Kaf mm pišc flnoaradnih? Nekaj mi ne gre v glavo. Kot vinogradnik smem prodati na malo, celo po deki grozdje in jabolka, Zakaj ne bi smel soka od grozdja in jabolk prodati? Poljedelec sme prodati zelje v svežem stanju, nobenemu ne bi prišlo v glavo, ako isto zelje konzervira, da ga ne bi smel prodati. Krompir, repa, žito itd. se sme na malo prodajati, vinogradnik pa ne bi smel svojega pridelka? Nista oba ikmeta? Ne plačata ©ba davke, vinogradnik še večjega? — Kaj mislite, da bi konzumenti rekli, ako bi začeli trgovci raznih strok zahtevati: »Mi hočemo, da producenti le nam prodajajo in le mi smo npraviceni konzumentom prodajati razna živila!« Ali če bi mlekarne zahteyale: »Le nam se sme prodatf mleko, fconzuroerlt pa mora le pri nam ikupovati!« Kaj ne, to ne gre! Taka zahteta nobenemu trgovcu ne pride v glavos In glejte* ti vendar živijo, kljub temu, da prodaja kmet ponekod svoje proizvode naravnost za potrošnjo. Gostilničarji pa po svojih listih in shodih venomer kriti_irajo in grajajo, da vinogradniki ikar prosto prodajajo v malih količinah vino, ikar ogroža gostilničarsko obrt. Saj bi tudi gostilničarjem radi vino prodali, pa kaj, ko nam ne dajejo za njega mnogo več ko 1 Din za liter. Slišimo večkrat to-Ie trditev: Ako ne bi vinogradnik na malo prodajal, bi bila višja cena vina. Da, morda v gostilni bi res bile višje cene, od česar pa ne bi imel vinogradnik nič, nasprotno: konzum vina bi še bolj zastal in ga vinogradnik sploh ne bi spravil v denar. Vinogradništvo propada. Spričo tega se nam svetuje, da naj produkcijo vina skrčimo. Pa kaj naj se ku.tivira namesto vina? Pomagajte nam nekaj najti kot nadomestilo. Že zdaj sili vse v mesta. Če bi se vinogradništvo opustilo, bi število brezposelnih narastlo. Kaj bote po mestih z njimi počeli?