K N J I Ž N A P O R O Č I L A IN O C E N E PRIPOMBE K »SLOVENSKI BIBLIOGRAFIJI 1945-1947«* Slovenci nimamo mnogo bibliografskih del, zlasli ne večjega in sploš- nega obsega. Prav tako kakor v nekaterih drugih panogah kulturnega živ- l j en ja j e tudi v bibliografski bogatejši strokovni in specialni del (razne strokovne, pokraj inske in pod. bibliografije, bibliografi je del posameznih avtorjev itd.), medtem ko so splošni pregledi, ki naj bi nam pokazali sliko celotnega našega bibliografskega dela, bolj redki. Prvi poskus take splošne bibliografi je tvori pregled, ki ga j e napisal Mati ja Cop za Šafarikovo »Geschichte der slawischen Sprache und Literatur nach allen Mundarten«, pripravljeno za leto 1826, in ki j e slonel na točnih opisih do tedaj izdanih slovenskih knjig. Te Čopove prispevke j e objavil Jos. J ireček šele leta 1864. Sledile so redne bibliografske ob jave v »Letopisih ozir. Zbornikih Matice Slovenske«, ki so jih sestavljali E .H. Costa, Tomšič Ivan, Perušek Rajko in Slebinger Janko, in so izhajale od 1868 do 1906. V letih 1903—05 j e izdala »Slovenska Matica« v treh snopičih »Slovensko bibliografijo za leta 1550 do 1900«, ki jo j e sestavil dr. Franc Simonič, a leta 1913 j e izšla v isti založbi dr. J anka Šlebingerja »Slovenska bibliografi ja za 1. 1907—1912«. Zatem je bilo redno izdajanje te vrste del prekinjeno in, če izvzamemo »Slovensko biblio- graf i jo za leto 1929«, ki j e izšla kot ponatis dr. Šlebingerjevih objav v reviji »Slovenski tisk«, nimamo za dobo od 1913 dal je v celoti zbranih podatkov o slovenskih tiskih. Iz vseh teh razlogov pomeni izid »Slovenske bibliografi je 1945—1947« za nas važen dogodek, in to zlasti še zato, ker zatr ju jeta izdajatel j in založ- nik, da bo bibliografi ja izhajala odslej redno vsako leto. Ce vzamemo k temu še dejstvo, da j e v knjižnem načrtu naše Akademije znanosti in umet- nosti tudi izdaja slovenske bibliografi je za leta 1913—1945 ter nujno potrebnih dodatkov in izpopolnitev k bibliografi jam za leta 1550—1912, lahko upravičeno upamo, da bomo v nekaj letih imeli pred seboj popolno slovensko biblio- graf i jo od prve slovenske tiskane besede do današnjih dni. V tej novi bibliografi j i sledi za pripombami in spiskom kratic biblio- grafski del, ki j e razdeljen na periodiko, knjige, muzikali je in dodatek publikacij , tiskanih v LRS v drugih jezikih. Upoštevani so tudi slovenski tiski, izišli izven LRS kakor tudi prevodi slovenskih izvirnikov, ki so uvrščeni vedno za naslovom izvirnika ozir. na njegovem mestu, če j e izvirnik starej- šega datuma. Ob pomembnejših tiskih so dodani — sedaj sicer še manj popolni — podatki o ocenah in značilnejših poročilih. Bibliografski opis kakor tudi sistem skupin, po katerih so tiski razdeljeni, se opirata na pravila za katalogizacijo, ki so bila objavl jena v knjigi »Abecedni imenski katalog«, in na mednarodno decimalno klasif ikacijo knjižnih skupin. Zanimivi so strokovni pregledi, statistični podatki, abecedna kazala avtorjev in ured- nikov periodičnega tiska kakor tudi stvarni register drugega tiska, razen koledarjev in leposlovja. Delo vsebuje za dobo od 9. ma ja 1945 do konca 1947 opis 222 periodik ter 1462 knjig in brošur. * »Slovenska bibl iografi ja 1945—1947«. Izdala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubl jani . Založila Drž. zal. Slovenije. Sestavila Štefka Bulovčeva, pri določanju in kontroli decimalne klasif ikaci je pomagal Dušan Ludvik. , Točne so navedbe v uvodnih besedah, da je potreba po publikacijah te vrste čedal je večja. 'Гаке preglede ter ja jo načrtnost našega dela in poleg znanstvenih in študijskih knjižnic, katerih število se j e v zadnjih letih po- večalo, tudi neprestano se množeče l judske knjižnice vseh vrst po Sloveniji in Jugoslavij i ter končno vedno številnejši interesenti, ki jih potrebujejo. Nujni pa so tudi zaradi naših stikov s tujino, kajti naloga bibliografi je j e tudi, znova rehabilitirati doma in v svetu našo bibliografsko znanost in knji- ževnost, ker sta v letih mačehovskega postopanja z njima, zlasti med obema vojnama, izgubili precej na svojem ugledu. »Slovenska bibl iografi ja 1945—1947« je sestavljena po znanstvenih vidikili in so ji za osnovo zbirke in zapiski o slovenskih tiskih v najbol j za take namene poklicani ustanovi, t. j. v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljub- ljani. Ta nudi te vrste zbiranju znanstveno zanesljivost in popolnost. Toda, če pregledamo »Bibliografijo« nekoliko natančneje, ugotovimo kmalu, da manjka v n je j mars ika j do izpolnitve navedenih pogojev. Zaradi tega se bom pri oceni ustavil malo dl je in opozoril na razne pomanjklj ivosti , ki sem jih ugotovil pri branju knjige, a to zgolj z namenom, da že zdaj ob pričetku novih izdaj pripomorem k točnosti, natančnosti in znanstveni zanes- ljivosti takega prizadevanja. Pripombe sem razporedil v posebne skupine po njih vrsti in značaju. 1. Ze datum »9. maj 1945« kot datum osvoboditve L jub l j ane ni povsem točna prelomnica, po kateri naj bi ločili tisk v dobi okupaci je od tiska po osvoboditvi, v kolikor seveda osvobodilni tisk povsem izvzamemo. V onih letih so bili Slovenci raztreseni daleč po Jugoslavi j i in tudi preko njenih meja. Slovenski izgnanci v Srbij i so bili osvobojeni n. pr. že v septembru in oktobru 1944 ter so takoj pričeli s publikacijami. Teh njihovih tiskov nikakor ne moremo uvrstiti pod osvobodilni tisk, še manj seveda pod oku- pacijski, marveč med objave, ki so izšle po osvoboditvi, čeprav se j e ta zanje izvršila več mesecev pred osvoboditvijo L jub l j ane in večjega dela Slovenije. iMalo čudno bo zvenelo, če bomo našli v prihodnjih bibliografi jah med tiskom iz let okupaci je brošuri Borisa Kidriča in E. Kocbeka ali slovenska kole- darčka, kar j e konec 1944 in v začetku 1945 povsem legalno in javno izšlo v Beogradu ozir. Srbiji . Zaradi tega spadajo te ob jave vsekakor še v to bibliografijo. 2. Skupine, ki jih jc NUK prevzela na temelju decimalne klasif ikaci je za svoje bibliografsko delo, so ponekod preveč strnjene. Nava jan je del raz- ličnih panog pod skupnim zaglavjem često moti, kakor n.pr. »socialne vede in statistika«. Zakaj taka zveza? Socialne vede lahko spojimo s sociologijo in pod., medtem ko naj ima statistika, ki jo vendar uporabljamo v vseh pano- gah, svojo lastno skupino, sa j tudi nosi oznako 51. Zakaj torej združevati s 30? Tudi »uprava in vojska« |351—355] naj bosta ločeni skupini: v eni skupine 351—354, v drugi pa 355. Prav tako je čudna povezava razreda [7]*: > Uinetnost, umetnostna obrt - film - glasba - igre - šport« in njega skupine »gle- dališče - zabava - igre« |791—795]. Tu sameva 11. pr. Rappaportov »Igralski abecednik« med tremi šahovskimi knjigami. V bibliografiji j e naveden šah pod umsko kulturo, naši športniki so ga pa uvrstili v telesno kulturo, ki ima v bibliografij i posebno skupino [796]. 3. Razvrstitev tiskov v posamezne razrede in skupine je mars ik je nelo- gična, nedosledna, tudi nepravilna. Gle j na primer: (501)* »Pravila Hranil- nice in posojilnice« ne spadajo pod »denarništvo« [332], marveč pod »zadruž- ništvo« [334|, k jer so že tako in tako vsa ostala vzorna pravila zadrug ne glede 11a njih vrsto. — (502) »Perko Vencelj: O skladu vodstva« (izdanje Sindikalne knjižnice) no spada pod »denarništvo«, marveč v skupino »delo- delavstvo-strokovne zveze« |331[ ali pa kvečjemu pod »narodno gospodarstvo« * Številke v oglatih oklepajih označujejo skupine po decimalni klasifi- kaciji, številke v okroglih oklepajih pa tekočo številko tiska v »Bibliografi j i 1945—1947«. |33|, ker sklad vodstva, dasi se imenuje »sklad«, z denarništvom nima nikake zveze. — (539,542) »Pravila Zveze delavcev in nameščencev usnjarsko-prede- lovalne industrije Jugoslavi je« in »Pravila Zveze tekstilnih in oblačilnih delavcev in nameščencev Jugoslavi je« nikakor ne spadajo pod »zadružništvo« |334], marveč pod »strokovne zveze« [331]. — (558,666) »Predpisi o valoriza- ciji«, ki j ih j e izdalo Ministrstvo za finance, so pod [358] »proizvodnja, plan- sko gospodarstvo«, a »Zakoni in navodila za izvedbo te valorizacije«, ki jih j e izdal Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo, so v skupini »pravo in ustava« [34]. Tu se j e treba odločiti za enotno klasifikacijo, ne pa za dvo- vrstno. — (729) »Dr. Grosman Božena: O zdravstveni zaščiti matere in otroka« ne spada v skupino »socialno skrbstvo-zavarovanje-socialne organizacije« [36], marveč pod »zdravstvo« [61]. — (797) »Predpisi o učencih v gospodarstvu« ne spadajo v skupino »vzgoja-šolstvo« |37], marveč ali v skupino »socialno skrbstvo itd.« J36] ali v skupino »delo itd.« |331|. — (911) »Lutman Stane: * Borba proti mikrobom«, ki j e izšla kot 2. zv. »Zdravstvene knjižnice«, ne spuda pod »biološke vede« [57], marveč pod »zdravstvo« |61[, k jer so že pre- vodi de Kruifovih »Lovcev na mikrobe« in ostalih njegovih del (924—926). — (914) »Muha ni samo nadležen mrčes, temveč prenaša nalezljive bolezni«: za ta tisk vel ja jo iste opombe kakor spredaj . — (1120) »Poročilo in računski zakl juček Kmetske posojilnice l jubl janske okolice za upravno leto 1945« ne spada pod »knjigovodstvo« [657], pač pa pod »zadružništvo« |334], kvečjemu pod »denarništvo« [332], k jer j e že poročilo Denarnega zavoda Slovenije za 1945 (495). — (1121) Navodila in pojasnila k »Splošnim navodilom za oskrbo- van je industrijskih podjeti j v letu 1947« ne spadajo pod knjigovodstvo, mar- več pod »industrijo na splošno« [62] ali pod »trgovsko tehniko« [65]. — (1004—1009) »Začasne norme v graditeljstvu« so v skupini »inženirstvo-teh- nika-industrija« |62], medtem ko so norme (1134—1142) v skupini »stavbarstvo- obrt in material« [69]. Pravilna pa ie razporeditev začasnih norm pod 1013—1015 in 1017—1022 v skupino 62, ker so te za cestna in podobna dela. ne pa za gradnje in stavbarstvo. Teh razlik j e delno kriva tudi decimalna klasif ikaci ja . — (1241) »Batal jon« Klusovega Jože ni pesniško delo in ne spada v skupino »pesništvo« |8—1], marveč v skupino »pripovedništvo« [8—3]. 4. V skupinah »pripovedništvo« [8—3], bodisi pri izvirnem [886.3—3] kakor tudi pri prevodnem [8. ( Z . . . 03)] j e vrsta del, ki niso leposlovna v ožjem pomenu tega bibliografskega po jma in spadajo zato v skupino »spominov iz vojnih let« ali pa vsa j v skupino »druga svetovna vojna« [940.53], k jer so že nekateri taki spisi, n.pr. (1653—1656, 1669, 1670, 1682). Ta dela so: (1369) Ob drugi obletnici XXXI. divizije. — (1386) Jurca Branka: Pod bičem. — (1395) Komanova Manica: Rab. — (1424) Mikuš Metod: Iz Dolomitov na Rog. — (1425) Mohorič Milena: Motivi z Raba. — (1444) Vouk Ivan: Dachau, — (1432) Seliškar Tone: Zmagali bomo. Reportaže. — (1438) Škraba Matija ps. Bar janski : Bar janski puntarji . — (1503) Grosman Vasili j : Pekel v Treb- linki. — (1515) Komsomol v veliki domovinski vojni. — (1526) Simonov Kon- stantin: Med jugoslovanskimi partizani. — (1544) Edelman Marek: Ghetto se bori. — (1545) Fučik Julius: Zapiski izpod vešal. — (1550) Colakovič R.: Za- piski iz osvobodilne vojne. — (1552) Lalevič Dušan: Zapiski iz Dachaua. 5. Prav tako bi bilo treba določiti primerno mejo med pripovedništvom za odrasle in povestmi za mladino odn. za otroke. V tej »Bibliografi j i« so v posebni skupini »povesti za otroke in slikanice« (brez označbe, k j e j e meja), medtem ko posebne skupine za mladinska dela ni. Toda med »pripo- vedništvom« j e vrsta del, ki vsekakor spadajo bol j pod »mladinsko književ- nost« kakor pa pod »pripovedništvo«. N.pr . (1377) I ludales Oskar : Triglavov polet. — (1382) Ingolič Anton: Udarna brigada. — (1427) Pahor Jože: Otrok črnega rodu. — (1430,1430 a) Seliškar Tone: Bratovščina sinjega galeba