalec je tekel za nama. Prišla sva do krasnega proda, se tam slekla in skočila v vodo. Veselo sva plavala v morje, dokler‘ nisem postal nemiren.
»Da ne bi kdo pokradel najinih reči?« sem dejal prijatelju.
»O, saj pazi pes!« je izjavil in plaval dalje.
čez čas sem se obrnil, nisem si upal predaleč ven v morje. Zlezel sem na
kopno, legel v solnce in ko sem se dodobra posušil, sem šel po obleko. Na nji je ležal pes. Ležal mirno na moji lepi, elegantni poletni obleki. Približal sem se na deset korakov, ko je pes spoz :al, kaj pomeni moj prihod. Zarenčal je in pokazal zobe. Pokazal veliko dolgih 111 ostrih zob. Prestrašen sem obstal. Bil je prav neprijeten položaj.
Pa sem zaklical: »Bob, na, pojdi sem, Bob!«
Pes se ni ganil z obleke in je kazal še bolj dolge in ostre zobe. Nisem si upal stopiti bliže, in sem začutil, kako me je pričelo zebsti. Iz polne duše sem želel, naj bi moj prijatelj vendar že opustil svoje trajno plavanje, se vrnil in zapodil psa. A ni ga bilo.
Tedaj sem pobral kamen, pljunil nanj in ga zalučal v vodo. Pes sc ni premaknil z obleke, najbrž bi ga svoj živ dan ne zvabil proč. Premišljal sem nov način. Če stopim možato in brez strahu po svoje stvari, ga bo to nemara vendar le ugnalo.
Podstopil sem se in riskiral poizkus, toda obstal na pol pota. Pes se je bil vzdignil na vse štiri in je lajal. Pa kako je lajal!
Dolgo sem stal tako, opazoval psa in si mislil:
Takemu se torej pravi moški pes! Drži moje stvari tako energično, da jih
sploh nikoli več ne dobim nazaj. Da bi le kmalu prišel moj prijatelj od svojega trajnega plavanja in ga zapodil. Ni dovolj, da me zebe — iačen sem tudi!
Slednjič je prišel prijatelj prhaje iz vode. Poškropil me je, da me je še bolj zeblo. Rekel sem:
»Tvoj moški pes leži na moji obleki in renči vame. Ne spravim ga proč. Daj. zapodi ga, zebe me kakor nikogar v vsem človeštvu.«
Prijatelj je pogledal psa in dejal:
»To ni moj pes, to je tuj pes!«
»Ni tvooj ?«
»Ne; moj je najbrže tekel domov, to je čisto tuj pes.«
Tedaj sem rekel s poudarkom:
»Najprej trdiš, da tvoj pes prav zvesto čuva obleko vraga čuva! Lep moški pes to! Pa ti pride drug moški pes, se uleže na stvari in renči. Preneumno!«
Pošteno sva se mučila s tem besnim cuckom in šele popoldne se nama je posrečilo ga pregnati. Prišedši domov sva moškega psa mojega prijatelja našla v kuhinji, kjer se je smukal okoli kuharice, da bi dobil kaj žreti.
Prišel sem do zaključka, da' je ' moj ženski pes prav izboren- Je le dobro, če se pes skrije, kadar prideš. Zlasti če si nag in te zebe.
mm
Na počitniškem domu kraljice Marije
pri Šmartnem na Pohorju
PRIPRAVE ZA SEZONO. — POVEČANO UPRAVNO POSLOPJE. —
ZEN, VODOVOD, NOVI NASADI.
KOPALNI BA-
Še mesec dni, in na Počitniškem domu kraljice Marije pri Šmartnem na Pohorju prične običajno poletno življenje in vrvenje. Letos bodo počitniške naprave dokaj povečane in izpopolnjene. Kakor znano, sta lani mariborska mestna občina in »Hranilnica dravske banovine« naklonila večje zneske za povečanje teh počitniških naprav društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru in sicer v proslavo desetletnice vladanja kralja Aleksandra. Društvo ima v načrtu zgraditi nov velik objekt, a letos se z srradbo še r.i moglo pričeti, predvsem ker še ni točno določen prostor, a tudi še ni pripravljen gradbeni materijal, potreben za tako veliko zgradbo, ki je v gorskem terenu združena z velikimi težavami in pripravami.
Kot prvo etapo povečanja naprav Počitniškega doma je pa društvo že letos dvignilo bivše upravno poslopje za eno nadstropje, ki bo sedaj v gornjem delu izdelano iz lesa kot kladna zgradba v domačem gorskem slogu. S tem bo pridobljeno prostora za trideset novih postelj in bodo vsi prostori v tej zgradbi tako urejeni, da bodo uporabljivi celo leto. Poslopje bo imelo kopalnico, toplovodno napravo, umivalnice, garderobe In druge pritikline.
Kmalu bo tudi dokončan prijazen kopalni bazen, ki leži v solnčni dolinici pet minut pod glavnim poslopjem. V njem bo prostora toliko, da se bodo lahko, če bo dopuščalo vreme, kopali tam dnevno vsi otroci, globok pa bo toliko, da bo za silo ustreženo tudi plavačem. Voda za kopalce se bo ogrevala ob potoku nad bazenom v solnčnih ogrevalnih zajetjih tako, da se bo voda lahko poljubno menjavala. Nujno potreben je bil Počitniškemu domu vodovod, ki je sedaj v delu. Zajeli so na domačem posestvu dovolj močan studenec z dobro, pitno vodo, ki izvira iz apnenih tal, kar je za Pohorje poseb-
na ugodnost. Voda bo napeljena iz studenca v rezervoar na vrhu grička, od koder bo speljana po vseh prostorih Počitniškega doma, tudi v gospodarske objekte in na vrt.
Vse priprave za otvoritev letošnje sezije so v polnem teku. Obdelan je že veliki ze-lenjadni vrt, ki bo nudil deci dovolj sočivja. Hlev je dobil prirastek krav mlekaric tako, da bo preskrba z mlekom letos še boljša kakor je bila lani. V gospodarskem pogledu se je na posestvu delo nadaljevalo po začrtanem programu. Napravljen je nov sadonos-nik in zasajen z okoli 100 drevesci, ki bodo donašala nekoč obilo sadja. Gozdovi so tudi počiščeni in posajenih na novo 16.000 gozdnih sadik. Opazilo se je, da v tem kraju zlasti lepo uspeva mecesen.
Na Počitniškem domu kraljice Marje je letovalo lansko leto v treh skupinah 440 otrok, od katerih jih je bilo 45 iz slovenske domovine izven mej Jugoslavije, s čemer je društvo tudi v narodnem pogledu storilo svojo dolžnost. Otroci so bili izbrani iz vseh slojev, in je bilo oskrbovanih po 30 dni 70 sirot iz zavodov, 95 delavskih otrok in revežev, 150 otrok železničarjev, stražnikov in sličnih poduradniških slojev ter 80 uradniških otrok; ostali so pa bili otroci trgovcev, obrtnikov in raznih samostojnih poklicev. Tudi letos bo uprava sprejemala v oskrbo otroke iz vseh slojev, ker na Počitniškem domu se počutijo vsi prijateljsko med seboj, tam ni nobene razlike med stanovi. Otroke bodo pošiljali na Počitniški dom s svojimi prispevki mestna občina Mariborska, šolske poliklinike, banovinski zavodi in razna dobrodelna društva. Kdor želi podrobnih informacij glede pogojev za sprejem, naj se obrne za prospekt na društveno tajništvo v Strossmajerjevi ulici št. 26. Sezija prične letos za I. skupino 12. junija, za II. skupino 11. julija in za III. skupino 10. avgusta.
Mttliurtli pregled
C. Golar: Dve rovesti. Vesela igra v treh dejanjih. — V Ljubljani 1932. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 94. Cena broš- 18 Din- — (Za odre rokopis.) — Najnovejše odrsko deio Cvetka Golarja, ki je doseglo najpovolj-nejši uspeh v Narodnem gledališču v Ljubljani, je sedaj izšlo v lični knjižici. S tem je dana možnost, da se udomačita »Dve nevesti« po vseh naših odrih, kjer bosta gledalce prijetno zabavali.
Pavel Keller; Zima med gozdovi. Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Maribor 1932. — Keller je eden najplodovitejših in tudi najpopularnejših nemških pisateljev, čegar knjige so razširjene v milijonih izvodov. Mnogo njegovih del je prevedenih na vse kulturne jezike, tudi Slovenci jih že imamo nekaj. Roman »Zima med gozdovi« spada med najboljša Kellerjeva dela in je že dosegel naklado nad 300.000. Zdrava, sočna, poživljajoča duševna hrana je to, in prav je, da pride taka zares dobra knjiga tudi med Slovence. Dornikov prevod je sijajen. Knjiga je preprosto, a čedno opremljena.
Janko Kač: Med padarji in zdravniki. Ljubljana 1932. Založila založba »Zemlja« v Ljubljani. — Kač je najbolj znan čitateljem »Jutra«. In radi berejo njegove stvari. Domač je, pristen, originalen in kar napiše, je zanimivo, se vtisne človeku v dušo in daje misliti. V tej knjigi je zbral nekaj svojih najboljših črtic, ki bodo gotovo našle dosti hva-
ležnih bralcev. Knjiga ima tudi zelo lično opremo. Toplo jo priporočamo!
Pesmi o kraljeviču Marku. Prevedel R a d i v o j Rehar, Ljubljana 1932. — Strani 238. Ilustriral akad. slikar prof. Viktor Cotič. Izdala in založila Tiskarna Merkur v Ljubljani. — R. Rehar je izbral dvajset najlepših in najznačilnejših srbskih narodnih pesmi o junaku kraljeviču Marku in jih prelil v slovenske verze. Uredil jih je tako, da kažejo junakovo življenje od prvega nastopa pri vo-litvi srbskega carja Uroša preko bojev s Turki, Arabci, Madžari in Albanci do smrti na Urvini planini. Izbrane so tako, da jih lahko čita mladina in odrasli. Seznanile bodo Slovence s srednjeveškim jenjem bratov Srbov, z njihovimi razmerami in boji za individualnost in svobodo. Prof. Cotič je opremil knjigo z mnogimi ilustracijami in krasno naslovno stranjo, tiskarna pa ji je dala moderno, skoraj luksuzno zunanjo opremo. Ta knjiga bo zelo dobrodošla zlasti našim šolam in prosvetnim organizacijam-
Besede in znaki kitajskega jezika
Znano je, da ima kitajski jezik okoli 30.000 znakov za izražanje besed in pojmov in da je prav malo Kitajcev tako u-čenih, da bi vse poznali. Bolj zanimivo, a vsekakor manj znano pa je, da ima kitajščina razmeroma zelo malo pravih besed, komaj nekaj sto, toda te besede pomenijo v raznih zvezah često najrazličnejše pojme. Prav zaradi tega 5® kitajščina za nas silno težek jezik in želo malo je Evropcev, ki bi se ga mogli dodobra naučiti-
Zopet srečno v domovini !
Skaoti&em
II. zvezni tabor.
O programu, tekmovanju in rparsičem drugem na II. zveznem taboru smo že poročali. Danes pa še to: Pripravljalni odbor dela s polno paro, pogajanja so že skoro vsa uspešno zaključena, ugodnosti obljubljene, načrti realizirani itd. Točne prijave je treba poslati do 1. junija t. 1., poleg prijave pa še 10 Din kot taborski prispevek in prijavnino, kar se uračuna v ostalo svoto in je pozneje treba plačati samo še 65 Din.
Obljubljeni so ti-le popusti: državne železnice 75%; železnica Zgreb-Samo-bor 75%; Jadranska plovidba 50%:
Dubrovačka plovidba 50%; tramvajski promet v Zagrebu 33—66%; avtomobilski promet v Zagrebu in okolici 10—20 —30%; kopališče 50%, Zoološki vrt — poedinci 50%; v večjih skupinah vstopnine ni; muzeji in kulturne ustanove brezplačno, vstopnice za kino 10—20%; za gledališče 50 %.
Stegi tekmujejo: 1. skavtske igre: a) sk. koraki; b) odvzemanje rute; c) signalizacija Morse. 2. Izlet na Zagrebško goro in gozdne igre. 3. Ureditev tabora in disciplina.
Zupe tekmujejo: 1. Odbojka. 2. Vlačenje vrvi. 3. Lahka atletika (teki na 100, 200, 800, 1500, 4x100 m, meti krogle, diska, skoki v višino in daljino.)
1	*	i.?	•	.
'tmm
Vojake nekega škotskega polka je te dni transportni parnik z Daljnega vzhoda prepeljal nazaj v Southampton. Bere se fantom z obraza, kako so vese',
B———M——M——BW—»»v.:
Vodnik po Mariboru
Kulturna, tujsko-prometna In gospodarska slika mesta In pokrajine; kulturno-gospodar-ski pregled Celja in Ljubljano. — Uredil in založil Reform-Reklam-Bureau Guido Zupan. Ljubljana 1932. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Pred kratkim je izšla v založbi Gvida Zupana v Ljubljani lična in bogato ilustrirana knjižica (8°, 363 strani brez reklam) z naslovom »Vodnik po Mariboru«, ki je namenjena predvsem za Mariborčana kot »uvod v preteklost, pokrajino, kulturo in gospodarstvo njegove ožje domovine«. Vsled prirodne in kulturne zveze Maribora s Celjem in Ljubljano je dodan »Vodniku« tudi pregled teh dveh mest. Avtor kultumo-zgodovinskega dela je profesor Fr. Baš; praktični del pa Je priredil Bož. Gajšek.
Knjiga vsebuje dejansko mnogo več kakor povesta naslov in uvodna beseda. Uvodoma (Štajersko in Maribor) poudarja pisatelj, da je bil Maribor kulturno središče štajerskih Slovencev v isti meri kakor Gradec za štajerske Nemce. V dobi našega preporoda je imelo naše mesto celo vodilno vlogo v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju vsega slovenstva. S tem izraža avtor obenem svoj program: bralcu hoče pokazati slovenski Maribor nekdaj in sedaj. Pri tem se ozira često na splošne razmere bivše Spodnje Štajerske. Umevno je, da se bavi mestoma tudi z delovanjem Nemcev, toda le v podrejeni vrsti in v kolikor je bilo to delo v zvezi z zgodovino našega naroda. V poglavju »Iz preteklosti Slovenskega Štaier-
skega« opisuje v splošnih, pa jasnih obrisih preteklost naše ožje domovine iz najstarej-ših dob do današnjih dni. S pesniškim zanosom slavi v poglavjih »Pokrajina« in »Prebivalstvo« lepoto naše zemlje:	veličastne
Alpe. ljubke gorice in cvetoče poljane, to resnično rajsko deželo, kjer prebiva delovno in kulturno ljudstvo, ki ljubi vroče svojo domovino. »Topografska slika Maribora« seznanja bralca z ugodno naravno lego našega mesta, uplivom terena (dravski teras) na razvoj naselbine, s podnebjem in s statistiko prebivalstva po narodnosti in veri. Obširno opisuje Baš »Maribor v preteklosti«, kjer se peča z neolitskimi, hallstatskirni in rimskimi izkopaninami v Mariboru in okolici. Nato slika razmere v srednjem in novem veku in slednjič Maribor po svetovni vojni. Narodni boji in uspehi v času od 1848—1918 so vsebina poglavja »Maribor v štajerski politični zgodovini«. Literate in literarne zgodovinarje bo zanimal »Maribor v zgodovini slovenske književnosti«. Zasluge mariborskih županov in magistrata tekom zadnjih 100 let, ko se razvije Maribor iz neznatnega podeželskega in patrijarhalnega mesteca v drugo mesto današnje Slovenije, opisuje »Mariborska občinska politika«. Zanimivo je poglavje »Zunajnost Maribora«, kjer podaja pisatelj jasno sliko arhitekture in važnejših (javnih in zasebnih) zgradb dravske prestolice. Najlepši okrasek Maribora so številni javni nasadi, drevoredi in vrtovi. Zato imenuje avtor Maribor po pravici »zeleno mesto v zeleni Štajerski«. Znamenit je posebno park, ki je obenem naš botanični vrt. Pokopališča so pomembna le, ker so našli tu zadnji počitek šte vilni odlični rodoljubi. (»Javni nasadi in po-
kopališča«.) Posebno važno je poglavje »Slikarstvo in kiparstvo«, ker je to prvi sistematični opis upodabljajoče umetnosti našega mesta. Znanstvenemu delu in znanstvenim institucijam (Študijski knjižnici, pokrajinskemu arhivu, Zgodovinskemu društvu in muzeju) je posvečeno poglavje »Znanost v Mariboru«. Važno vlogo v kulturnem Življenju Maribora, posebno v povojni dobi, igrata glasba in gledališče. Ostale kulturne institucije (Prosvetno zvezo. Zvezo kulturnih. društev, Sokola, Svobodo, Ljudsko univerzo, knjižnice itd.) opisuje avtor v poglavju »Življenje v Mariboru« (naslov ie ponesrečen!) Nato slede »Izprehodi«, »Izleti in letovišča« in »Organizacija planinstva na Slovenskem Štajerskem«, kjer opisuje Baš bližnjo in daljno okolico, razvoj turizma in zimskega športa in naše planinske koče, predvsem na Pohorju. Opis Maribora zaključuje kratek pregled lekarništva in zdravništva. Gpis Celja in Ljubljane nudi le splošne kulturne in gospodarske podatke o imenovanih mestih.
Praktičnim svrham služijo seznami cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti (oz. uradov), izvedencev, tolmačev, odvetnikov, notarjev, zdravnikov, šol. društev, socijalnih ustanov, kopališč, kavarn, gostiln itd., register tvrdk po strokah in številne reklame. Seznam ulic s kratko razlago imen se nahaja na str. 217— 219. Knjigi je pridejan ličen načrt Maribora in zemljevid Podravja. Naslovno stran krasi mariborski grb, besedilo pa nad 100 slik (brez reklamnih). — Ker je namenjen »Vodnik« tudi tujcem, ki ne razumejo našega jezika, ie dodal avtor vsakemu poglavju kratek resume v nemščini.
Zanimiva je knjiga tudi, ker vsebuje živ-
ljenjepise mnogih odličnih in za naše mesto zaslužnih (še živečih) mož s portreti. Pisati življenjepise živečih oseb je težak in nehvaležen posel, kajti končno sodbo o njihovem pomenu moramo prepustiti zanamcem. Tega si ie bil avtor svest in se je omejil zato le na splošne podatke. Seznam seveda ni popoln, ker deluje poleg imenovanih v našem mestu še mnogo drugih zaslužnih kulturnih delavcev. Le kot primer navajam avtorja samega, ki si je pridobil kot zgodovinar tn geograf za Maribor velike zasluge.
Kakor vsako človeško delo ima tudi »Vodnik« napake in pogreške. Omeniti hočem le nekatere.
Na str. 10 pravi avtor: »Iz dela Vzhodne marke je nastala Dolnjepanonska mejna grofija s Koceljem (874) in nadškofom Metodom . . .« Metod je postal panonski in moravski nadškof 1. 870.; 1. 874. je bil Kocelj že odstavljen. — Neresnična je trditev: »Iste osnove kakor skakaštvo imajo čarovniški procesi, ki divjajo pri nas do 1711«. Skakaštvo in čarovništvo imata sicer nekatere sličnosti in je skakaštvo domnevno tudi uplivUo na čarovniške procese, posebno na Hrastovcu; izvor obeh zablod pa je povsem različen. Zadnji čarovniški proces v naši ožji domovini je bil tzv. »Veržejski proces« 1. 1744.—1746. v Gor. Radgoni. L. 1711. so bili umorjeni zadnji čarovniki v Mariboru (dve ženski in en moški). — Lavantinska škofija je bila ustanovljena z listino solnograškega nadškofa Eberharda z dr.e 10. maja 1228, ne pa leta 1227., kakor trdi to avtor na str. 14. — L. 1847. je štel Maribor s predmestji okoli 5000 prebivalcev, ne pa 2000. To narako popravi avtor sam v nemškem besedilu. — Zagrešeno
v M a r i b o r u, dne 14. V. 1932.
J '	iTiiniian—uni—m—————
Mariborski »VE C ER NI K« Jutra
r irrnriMffl
STran 5.
Currer Bell:	101
Lovvoodska sirota
Tedaj mi je razkril domnevek, da mu oči ne zagrinja več tako gosta, neprodirna tema, zdaj pa se je malone uveril o tem.
Odpotovala sva v London. Zatekel se je k odličnemu zdravniku in končno je zopet izpregledal. Ne vidi sicer bogve kako dobro, ne utegne mnogo čitati in pisati, a svojo pot najde, ne da bi ga vodila, nebo mu ni več moreča megla, svet ne več praznina brez svetlobe. Ko so mu položili prvenca v naročje, je ugotovil, da je dečko podedoval po njem oči — velike, svetle in črne. Ob tej priliki je s prekipevajočim srcem spet ugotovil, da mu je Bog olajšal sodbo z milostjo.
Srečna sva z Ed\vardom, to tem bolj, ker so srečni tudi tisti, ki jih najbolj ljubiva. Diana in Marija Ri-vers sta omoženi. Vsako leto prihajata izmenoma k nam in mi k njim.
Marijin mož je duhovnik, ki je bil že v šoli pri-iutelj njenemu bratu. Po značaju in krepostnem živ-lenu sta zakonca drug drugega vredna. Dianin mož je kapitan bojnega brodovja, odličen častnik in dober človek. Kapitan Fitzjames ljubi svojo ženo tako goreče, kot ljubi župnik VVharton svojo; oba sta enako ljubljena.
St. John je zapustil domovino in se napotil v Indijo po stezi, ki si jo je bil začrtal; še vedno potuje po njej. Odločnejšega, bolj neutrudljivega pionirja še ni bilo v puščavah in divjinah. Trden, veren in vdan,
poln vneme, silne volje, gorečnosti in resnice se peha za človeštvo; krči mu mučno pot k napredku in orni- zDBAu ki, kakor orjak podira in lomi predsodke src in kast, ki so mu v napotje in oviro. Nemara je strog, nemara mnogo zahteva, morda je tudi častilakomen; a strogost mu je slična resnosti veledušnega vojnika, ki čuva svojo romarsko četo Apolionovega napada. Njegova oblastnost je le svojivnost apostola, ki govori le za Krista, ko pravi: »Kdorkoli hoče za mano, naj se odpove samemu sebi, naj zadene križ na ramo in mi sledi!« Njegovo častihlepje je ambicija odličnega duha, ki namerava zavzeti mesto v prvi vrsti tistih, ki so rešeni zemlje in ki so deležni mogočnih zmag Jagnje-tovih; ki so poklicani in izvoljeni in zvesti.
St. John se ni oženil in se nikoli ne bo. Doslej mu je zadostovala rabota, in rabota se mu bliža koncu: solnce slave se bliža zatonu. Njegovo zadnje pismo mi je izsililo solze usmiljenja, a mi je napolnilo srce z božansko prelestjo: pričakuje plačilo, ki ga ne bo minilo, svoj nevenljivi venec. Vem, da mi bo kmalu pisala tuja roka, da je bil dobri in zvesti hlapec končno pozvan v veselje svojega Gospoda. Cernu bi ločitev objokavala? St. Johna Riversa smrtne ure ne bo zasenčil nikakšen strah pred smrtjo; duša mu bo vedra, srce neustrašeno, zaupanje trdno, vera neomajna. Porok so temu njegove lastne besede.
»Moj Gospod,«' pravi, »me je posvaril. Dan za dnem mi razločneje javlja: »Resnično, kmalu pridem!« in vsako uro bolj goreče odgovarjam: »Amen; tak pridi, Gospod Jezus!««
Prevedel K. P.
\
\
IMPPEGNOL
kopalna obleka znamke
„EKTA’
Vas obvaruje prehlada in sicer zato, ker je obleka radi impregnacije takoj suha. Obleka je trpežna, higijenična ter odgovarja v popolni meri svoji svrhi.	1587
♦
SAMOPRODAJA
FRANC ŠKOF
Aleksandrova cesta 23.
Predavanje francoskega pisatelja Luca Durtaina.
V soboto 21. t. m. pride v Maribor
S-	Luc Durtain, znamenita in markantna osebnost v pisateljski skupini unanimistov 0 katerih smo minulo zimo slišali v tukajšnjem francoskem krožku dve predavanji. Ker bo g- Durtain govori! o te-hii »Vers 1’Asie«, ki jo bo izpopolnil tudi s številnimi projekcijskimi slikami, bo prijatelje francoskega jezika zanimal zlasti pisatelj sam. — G. Durtain, ki bo kmalu star 50 let, je po poklicu špecija-list za ušesne bolezni v Parizu, in večina njegovih pacijentov niti ne sluti, da opravlja z ordiniranjem prav za prav le postranski posel in mu je glavni poklic pisateljevanje. Objavil je doslej že zbirko lirskih pesmi in lepo vrsto socioloških romanov (»Douze Cent Mille«, »La Source rouge« i. dr.) Zadnja njegova knjiga »Masereel« je-izšla pred nekaj meseci pri Wormsu v Parizu.
G. Durtain potuje zelo mnogo. Rusijo je spoznal s svojim poklicnim in izven-poklicnim tovarišem Georgem Duha-melom. Zadnjo zimo je potoval po Nemčiji in imel predavanja v Berlinu, Lip-skem, Draždanih in drugod. Medtem je posebno študiral vprašanje nemških finančnih težkoč in sodi o tem s širokogrudno prizanesljivostjo.
Predavanje g. Durtaina nam more za-*° nuditi izreden užitek- Čim bosta kraj in čas določena, bo sledilo točnejše obvestil.
Stoletnica Butala.
Ameriško mesto Bufalo je te dni proslavilo stoletnico svojega nastanka. Mesto je pričelo rasti na prostoru, kjer je stala prej revna indijanska vas, in sicer takoj čim je guverner Enos T. Throop priključil pokrajino Zedinjenim državam. Danes ima Bufalo 570.000 prebivalcev.
Bufalo je pa znamenito mesto tudi po raznih iznajdbah in napravah. L. 1841. je Josip Dart zgradil v njem prvo moderno skladišče za žito, takozvani »silos«, kakor jih sedaj uporabljajo po vsem svetu. L. 1844. sta meščana Henry Wells in William Fargo osnovala prvo družbo za ekspresno pošiljanje blaga, iz katere se je pozneje razvila znamenita družba »Wells Fargo«.
Bufalo je dal Zedinjenim državam dva predsednika republike, Millarda Fill-moro in Grovera Clevelanda. Sedaj je sezidal novo mestno hišo, ki je stala 7 milijonov dolarjev.
Glavno mesto, ki Je izven države.
Litvanska ustava določa, da je glavno mesto republike Litve Vilno. To je prvi primer, da si je država izbrala za svojo prestolico mesto, ki je izven njenih meja. Vilno je namreč središče severno-vzhodne Poljske. Toda to mesto niti ni litvansko, saj tvorijo Litvanci v njem komaj 2 odstotka prebivalstva, pa še to tvorijo večinoma litvanske s’užkinje. Po številu prebivalstva so v Vilnu namreč najmočnejši Židje, za njimi pridejo Poljaki, potem pa Rusi, Ukrajinči, Nemci, Litvanci, Tatari in Karaiti.
Vino oi S urm
vino a 4 in 5 Din.	1555
Vinotoč čepe	
pred Kamnico odprt.	1547
Vinotoč Peklar, Rošpoh.	
odprt.	1592
Dobro vino
po 5 Din liter dobite od 10 1 naprej pri M. Lorbek, Einspielerjeva 40, ali isto vino po 4 Din od 5 1 naprej ob popoldnevih v vinogradu Sv. Peter-Maleč-nik 34 (nad Gorco).	1587
Vino od 5 litrov naprej
samo Din 4.- liter, hruševec Din 2.50. • Puhalj, Rošpoh, Vinski dol. 1566
Je, če pravi avtor, da oskrbuje mariborska Protestantska župnija poleg mariborskih protestantov tudi protestante v ostalih spodnještajerskih krajih (Št. Ilj, Marenberg, Ptuj in Celje). Evangeljska cerkev obsega v dravski banovini dva seniorata: Murska Sobota (za Prekmurje) in Maribor (za ostale dele). Pod mariborski seniorat spadajo župnije Maribor, Celje in Ljubljana. Mariborska župnija pa hna dva vikarijata: Št. Ilj in Marenberg. — Skladatelj Viktor Partila ni pokopan v Mariboru. — V poglavju »Slikarstvo in kiparstvo« bi moial omeniti avtor rodbino grofov Brandis, ki je ustvarila v mariborskem gradu in v Betnavi precej obsežni galeriji slik. O njih poroča Puff. Zal, da se je mnogo slik zgubilo (nekaj jih hranita škofijski dvorec in muzej). — V poglavju »Znanost v Mariboru« bi avtor lahko omenil obsežno in skoraj popolno zbirko jugoslovanskih srednjeveških novcev Egona Baumgartnerja. — V poglaviu »Glasba v Mariboru« bi bilo umestno, če bi se avtor oziral tudi na starejšo dobo in omenil vsaj »Musikverein* (ust. 1841), iz katerega je nastal pozneje (1S46) »Miinnergesang-verein«, kakor tudi vlogo grofov Brandisov, ki so bili vneti pospeševatelji glasbene umetnosti. (V mariborskem gradu so se vršile skoraj vse tedanje muzikalične prireditve).
Med kulturnimi društvi našega mesta je Prezrl avtor »Cercle francais« (ust. 1922), ki igra v naši javnosti važno vlogo s tem, da vzdržuje zveze s francoskim narodom, vzbuja zanimanje za francoski jezik ni kulturo, prireja predavanja in koncerte in izposojuje iz bogate knjižnice (okoli 1600 knjig) knjige, reviie itd. Slično, četudi manj pomembno vlogo ima »Aneleški krožek«. Društvo »Ogenj«
je za sodobno kulturno zgodovino Maribora (in Slovenije) važno, ker je to prva slovenska organizacija, ki se zavzema za sežiganje mrličev. — Važno vlogo igrajo — kakor drugod — tudi v Mariboru Številna športna društva. Avtor pa omenja samo zimski šport oz turistiko.
V svojem navdušenju za lepote Maribora in okolice pretirava avtor mestoma svoje slavospeve n. pr na str. 36, kjer trdi, da »nudi Maribor panoramsko sliko, kakoršno nudi sve tu samo še pokrajina pod Vezuvom ali pa Dolomiti«. — Semtert.ie rabi neobičajne iz-taze n. pr. »zastopanje zgodovinskega prava«. Hudomušna je označba paviljona pri Treh ribnikih kot »Žabji grad«. — Mestoma so se vrinili v besedilo tudi tiskovni pogreški, n. pr. Bohorje mesto Pohorje itd.
Kljub tem in še par drugim nedostatkom ie »Vodnik po Mariboru« odlično delo, ki dela avtorjema, založništvu in Učiteljski tiskarni v Ljubljani vso čast. Po tej krasni in tako važni knjigi bo segel rad vsak, ki se zanima za nekdanji in sedanji Maribor in za njegovo okolico. Izredno nizka cena omogočuje tudi manj imovitim slojem, da si nabavijo »Vodnika po Mariboru«.
Dr. V 1. T r a v n e r.
Tednik »Zabavni list«
z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic. Stražišče. Posamezna številka samo Din 1. Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
Vino prodaja od 5 1 naprej po 5 Din Vaupotič, Košaki	<530
Prvovrstno vino
iz Kamnice a Din 4— od 5 resp. 10 1 naprej. Steklenice se iz prijaznosti sprejemajo Razlagova ul. 13 I. 1551
Kolesa izposojuje
tvrdka Justin Gustinčič, Tattenbacho-va ulica 14.	1571
Sobo in črkosllkanie,
vedno nainovej.ši vzorci na razpolago, izvršuje poceni hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3. za kavarno »Astoria«.	3
Novost!
Zadnja novost v trajnem kodranju so amerikanski ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspehom samo salon Mrakič, Cankarjeva 1.  _________________________________  33-t.
Lovci!
Divje peteline gači in posreduje njih odstrel Josip Pajtler. preparator, Maribor. Komenskega trg 3. Zadnja avtobusna postaia št. 1 (vsake K ure). Živali se lahko oddajo pri g Strnadu, puškarju Aleksandrova cesta. Odlikovan s srebrno, zlato in državno kMai-no.	1096
Bučno olje priporoča tovarna bučnega olja J, Hochmiil er Maribor, Taborska ulica št- 7	1483
Pozor drva!
Lepa, suha, bukova polena postavljena na dom, meter Din 100—, oklastki debeli Din 90.—, drobni Din 80.—, mehka drva Din -75.—. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1612
Na prodaj nova hiša
solidno izdelana s 6. stanovanji v vsakem nadstropju dve, pralnica in drvarnica. Naslov v, upravi »Večerni-ka«.	—
Jos. Tichy i Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Prodam sokolski kroj
za 300 Din. Vrazova ulica 6, II. nadstr. levo.	1594
Dobro ohranjeno stensko uro
in budilko poceni prodam. Ruška cesta 7/1, vrata 6.	1563
Stavbene parcele
poceni oddam tudi na vložno knjižico. Vprašati Schvvarz, Maribor, Aleksandrova cesta 64/1.	1567
Pozor hišniki!*
150 Din tistemu, ki mi preskrbi stanovanje 1—3 sob s 1. junijem. Ponud-be na upravo pod »Solnce-plin«. 1557
Moji prijatelji
in prijateljice gredo za binkoštne praznike v iluminiran vrh Meljski dvor. Radio-koncert in drugo. Vino od Din 6— naprej, pivo v sodčkih. 1596
Dobra perica
želi hoditi na dom prat. Gre tudi ribat in čistit. A. Medik, Prešernova ul. 5, Pobrežje.	1598
Sprejmem
natakarskega vajenca in vajenko. Ponudbe na upravo lista pod »Začetnika«.	1591
Dva gospoda
sprejmem v celo oskrbo za nizko ceno. Mlinska ulica 31, Maribor. 1589
Nove šivalne stroje	1
(za pogrezniti) prodam za polovično! tvorniško ceno. Pismene ponudbe pod »Ugodna prilika« na upravo lista. Prodajo se tudi posamezni s. roji. 1494
Kupim dobro ohranieno otroško kolo.
Naslov pustiti v upravi »Večernika«.
1472
Izgubila
se je snežnobela angora-mačka. Prosimo, da se jo odda v Krčevini, Praprotnikova ulica 7._______________1590
Šiviljsko vajenko
sprejmem. Mlinska ulica 39, Novak.
1544
Kopalno banjo,
emajlirano, prodam. Naslov v upravi.
1575
Pošteno gospodično
sprejmem na stanovanje. Vrbanova uhca 6.	1570
Planino,
skoraj nov »Laubel Glos«, krasen zvok i na prodaj. Tattenbachova ulica 21.
1582
Zastopnika za mariborski okraj
išče pletilna industrija. Naslov pri upravi lista.	1562
Poštene delavce
sprejmem na stanovanje in hraao. __________________________________________ Splavarska ul. 6. _____________________1559
Radi premestitve	Sedlarji	pozor!
prodam poceni: spalnico, jedilnico in i Skoraj nov sedlarski stroj za vsa sed-drugo pohištvo Pukovnik Radovano-! larska dela na prodaj. Vprašati J. Gu-vič. Stritarjeva ulica 30.	1527	stinčič.	Tattenbachova ul. 14.	1572
ZASTONJ
ne "dobite nikjer, pač pa
3 cevni Radioaparat za D150"-zvočnik Telefunken za D 90“-
odprodaja anodnih aparatov, zvočnikov, transformatorjev, kondenzatorjev, žice, detektorjev, zvočnih sistemov, merilnih inštrumentov, elektronk in drugega drobnega materijala po izvanredno nizkih cenah. Velika zaloga najmodernejših sprejemnih aparatov.
Izprašilci (Staubsauger) D 2"200"-
ti aparati so zgrajeni po najnovejših izkušnjah, najboljše kakovosti, ter neobhodno potrebni v vsakem večjem stanovanju, trgovinah, gostilnah, kavarnah itd, Brezob-vezna predvajanja!	1595
RADIO MARIBOR r.*. z o. z.
MARIBOR, GLAVNI TRG 1
Državni most. —
Vinotoč
Krasen
razgled
na gradu Zg. Ptuj otvorjen y
Prvovrstna vina Vino liter Din 4*-, 5v6>
V gostilni PaveSič v Kamnici
dobite za praznike
odojke in jagnje
na ražnju
ter ocvrte piščance.
1611
V gostilni »PRI VEVERICI« na vojaškem vež-bališču bo v nedeljo in pondeljek
KONCERT
Svira pohorska godba. Ocvrti piščanci s salato komad Din 25.—, vino liter od Din 6.— naprej. 1599
S 1. junijem
oddam štirisobno komfortno stanovanje v sredini mesta v najem- Naslov v upravi.	1515
V najem oddam
s l. julijem poslovni lokal, velik, za mirno obrt- Tudi event. stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Ponudbe na Kaič, Maribor, Vrazova ulica 9.	1564
Dvosobno, boljše stanovanje
išče zakonski par brez otrok za 1. julij ali pozneje. Pondube pod »Stalnost« na upravo.	1616
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, ulica 34.
oddam. Magdalenska 1581
Mlad, stalen uradnik
nujno potrebuje 2.500 Din posojila. Oni osebi, ki bi mu hotela posoditi to svo-to (proti garanciji) in bi ga sprejela na hrano in stanovanje, bi po dogovoru v mesečnih obrokih vračal posojilo Ter se obenem obveže ostati pri nji za dobo vsaj enega leta. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Hvaležnost«.	1617
Stanovanje,
dveh sob, kabineta in kuhinje, oddam miroljubnim zakoncem brez otrok. Ponudbe pod »Centrum« na upravo- 1583
Pohištvo,	•
vložke, tapetniški izdelki -še vedno najceneje samo pri Novaku, Vetrinjska ulica 7, Slovenska ulica 24.	1546
Kdor oglašuje uspeha se raduje! I
Večernik
Velikanska izbira
svile
ocl Din 14 - naprej ♦
Volna
za obleke od Din 20 - naprej
Vse je sedaj ceneje
MaiiliBr. Aleksandrova 25
Prim a
RIZLING
mmm mm
Vinotoč Ipavic
(Reichenberg), 3 Minute od Mirim (Alwies), Košaki 62
Vinotoč
Lochert-Bojanc
Meljski hrib 19
IZVRSTNO VINO
Otvoritev
gostilniškega vrta.
Gostilna Barič na Teznu,
poleg sokolskega telovadišča bo otvorila za binkošti lep, senčnat, prahu prost vrt s koncertom. Za obilen obisk se priporoča gostilničar.	1542
Botri, botrice in birmanci!
Najlepši in najprikladnejši izlet z birmahcf ie Sv. Martin pri Vurbergu. Gostilna KOSTANJŠEK
Vam pripravi obilno in dobro pojedino za mal denar. Prvovrstna vina, pivo, malinovec itd. Vam je tudi na razpolago. Avtobusna zveza tja in nazaj. 1597
Stanovanje,
4 sobe in pritikline, oddam s 1. junijem- Vprašati Aleksandrova cesta 34, II. nadstr-, popoldne.	1561
Malo stanovanje
oddam. Nasipna cesti.
ulica 58, pri
Tržaški
1560
Sobo z oskrbo
oddam po ugodni ceni. Kolodvorska 3 II, vrata 7.	.	1600
Lepo delavnico ali skladišče
dam v najem, vpraša se pri hišnici Slovenska ul. 16.	1602
Odda se 4 sobno stanovanje
takoj ali s 1. julijem v Maistrovi ul-17.
1605
Stanovanje
. dve .veliki sobi s štedilnikom, ena takoj, druga 1. junija, oddam- Pobrežje, Zrkovska 33.	1608
a
jjjjj
Hilli
H
Ur
liji
l;:i:
I
Pozor!
Pozor!
Avimnatimi
v Mariboru
Od danes dalje dobite v avtomatičnem bufeju v Mariboru po najnižji ceni
NAJBOLJŠI SLADOLED
Naš SLADOLED proizvajamo v svetovnoznanem frižideru
Porcije po Din T-, 2’- itd.
Sprejemamo tudi specijalna naročila za družine in razne prireditve.
Priporočamo vsem onim, ki se hočejo za mal denar okrepčati, naše prvovrstne brezkonkurenčne sendviče, izborno temperirano belo in črno pivo, prvovrstna sortirana vina kakor: renski rizling, muškatelec in pristno dalmatinsko vino, nadalje razna inozemska in tuzemska specijalna vina, likerje in žganja in slednjič vsa mrzla in topla jedila, po najnižjih cenah in v najboljši kvaliteti.
Pokusite našo priznano najboljšo kavo v Mariboru.
Sprejemamo naročila za bankete, prireditve ra. po najnižjih cenah
ilii;
Hrji
iiiij
mn
.
:::
:!•!( I
V M a r i S o r ti, cin« T4. V- 1932.
Marfefr »VF Č Ett NIK« Wra
Stran 7.
Cenjenemu občinstvu sporočamo najvljudneje, da smo preselili trgovino s čevlji
iz Aleksandrove ceste št 9 „
v novo palačo Banovinske Minice
na vogalu Slovenske in Gosposke ulice
J^a zalogi bomo imeli:
moške čevlje v vseb oblikah od Din 165 ' naprej damske čevlje v najnovejših
oblikah in barvah ... od Din 125*" naprej otroške čevlje, ki so že 30 let preizkušeni ...... od Din 45’" naprej
Obiščite nas in oreprlčaje se o naši bogati zalogi, prvovrstni izdelavi in brezkonkurenčni ceni Og.eite si našo zaloeo. k na < up j Vas n s silimo. Prepričani ste lahko, da Vas strokovniaško postrežemo
4ill
KRAVATE
j7 »Bemhere-svile« oo Din 12-., 14.-, 16.-;
PULOVERI
brez rokavov različnih barv po Din 65.-;
OVRATNIKI
»Record« Din 7.-, vse oblike na zalogi:
SRAJCE
modne iz popelina od Din 62.- naprej.
I. BABIČ
MARIBOR, Gosposka 24
BOTRCE IN BOTRCKI!
Novo otvorjena trgovina
M. Bačnik
Gosposka ulica št. 33, vis-a-vis nove palače
Vam nudi lepe in najfinije bonboniere, kakor sploh vse čokoladne izdelke izključno samo domačih tovarn. Pomagajte brezposelnim s tenu da kupujete le domače proizvode, ki prav nič ,550	ne zaostajajo za inozemskimi
so pa 50'jo cenejši!
Sirite	,,V	ECER
0la zahtevo
hiromant in grafolog TLMOFEdEV sprejema na svojem stanovanju Magdalenska ubca 37 od 9. do 12. m od 16. do 18 ure. Avtobus št.l. Ostane samo do 22 maja, — Honorar Din 20•—	— 1584
Splošna zavarovalna družba
Jugoslavija
Glavno zastopstvo:
HariOor, Ulica 10. oktobra ik 4
pripoioča:
I
zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovanje.
Obvestilo
Cenjene odjemalce vljudno obveščam, da sem preselil svojo en gros-trgovino iz Kralja Petra trga 6 na
Aleksandrovo cesto 13
voffal Cankarjeva ulica 1
ter se priporočam za nadaljna cenjena naročila.
PAVEL KUNSTEK
i«s	MARIBOR
Ivan Kravis
Aleksandrova c. 13
SoIlHA
najpreglednejša kartoteki
Soklič, Maribor Tel.2510
1|>0
SOKUC
SMtopnla m
oomn se Ci*sli
Naileoše in naicenejš? počitnice
Vam nudi
POHORSKI DOM
1030 m morske višine na Pohorju. Autopostaja Radvanje ali Hoče-Reka. lidobno opremljene sobe!
Cenena restavracija za turiste.
Idealna lega, višinsko solnce, gorski zrak, poleti in pozimi oskrbovano.
Prijetno in udobno bivališče, ležalni stoli.
Znano dobra kuhinja, temnice za fotografe.
Stalna odprava prtljage, radio-koncert, solnčna veranda.
Lastno planšarstvo, krasni izleti!
O krasni legi gorskega hotela in o veliki iz* blri izletov daje pojasnila in se priporoča
L In M. Kolarič, restavraterja. Prospekti na razpolago.	1576
Otvoritev vinotoča
Dne |1. maja popoldne otvorim v vinogradu OR^i£Lf Brasternica it. 22 vinotoč
Točil Dom najboljša vina in sicer samo ob nedeljšh in praznikih iti vsako popoldne pred nedeljo in praznikom.	1579
Odpočijte si Vaše nose
v naši udobni, lahki in zračni letni obutvi.
39.-	49.-
■SSKttBBBBBUtt*; *?*S30SHf I
Nosite naše zračne lufove vložke, en par stane Din 5’-
49.
Vel. 19—26.
69.-
Vrsta 2145—09
Vrsta 4441-05	Vrsta	2944-00	Vrsta	4435-00
Za deklice: Zračni, lahki platneni	polčevlji	Sandale. |ji ne žulijo niti nog niti žepa.	Udobni poičevlji	iz sivega platna z elastič-	Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega	plat-
z gumijastim podplatom in okusno	obliko.	Otroške št. 22—26 Din 39.—,' št. 2T—34 Din	nim gumijastim	podplatom. Neobhodno so	na z zaponko in elastičnim gumijastim	pod-
Neobhodno potrebni za poletje.	49.—. Ženske št. 35—38 Din 59.—. Moške	Vam potrebni v	solnčnih dneh.
št. 39—46 Din 69.—
Platom. Za mal denat veliko zadovoljstva.
V vseh naših prodajalnah dobite dobre in cenene nogavice. — Moške Din 5*—. Ženske Din 9.
ZA BIRMO!
Kristalin svila 70 cm široka	Din 15*-
Pralna svila so cm široka Din 40*- 24’-Crepe mongol 92 cm širok	„ 60*-
Crepe georgette 92 cm širok	„ 70*-
Crepe de chine, Lame svila
venci za birmance, nogavice rokavice, srajce za dečke v vseh velikostih
Tekftilana BUdefeldt
preje F. Michelltsch
Maribor, Gosposka ulica 14
Sanatorij v Mariboru
Gosposka Ulica 49	Telefon	2358
Lastnik in vodja
kirurg dr. Mirko Černič
Najmodernejše urejen za Operacije, zdravilni aparati: višinsko solnce, dja'e«nija, tonizator, Žarnica .Hala" Enterocleaner, zdra vljenje z radijem (pijača in kopeli)
Gene zmerne!	a-a
Najnovejši patent
ležečih kartotek na krogljiSni ležaj. Zahtevajte prospekte!
»SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2516.
m
J. LAMU
s
MARI BOR GLAVNI TRG
KUPUJE?
AJCENEJSE
Za birmance
obleke, čevlje, klobuke, perilo, kravate, nogavice i. t. d. dobite najugodneje
Za birmo
Otroške nogavice par D 3.50 Moške kratke nogavice
par D 3.50 Damske nogavice par D 6.50 Damske nogavice flor
par D 10.— Moške srajce, komad D 25.— Moške spodnje hlače D 15.— Venci za birmo od Din 10.— naprei
Svileni traki v vseh barvah od Din i,— naprei
Trdi ovratniki, komad D 8.— Mehki ovratniki, kom. D 5.— Samoveznlce, svilene D 7.— Otroški čevlji, prima usnje.
črni. rjavi	D 24.—
Otroške sandale D 22.—
Čipke meter od D 1.— naprei
Ektportna hiša,LUNA', Maribor
lastnik Albin Pristernik.
1487
Glei!
Gieil
Vinotoč Vidmar
v Framu
le odprt
UGODNO
KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6*-, 7*-, 8*-, meter
♦
za birmance, ženine in neveste
♦
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM
BAZARJU
Maribor,
Vetrinjska ulica 15
i
Razglas
Dne 19. maja 1.1. ob 10. uri se bo vršila pri okrajnem sodišču v Ptuju, soba št. 6, javna dražba nepremičnin :
■ a) vi. št. 410 d. o. Ptuj. vila z vrtom, cenjena na Din 191,100.—, . najmanjši ponudek Din 142.000.—.
b) vi, št. 81 d. o. Podlehnik, vinograd z viničarijo itd., cenjen na Din 18.365.—, najmanjši ponudek Din 12.940.—.
e) vi. št. 15. 25 in 88 d. o. Rodni vrh, vinograd, gosposka hiša, vi-ničarija itd., v skupni izmeri 18 ha 45 a, cenjeno na Din 138.254.—, pritikline cenjene na Din 10.820.—, najmanjši ponudek Din 99.400.—.
Natančnejši pogoji so razvidni pri sodišču v Ptuju ali v pisarni konkurznega upravitelja dr. Senčar Mateja, advokata v Ptuju. 1537
Ul
Pristopajte k „Vodnikovi družb i"!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiitiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiililiii[iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiittHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiu
=
Podružnica: CEHE
... »	?,	• ,
Sprejema vloge na knjižice in tekoči
račun proti najugodnejšemu obrestovanju
ae-t
^®JbolJ varna naložba denarja, ker jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Izdaja Konzorcij »Jutra« ,y Ljubljani; stavnik izdatelja in urednik:	JOSIP	TR.	KNAFLIC	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d-	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.