ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 53 JEZA IN STRAH UČITELJEV PRI NJIHOVEM DELU Dr. Helena Smrtnik Vitulić in dr. Simona Prosen, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Teachers’ Anger and Fear when Teaching IZVLEČEK Učitelji pri svojem delu doživljajo različna čustva, med njimi tudi jezo in strah, ki smo jima v prispevku namenili posebno pozornost. Čustva smo najprej opredelili in predstavili značilnosti jeze in strahu pri učiteljih, nato pa povzeli temeljne ugotovitve tujih in dveh slovenskih raziskav o omenjenih dveh čustvih pri delu učiteljev. Iz rezultatov slovenskih raziskav je predvsem razvidno, da jeza in strah pri učiteljih pogosto izhajata iz vedenja učencev, stikov s starši ter odnosov s sodelavci in vodstvom šole. V zaključnem delu smo izpeljali smernice za učiteljevo učinkovitejše spoprijemanje s čustvi. Ključne besede: učitelji, čustva, jeza, strah ABSTRACT Teachers experience various emotions at their work, anger and fear being among them. These two emotions are also in the focus of our article. Firstly, we defi ned anger and fear and their characteristics in teachers and then we summa- rised the results of foreign and two Slovenian studies on anger and fear at teachers` work. Studies including Slovenian teachers show, among other things, that their anger and fear arise mostly from students` behaviour, contacts with students` parents, relations with colleagues and principals. In conclusion, some ideas for teachers` effi cient emotion regulation are outlined. Keywords: teachers, emotions, anger, fear UVOD Za učiteljski poklic je zna čilna visoka stopnja izgorelosti, ki je povezana tudi s tem, da u čitelji pri svojem delu do- življajo števila neugodna čustva, kot so jeza, strah, krivda, razočaranje idr. (Chang, 2009). Zato ni presenetljivo, da v zadnjih dveh desetletjih čustva u čiteljev postajajo osrednja tema v raziskavah na podro čju vzgoje in izobraževanja. Iz rezultatov raziskav je razvidno, da so čustva pomembna za samoučinkovitost u čiteljev, njihove vsakodnevne interak- cije z učenci in psihosocialno zdravje (Chang, 2009). Med pogostimi čustvi pri u čiteljih sta tudi jeza in strah, zato ju bomo v prispevku podrobneje predstavili: ju opredelili in se usmerili na njuno doživljanje pri u čiteljih ter ugotovitve tujih in dveh slovenskih raziskav o tem, katere situacije ju pri učiteljih najpogosteje sprožajo. 1 Sklenili bomo z razmi- šljanjem, kaj bi lahko naredili, da bi se u čitelji pri svojem delu laže in učinkoviteje spoprijeli z jezo in s strahom. ČUSTVA PRI OPRAVLJANJU UČITELJSKEGA POKLICA Čustva opredelimo kot celovite psiho-fiziološke procese, ki vključujejo miselno oceno pomena in pomembnosti situacije, v kateri se znajdemo, telesne spremembe (kot je na primer hitrejše bitje srca) in telesne izraze in/ali vede- nje (kot sta na primer nasmeh na obrazu ali umik) (Laza- rus, 1991). Ljudje doživljamo čustva v skladu s tem, kakšen pomen in pomembnost pripišemo dolo čenemu dogajanju (Frenzel idr., 2016). Na primer, strah nas postane, ko oce- nimo, da se – glede na naše zmožnosti in dojemanje naših zmožnosti – z nastalo situacijo ne bomo zmogli u činkovito spoprijeti, in je to za nas pomembno. Ocena pomena in pomembnosti dogajanja najpogosteje poteka na nezavedni ravni in v delčku sekunde (Milivojević, 2008). Kdaj bo u čitelj doživljal čustva in katera, je odvisno od njegovih ciljev in individualnih pri čakovanj, osebnostnih značilnosti in zmožnosti ter od njegovih predhodnih iz- kušenj spoprijemanja s podobnimi situacijami (Sutton, 2007). Učitelji imajo do sebe in drugih pogosto (pre) visoka pričakovanja, ki jih ne (z)morejo uresni čiti. Med omenjenimi previsokimi pri čakovanji so na primer: »dober učitelj« v razredu nima učencev z disciplinskimi ali u čnimi težavami, »dober u čitelj« je vedno obvladan in vedno zna nadzorovati svoja čustva, »dober u čitelj« zna/zmore mo- tivirati vse učence v razredu, tudi tiste, ki jih predmet ne zanima (Smrtnik Vitulić in Lesar, 2017). Ta idealizirana pričakovanja u čiteljev so pogosto povezana s pri čakovanji staršev, drugih učiteljev, vodstva šole, šolske politike in z drugimi dejavniki iz ožjega in širšega okolja (Schutz, Cross, Hong in Osborn 2007). Previsoka pri čakovanja so lahko razlog za učiteljevo doživljanje neprijetnih čustev, saj od 1 Prispevek je bil napisan pred pandemijo covid-19, zato ne vklju čuje čustev, povezanih s tem kontekstom šolanja. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Helena Smrtnik Vitulić in dr. Simona Prosen | Jeza in strah učiteljev pri njihovem delu | str. 53 - 55 | 54 sebe in drugih (na primer u čencev) pri čakuje idealne izide, ki pa niso odvisni le od njega samega, ampak od številnih drugih dejavnikov, na katere ne more neposredno vplivati (Prosen, Smrtnik Vituli ć in Poljšak Škraban, 2013). Učitelj je odgovoren za proces dela, torej da dobro pou čuje in spodbuja razvoj u čencev, ne more pa sam prevzeti celotne odgovornosti za »izid« svojega dela, denimo, da bodo vsi učenci učno uspešni in brez vedenjskih težav (Smrtnik Vitulić in Lesar, 2017). ZNAČILNOSTI JEZE IN STRAHU UČITELJEV PRI NJIHOVEM DELU Med najbolj pogostimi neprijetnimi čustvi, ki jih u čitelji doživljajo in izražajo pri svojem delu, je jeza (Frenzel idr., 2016; Prosen idr., 2013; Sutton, 2007). Ljudje doživljamo jezo, ko nekdo ali nekaj ovira doseganje naših pomembnih ciljev, za katere verjamemo, da jih imamo »pravico« do- seči (Lazarus, 1991). Hosotani in Imai-Matsumura (2011) sta na vzorcu japonskih učiteljev, s katerimi sta izvedla intervjuje, ugotovila, da jezo doživljajo predvsem zaradi vedenja u čencev: ko ti ne sledijo njihovim navodilom, se ne potrudijo dovolj in ne pokažejo dovolj motivacije za šolsko delo. Prav tako je Farouk (2010) na temelju intervjujev z angleškimi učitelji ugotovil, da jezo najpogosteje doživlja- jo, kadar se učenci do njih vedejo neprimerno oziroma so nespoštljivi in kadar ne opravljajo šolskih obveznosti. Su- tton (2007) je na podlagi intervjujev s severnoameriškimi srednješolskimi u čitelji ugotovila, da se najpogosteje jezijo v situacijah, ko se učenci v razredu neprimerno vedejo, ko se starši u čencev ali drugi u čitelji/sodelavci do njih vede- jo premalo sprejemajoče in jih »po krivici« obsojajo. Na temelju navedenih raziskav lahko povzamemo, da učitelji jezo najpogosteje doživljajo zaradi neprimernega vedenja učencev in v odnosih s starši ter sodelavci, če ti njihovega dela ne podpirajo ali ne kažejo dovolj razumevanja zanj. Strah doživljamo v situacijah, ki jih zaznamo kot (poten- cialno) nevarne za nas ali druge in verjamemo, da se z njimi s svojimi zmožnostmi ne bomo zmogli u činkovito spopri- jeti (Lazarus, 1991). Kadar nas je strah, da se ne bomo znali spoprijeti s situacijo, ki se bo v prihodnosti šele zgodila, to imenujemo zaskrbljenost (Milivojevi ć, 2008). Wilson, Ireton in Wood (1997) so na osnovi poro čanja u čiteljev ugotovili, da so ti doživljali strahove, ko niso bili prepri čani o svojih zmožnostih spoprijemanja z disciplinskimi teža- vami/nasiljem v razredu, ko so dvomili o tem, kako naj se pogovarjajo s starši u čencev, ko niso bili gotovi, ali so u čno uro pripravili dovolj dobro in ali so se dovolj dobro odzivali na potrebe u čencev. Prav tako je v u čiteljih strahove vzbu- dila tekmovalna naravnanost njihovih kolegov (Farouk, 2010). Japonski u čitelji so strah doživljali ob neprimernem vedenju otrok in kadar so se otroci znašli v nevarnih oko- liščinah (Hosotani in Imai-Matsumura, 2011). Iz rezultatov navedenih raziskav lahko povzamemo, da je u čitelje strah, ko se ne po čutijo dovolj kompetentne za delo z u čenci, ko ocenijo, da so u čenci lahko izpostavljeni nevarnim oko- liščinam, in ko se srečujejo z nerazumevajo čimi starši in tekmovalnimi sodelavci. V nadaljevanju bomo povzeli ugotovitve dveh raziskav (Prosen idr., 2013; Smrtnik Vituli ć in Prosen, v recenziji), v katerih so sodelovali slovenski u čitelji razrednega pouka. V omenjenih dveh raziskavah so nas zanimale predvsem značilnosti učiteljevega doživljanja in izražanja jeze ter strahu pri delu. ZNAČILNOSTI JEZE IN STRAHU PRI SLOVENSKIH UČITELJIH V raziskavi, ki jo bomo najprej predstavili, je sodelovalo 108 slovenskih učiteljev razrednega pouka, ki so pou čevali učence od 1. do 5. razreda (Prosen idr., 2013). U čitelje so študenti en dan (pet šolskih ur) opazovali pri njihovem delu v razredu, opazovanje pa je potekalo v času izvaja- nja pedagoške prakse študentov. Študenti so s pomočjo opazovalne sheme beležili, katera čustva so pri u čitelju prepoznali, v katerih situacijah so se pojavila, kako so jih učitelji besedno in nebesedno izrazili in kakšen je bil odziv učencev na čustva u čiteljev. Rezultati so pokazali, da so u čitelji v razredu med vsemi čustvi najpogosteje izrazili jezo. Jezo je v njih najpogoste- je vzbudilo neprimerno vedenje u čencev, če ti niso sledili navodilom, so bili nepozorni, nagajivi, pozabljivi in če niso bili učno uspešni. U čitelji so jezo nebesedno najve čkrat izrazili z obrazno mimiko, telesnimi izrazi in tonom glasu, besedno pa najve čkrat z opozarjanjem u čencev na njihovo neprimerno vedenje. Nekateri pa so tudi zakri čali, u čence skušali umiriti, jim razlagali, kaj naj naredijo, jih pou čevali o neprimernosti vedenja, jim vzeli nezaželen predmet, se opravičevali in jih spodbujali k spremembi vedenja. Na njihovo jezo so se u čenci odzvali s pritrjevanjem, tišino, izražanjem različnih čustev, ignoriranjem, pritoževanjem, smejanjem in opravi čevanjem. Če povzamemo: u čitelji so jezo izražali predvsem v situacijah, v katerih so se učenci neustrezno vedli ali niso bili u čno uspešni. Učitelji so jezo ve činoma ustrezno izrazili, v posameznih primerih pa so izbrali neustrezen na čin (npr. povzdigovanje glasu). V isti raziskavi so u čitelji strah izražali predvsem v si- tuacijah, ki so bile (potencialno) nevarne za u čence, saj bi se v njih lahko poškodovali ali se prehladili. U čitelji so strah izražali tudi takrat, ko so bili u čenci učno neuspešni. Ogroženost varnosti in zdravja pri u čencih je razumljiv razlog za učiteljevo doživljanje in izražanje strahu, vendar je pomembno, da u čitelji ne postanejo do u čencev preve č zaščitniški, saj to lahko postane ovira pri delu z njimi. Po drugi strani pa strah pred u čno neuspešnostjo u čencev morda nakazuje, da učitelji prevzemajo »preve č« odgovor- nosti za učenčev uspeh, čeprav je ta odvisen tudi od drugih dejavnikov in ne le od njihovega dela. V drugi raziskavi, ki jo bomo predstavili, je sodeloval 101 učitelj razrednega pouka (Smrtnik Vituli ć in Prosen, v recenziji). U čitelji so bili zaposleni na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. V raziskavi nas je zanimalo, v katerih situacijah so učitelji v zadnjih štirinajstih dneh doživljali jezo in strah. V u čiteljih je jezo vzbudilo vedenje u čencev in odzivanje staršev, vodstvenih delavcev šol in njihovih sodelavcev. Učenci so bili izvor jeze u čiteljev v primerih, ko: niso upoštevali pravil (na primer u čenec, ki se je v času pouka sprehajal po hodniku šole), niso spoštovali u čiteljeve avto- ritete (na primer učenec, ki ni upošteval navodil u čitelja), so bili nasilni do drugih u čencev (na primer u čenec, ki je udaril mlajšega u čenca), niso opravili šolskih obveznosti (na primer u čenec, ki ni naredil doma če naloge) in niso bili disciplinirani (na primer u čenec, ki je med uro klepetal). Starši so bili izvor u čiteljeve jeze zaradi njihovega odnosa ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 55 do učiteljevega dela (na primer starši, ki so podcenili delo učitelja). Izvor učiteljeve jeze so bili tudi vodstvo šole (na primer ravnatelj, ki je pokazal premalo razumevanja za njegovo delo) in sodelavci (na primer sodelavec, ki ni spoštoval predhodnega dogovora z učiteljem). U čitelji so navedli še nekatere razloge za svojo jezo (na primer zato, ker ni delal fotokopirni stroj). Učitelji, ki so sodelovali v omenjeni raziskavi, so kot izvo- re strahu navajali starše u čencev, u čence, same sebe in vodstvo šole. Starši so bili izvor strahu u čiteljev predvsem zaradi pričakovanja, da se bodo vmešavali v njihovo delo (na primer, da se bodo starši neupravi čeno pritoževali); učenci so bili razlog za strah, ko so u čitelji pri čakovali, da se ti pri pouku lahko poškodujejo ali zbolijo (na primer strah u čitelja pred poškodbo u čenca pri uri športa), ali pa če je do poškodbe/bolezni pri u čencih že prišlo, ker u čitelji niso vedeli, kako naj se v situaciji odzovejo. U čitelji sami so bili izvor lastnih strahov, ko so dvomili o uspehu svojega dela (na primer strah pred tem, da ne bi česa pozabili), bali pa so se tudi postavljenih časovnih rokov (na primer strah, da jim ne bo uspelo zaklju čiti naloge do zastavljenega datuma). Izvor nekaterih strahov učiteljev je bilo tudi vodstvo šole, še posebej, če so mislili, da bodo nadzorovani (na primer strah, da bo ravnatelj nadzoroval njihovo delo). Posamezni učitelji so navedli še nekaj razlogov za svoje strahove (na primer strah, da ne bi zboleli). PREDLOGI ZA UČITELJEVO UČINKOVITEJŠE SPOPRIJEMANJE Z JEZO IN STRAHOM Učiteljevo doživljanje in izražanje čustev je pomembno pri njihovem delu z u čenci, starši in sodelavci. Iz rezultatov obeh slovenskih raziskav je razvidno, da u čiteljeva jeza in strah pogosto izvirata iz vedenja učencev, stikov s starši, odnosa s sodelavci in vodstvom šole, strah pa izvira tudi iz učiteljeve ocene, da svojega dela ne bo uspel dobro/pravo- časno opraviti. Predstavljene raziskave o u čiteljevi jezi in strahu odpirajo vprašanja o tem, kaj u čitelji lahko naredijo za u činkovito obvladovanje obeh. Za u čitelje bi bilo pomembno: 1) da prepoznajo svoje subjektivno zaznavanje dolo čenih situacij, zaradi katerega ob čutijo jezo ali strah, in ga po potrebi spremenijo. Tako bi lahko ozavestili svoje doje- manje odgovornosti za dolo čena podro čja/vsebine dela (ali kje prevzemajo preve č/premalo odgovornosti?) ali svojo zaznavo staršev (kdaj vprašanja staršev dojamejo kot ogrožajo ča). Prav tako bi bilo za u čitelje pomembno 2) prepoznavanje lastnih na činov izražanja jeze in strahu ter 3) njunega obvladovanja. Pri slednjem bi bilo smiselno tudi učenje novih strategij uravnavanja čustev, ki u čiteljem lahko omogo čijo druga čno, u činkovitejše spoprijemanje s čustvi. Takšna strategija je lahko na primer pogovor s sodelavci o situacijah, ki pri u čitelju zbujajo jezo ali strah (intervizija), ali pogovor s strokovnjakom (supervizija). Preoblikovanje čustvenega doživljanja in izražanja za ni- kogar ni preprosto in zahteva čas. Zato bi bilo učiteljem smiselno ponuditi dodatne izobraževalne programe za obravnavanje čustev, v katerih bi lahko izpopolnili svoje strategije obvladovanja le-teh. VIRI IN LITERATURA Chang, M.-L. (2009). An appraisal perspective of teacher burnout: examining the emotional work of teachers. Education Psychology Review, 21(3), 193–218. Farouk, S. (2010). Primary school teachers’ restri- cted and elaborated anger. Cambridge Journal of Education, 404, 353–368. Frenzel, A. C., Pekrun, R., Thomas., T., Daniels, L. M., Durksen, T. L., Becker-Kurz, B., Klassen, R. M. (2016). Measuring teachers’ enjoyment, anger, and anxie- ty: The Teacher Emotions Scales (TES). Contempo- rary Educational Psychology, 46, 148–163. Hosotani, R., Imai-Matsumura, K. (2011). Emotional experience, expression, and regulation of high- -quality Japanese elementary school teachers. Teaching and Teacher Education, 27(6), 1039–1048. Lazarus, R. S. (1991). Emotion and Adaptation. New York: Oxford University Press. Macuka, I., Burić, I., Slišković, A. (2017). Emocionalna iskustva učitelja kao prediktori njihova mentalnoga zdravlja. Psihologijske teme, 26(2), 355–375. Milivojević, Z. (2008). Emocije: Razumevanje čustev v psihoterapiji. Novi Sad: Psihopolis institut. Prosen, S., Smrtnik Vitulić, H., Poljšak-Škraban, O. (2013). Observing teachersʼ emotional expression in their interaction with students. The New Educatio- nal Review, 31(1), 75–85. Smrtnik Vitulić, H., Lesar, I. (2017). Changes of belie- fs on good teachers and the characteristics of child development of primary education students. CEPS Journal, 7(4), 185–205. Smrtnik Vitulić, H., Prosen, S. (v recenziji). Teachers’ experience and regulation of anger and fear in school context. Sutton, R. E. (2007). Teachers’ anger, frustration and self-regulation. V: P. A. Schutz in R. Pekrun (ur.), Emotion in Education (259–274). USA: Elsevier Inc.