,,Kristus in s<»cijalna (len.okraoija." Tako se imenuje članek, kateri izSel v »Delavcu« in se zdaj kot posebna knjižica razširja. S tem zvitim člankom so se podali socijalisti med naše verne kmete. da bi premotili ludi te, kakor so že toliko nepremišljenih delavcev. Kmelje, ako dobite v roke tisto »sveto pismo« socijalistov, ne čitajte in ne verjamite mu kar v en dan, ampak pomislite, kako uči večna resnica, Kristus/iam v evangelijih. Da pa bodete lažje razvideli veliko *asprotje nauka Kristusovega i. nauki soeijalistov, podarffghikaj-re nekoliljo primerov: W|era je zasebn/ zadeva. V verskib zadevah mora bili pop^>lnoma svoboda in ložje je nesti psa na lov, kakor pa koga prisilili, naj veruje na nadzemeljske stvari.« Tako pravi socijalist. Kako pa si misli to svobodo? Nobeden bi ne smel javno pokazati, da kaj veruje, niti moliti, niti otrok poučevati v veri, ker pravi, da njegovi nazori, »silijo spoštovati vero posameznika, dokler jo dotični obdrži za sebe«, torej pokazati bi je ne smel. Od kod pa bo pa človek vero vzel, ako ga ne bo smel o njej nikdo podučevali? . Socijalist pravi, da Kristusovim »čudežem človek lahko verjame, pa tudi ne verjame«; potem pa pristavi, da je »Krislus sam svaril pred preroki, ki bodo čudeže delali, pa se jim ne sme verjeli.- 0, bedarije! Socijalist veruje Zveličarjevim besedam, da so prave, njegovim čudežem pa ne! Socijalist pravi da »Kristus sara ni cenil gole vere« in vendar sveto pismo pravi, da je obljubil: »Kdor veruje, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen«. Ako to premislimo, čuditi se moramo, kako more socijalist napisati tak-le stavek: »Ako tudi kdo nič ne veruje, pa je pošten.... se sme trditi, da živi bolj v smislu Kristusovih naukov, kakor pa lisli, ki veruje...« Ali ni to gola bedarija? Kedaj je Kristus dovolil komu, da naj ne veruje, ako hoče živeti po njegovih naukih? Ako pa ni treba verovati ničesar, kako pa potem govori socijalist o grehu, omenjajoč »Ali ni Kristus tolikira mestom oznanjal pogin radi njihovih pregreb.« Gudno, sedaj so mu najedenkrat cela mesta pregrežna, prej pa je vedel le o zasebni veri, katero naj bi obdržal vsak sam za-se! Glankar sam pravi, da je Kristus učil: »Vse, karkoli vam farizeji in pismouki reko izpolnjevati, izpolnjujte in delajte. Po njih delih pa ne delajte; ker govore, pa ne delajo.« Torej je Kristus sam zapovedal, naj verske učitelje in duhovnike ubogamo, akoravno bi oni sami svojih naukov ne izpolnjevali. Cudno, da potem pravi v isti sapi; »Kakor je tudi bil Kristus veren, tako je sovražil tačasno cerkev in duhovščino.« Glejte ga no, naenkrat je pozabil, kaj uči Kristus! Nič neče vedeti, kako se je pokoraval Kristus judovski cerkvi, akoravno ni"bila popolna. Kako se je posvetoval kot dvanajstlelni mladenič z duhovščino in kako je obiskaval tempelj, kjer so učili duhovniki in kako je izganjal krošnjarje, — kateri so hoteli imeti »nebesa že na tej zemlji < — kakor soeijalni demokratje, — z bičem iz lempelja! Nič ne ve, kako je poslal očiščene gobavce k duhovščini na ogled, kakor je zakon tirjal. Socijalist trdi dalje, da je Kristus učil da »na skrivnem naj bi se molilo.« In vendar vemo, da je Krislus zahajal na posvečena mesta molit, da je učil skupno moliti in še izrečno dodal besedilo molitvi: Oče naš,... Daj nam,... Odpusti nara itd. Vemo tudi, da je na Oljski gori sam grajal apostole, ker niso mogli ž njiin »čuti in moliti.« Seveda je zavrnil hinavce, ki so molili le zalo, da bi jih ljudstvo bvalilo. Tak hinavec pa je tudl socijalist, ki pravi sam da, da »se ludi bojuje socijalna demokracija proti cerkvi in duhovnikom< potem pa pravi: »Na skrivnem naj bi se molilo«. Kako pa naj molimo in koga, tega pa nam neče povedati. To pa vemo, da ako je premagana cerkev in duhovščina, ne bo nas nihče mogel učiti o Bogu, še manj pa moliti. Potem pač lahko reče člankar » ... zatorej prepuščamo vsakemu, naj se ravna po svoji vesti«, ako že ne bo imel nikdo več pravega pojma o kaki »vesli.« (Konec prih.)