iDaaponnnnBaoBOODOonnBDnoBDOODOODonDDDononBBaDoanBnnoDDnnnnaoPBDDanaanqnopnaBnBnBnDOBnaD QBDBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ooooo m qOOOo jSS. DS3 IV. (XII.) E3=3 IZVESTJE c. hr. državne višje S realke v Idriji © za šolsko leto 1912-13. ■=3 Izdalo =j ravnateljstvo. V Idriji 1913. ■BBBBBBBBB Založila c. kr. realha. •■•••••••• Datisntta tiskarna Hinko Sax o Idriji. \s> B IBBB IV (XII.) IZVESTJE c. kr. državne višje realke v Idriji za šolsko leto 1912-13. Izdalo ravnateljstvo. V Idriji 1913. Založila c. kr. realka, ßinko 5ax v Idriji. Hatisnila tiskarna LjiMjm V m h%v VSEBINA: Stran: Spominski list. Napisal dr. Beuk........................................... 5 Pragmatična sankcija. Dr. M. Potočnik.......................................9 Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. A. 1. Učiteljski zbor......................................................15 II. Učila...........................................................17 III. Statistika učencev..............................................24 IV. Podpore učencem................................................25 V. Šolsko zdravstvo................................................27 VI. Kronika....................................................... 30 VII. Važnejši odloki šolskih oblasti................................31 B. Pouk. I. Obvezni predmeti................................................33 II. Neobvezni predmeti.............................................44 C. Vaje v streljanju...................................................46 C. Sola in dom.................................................... .... 49 D. Imenik učencev.......................................................51 E. Naznanilo o začetku šolskega leta 1913-14.............................54 Spominski list. (Dapisal dr. Beufe.) B3£eg&3SS3 D Sne 2. oktobra 1.1. poteče 100 let, £ odkar so po skoraj štiriletnem odmoru pred mestno hišo o Ljubljani zopet zadoneli veličastni akordi Cesarske pesmi ter završčali navdušeni klici: „Živio naš cesar Franc!“ Le še mala, izmučena francoska posadka je držala tačas ljubljanski Grad, a se je morala dne 5. oktobra vdati: U Ljubljani je zopet zaplapolala črno-rumena zastava. Dne 8. oktobra 1813. je zapustila francoska posadka tudi tržaški grad, in slovenske dežele so se vrnile pod okrilje dvoglavega avstrijskega orla. Dapoleonovo solnce je zatemnelo. Prvo temno pego v bajni sijaj Dapoleonove ne-odoljivosti so zarisali junaški Avstrijci dne 22. maja 1809. v bitki pri flspernu. Žal, da ta zmaga ni bila odločilna in da S se je obrnila bojna sreča u boju pri löagramu zopet na francosko stran. Cesar Franc je bil primoran skleniti mir. Bustrija je izgubila precej dežel. Dapole-onu so pripadle slouenske pokrajine, in ustanouil je „kraljestuo ilirskih dežel“ z glaunim mestom Ljubljano. Duoglaui avstrijski orel se je moral umakniti eno-glauemu francoskemu, usa upraua se je preuredila po francoskem uzorcu. Dou3 ulada demokraška — je odprauila tlako, požiuila obrtnost; skrbela za uar-nost in red, duignila šolstuo. Dasi je s temi reformami zadouoljila suoje podanike, srca ljudskega si uendar ni mogla prisuojiti. Francoskim zakonom in nazorom u cerkuenih pcslik in o bogočastju splok se uerno slovensko ljudstuo ni moglo in ni hotelo priuaditi. Da so se odprauili prazniki, sklepali zakoni po županih, da so hoteli ugrabiti zaklade romarskim cerkuam je prouzročilo nesoglasje med nouo ulado in ljudstuom; praue, zaupljiue ljubezni naroda si noua ulada ni znala pridobiti, in zato nam je pousem umljiuo, da je ljudstuo, čuuši zopet zuoke suoje cesarske pesmi, z naudušenimi klici po-zdrauljalo cesarja Franca. Še nahajamo priče francoske ulade na Slouenskem, še žiue spomini na Francoze o naših krajih. Tudi o Idriji ti sledom še niso izbrisani popolnoma. Francoske „klauže“, „francoska pot“ nas spominjajo na tiste čase. Idrijo so zasedli Francozi trikrat. Pruič leta 1797. o noči od 22. na 23. marca in jo imeli o suoji oblasti do 7. maja i. I.; u drugo so prišli u Idrijo dne 23. nouembra 1805. ob štirih popoldne ter zapustili mesto šele 27. februarja 1806.; tretjič so zauzeli mesto dne 20. aoqusta 1809. ter odšli l. ohtobra 1813. Sto let poteče letos, odkar smo se zopet strnili osi Slouenci pod slauno žezlo Habsburžanov». Cesar Franc l., zaradi suoje izredne ljubezniuosti posebno spoštouan, je umrl leta 1835. Sledil mu je na prestolu dobrotljiui Ferdinand l. 1835. 1848. Od l. 1848. pa ulada njegou nečak cesar Franc Jožef l. Prauičnost napram osem in miroljubnost o posebni meri dičita presuetlega uladarja, sreča in zadouoljnost njegouih držauljanou sta smoter njegoue ulade, z združenimi močmi useh suojih narodou duigniti moč flustrije je njegouo geslo. Slaoje stoletnice obhajamo letos, stoletnice oerne odanosti in zuestobe do soojih uladarjeu, stoletnice ljubezni do sooje lepe flustrije. Preteklost slaoimo, krepimo se za bodočnost ! Bog ohrani, Bog obuari nam cesarja, flustrijo, modro da nam gospodari s suete uere pomočjo 1 Branimo mu krono dedno zoper ose souražnike: S habsburškim bo tronom uedno sreča trdna flostrije. Pragmatična sankcija. Ob njeni dvestoletnici govoril prof. dr. M. Potočnik. Podlaga pravemu človeškemu življenju je red. Red igra zelo važno vlogo pri posamezniku, v družini, družbah ali društvih in v državah. Kdor si svoje razmere lepo uredi, bo lahko živel in ni se mu treba bati neprilik. Vse ga bo spoštovalo in radi bodo poslušali njegove nasvete. Tudi v družinah je treba, da so razmere med posameznimi družinskimi člani lepo urejene. Hišni gospodar skrbi, da ugled in blagostanje družine raste in da ga družina ljubi in čisla ter uboga. Pred svojo smrtjo sporoči previdno svoje imetje svojcem tako, da ostane domačija skupaj in da se dediči ne prepirajo med seboj. Kaj bi bilo, če bi tega ne storil, kar se tolikokrat dogaja! Ako umrje hišni gospodar brez oporoke, brez določb, kako naj se podeduje njegovo premoženje, tedaj hrepeni navadno vsak družinski član, da bi postal gospodar, da bi si toliko in toliko prilastil, a ni mu mar, koliko dobijo drugi in če mora tudi domačija preiti v tuje roke. Dandanes preprečijo večkrat take nakane postave, a vendar se še vedno pojavljajo med dediči prepiri in tožbe, ki se vlečejo toliko časa in stanejo toliko denarja, da dobijo posamezniki zelo malo ali pa prav nič, ker se niso poprej zlepa pobotali med seboj in ker ni bilo zakonite določbe od prednika, koliko naj dobi ta ali oni. Na ta način propadejo nekdaj cvetoča domovja, propadajo pa tudi s tem, da razdeli hišni oče svoje posestvo med svoje dediče, neglede na to, da bi ostalo posestvo skupaj, za kar skrbijo v nekterih državah v Evropi že zakoni v zadnjem času. Tudi družbe ali društva nimajo obstanka, ako ni med posameznimi člani gotovih določb, ki imajo namen, da društvo dvignejo in preprečijo, da ne razpade. Država je velika družba, ki ima skrbeti za javno blaginjo in varovati imetje posameznih članov, zadrug, plemen ali tudi narodov. Načeluje ji vladar, ki ima naslov: cesar, kralj, knez, vojvoda ali tudi predsednik. Država ima pomen in merodajno moč le tedaj, če skrbijo njeni posamezni člani, da ostanejo skupaj, da dvignejo pod vodstvom svojega vladarja blagostanje, prosveto in narodni ponos. Dolžnost vladarjeva je, da skrbi za varnost svojih podložnikov, da živijo posamezni narodi v dobrih odnošajih med seboj in da ukrene vse, da ne nastanejo v slučaju njegove nagle smrti kake homatije, ki škodujejo gotovo državi kot taki in tudi vladarski rodovini. Zgodovina nam je priča, da nastanejo prepiri med bližnjimi in daljnimi sorodniki prejšnjega vladarja, če ni zakonite določbe glede nasledstva in nerazdeljivosti dežela. Nastanejo vojne, ki trajajo po več let, ki uničijo toliko in toliko tisoč mladih, nade-polnih bitij, ki uničijo blagostanje prebivalstva za desetletja. V starem, srednjem in novem veku nam navaja zgodovina učiteljica človeškega rodu — dovolj takih vzgledov. * Dežela za deželo je odpadla od prej mogočnega kraljestva in velikokrat se je zgodilo, da je kraljestvo sploh izginilo. Koliko je bilo prelite krvi po naših krajih po izmrtju Babenberžanov in celjskih grofov! Prenehala je moč Luksenburžanov, ko je razdelil mogočni Karel IV. svoje dežele med svoje sinove. Koliko gorja je prinesla Angleški in Francoski stoletna nasledstvena vojna v 14. in 15. stoletju in koliko Angleški boj med „belo in rdečo rožo“ koncem srednjega veka. Izginila je nekdaj slavna slovanska država Poljska, ker ni imela pravih in zakonitih določb o nasledstvu po izmrtju Jagelovičev. Z razdelitvijo dežela med posamezne člane vladarske rodovine je trpela in trpi celokupnost prej mogočne državne enote in to se je dogodilo mnogokrat v habsburški rodovini in sicer 1. 1379., 1411. in 1564. S tem je trpela moč in veljava Habsburžanov in njih države na zunaj in ravno v 15. stoletju se je to posebno pokazalo v zgodovini naše ožje domovine, ko je kruti Turčin brez ovir ropal in požigal po Hrvatskem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ostajal tam po več tednov, zasramoval naše vladarje in odvajal naše prednike v turško sužnost. Leta 1700. je izmrla habsburška dinastija na Španskem v moškem kolenu. Avstrijski vladar Leopold I. je mislil, da zasede Špansko sorodna habsburška rodovina na Avstrijskem in sicer eden njegovih dveh sinov. Ker se pa to ni zgodilo in ker se je vnela dolgoletna španska nasledstvena vojna med Avstrijo in Francosko, čegar vladarji so bili tudi v sorodstvu z izumrlo špansko vladarsko rodovino, je izdal Leopold I. 1. I 703. „pactum mutuae successionis“ t. j. splošne določbe glede nasledstva v avstrijskih deželah. Določil je, da pridejo pri nasledstvu v poštev v prvi vrsti zakonski moški po prvorojenstvu. Ako bi pa ne bilo teh, pa po isti pravici ženske. Leopolda 1. je nasledil 1705. Jožef L, ki pa je že 1. 1711. umrl in prišel je na prestol drugi sin Karel. Karel VI. je bil tedaj že več let oženjen z Elizabeto Brunšviško in ni imel v prvih desetih letih nobenega potomca. Začelo se je javno ugibati, kdo naj mu bode naslednik, kajti Karel VI. je bil tedaj edini moški Habsburžan. Razni evropski vladarji, ki so bili v svaštvu s Habsburžani, so se že veselili, da si bodo delili lepe habsburške dežele. To so dobro znali tudi hrvaški stanovi, ki so bili z dušo in telesom udani habsburški rodovini. Sklenili so v kritičnem času za obstanek Habsburžanov svojevoljno meseca marca 1. 1712. na poziv zagrebškega škofa Esterhazyja, da priznajo nasledstvo, če izumrje moško potomstvo v habsburški rodovini, ženski in sicer sprejmejo za vladarja tisto princesinjo ali njeni zarod, ki vlada v Avstriji, Štajerski, Koroški in Kranjski; kajti oni hočejo vedno ostati skupaj s teh dežela prebivalci, ki so jih bili krepko podpirali v turških bojih. Hrvatje se tedaj niso ozirali na dolgoletno zvezo z Ogrsko, s katero so živeli skupno izza leta I 102., zato ne, ker so bili Ogri vedno pripravljeni, zvezati se s Turki proti svojemu vladarju, kar se je tudi zgodilo večkrat. Ker so imeli na Ogrskem pravico do prestola le moški potomci v habsburški rodovini, so upali tedaj Ogri, da si bodo izbrali po svoji volji vladarja in se tako odcepili od Avstrije. Zato ni čuda, da so zamerili hudo ta ukrep Hrvatom in trdili so, da Hrvatje nimajo pravice do svojevoljnih izjav glede prestolonasledstva. Hrvatje pa so jih zavrnili: „Mi smo le zavezniki Ogrov, ne pa njih podložniki in od pamtiveka smo imeli svoje kralje, ogrske kralje priznavamo, dokler so avstrijski.“ Z veseljem sta cesar in dvor sprejela ta sklep in ga tudi potrdila. Ta hrvatska izjava je napravila mogočen vtis na Ogre. Dasi neradi, so vendar sklicali ogrski velikaši palatinalsko konferenco, kateri je prisostvoval tudi avstrijski dvorni kancelar baron Ivan Seilern. V tej konferenci so sklenili Ogri, da priznajo tudi ženski nasledstvo iz habsburške dinastije na Ogrskem. Vsled tega položaja je Karel VI. zbral svoje tajne svetnike, med katerimi je bil tudi slavni vojskovodja princ Evgen Savojski, ravno danes pred dvesto leti, t. j. 19. aprila 1713. leta, okoli sebe in jih opozoril v prvi vrsti na določbe, ki jih je bil že oče njegov, Leopold I. izdal leta 1 703. in ki so ostale do tistega časa tajne. K tem določbam je pridejal — „da se njegove dežele ne smejo razdeliti po njegovi smrti, kar se je poprej večkrat zgodilo na škodo državi in vladarski rodovini, ampak na) preidejo nerazdeljive na sinove po načelu prvorojenstva in linearnega nasledovanja; ako bi teh ne bilo, na hčere tako, da sledi najprej najstarejša hči in njeni potomci; če izumre rod najstarejše hčere, pa slede po vrsti potomci mlajših hčera; ako pa izumre vse potomstvo Karlovo, preide vlada na hčere cesarja Josipa 1. in če tudi teh potomcev ne bi bilo več pa na potomce hčera Leopolda 1. t. j. sester Josipa I. in Karla VI.“ Ta sklep je cesar potrdil in ga dal razglasiti. Pozval je deželne stanove posamič, da priznajo navedene določbe. Vse dežele so ugodile tej zahtevi in sicer avstrijski, štajerski, koroški, kranjski primorski, tirolski in češki stanovi 1720., hrvatski 1721., ogrski in erdeljski 1722. in belgijski 1723. leta. Ta cesarjeva določba in njeno odobrenje po navedenih stanovih se skupno zove pragmatična sankcija, t. j. temeljni državni zakon, ki naj ima veljavo za vse čase. Ta zakon se je navedel že 6. decembra 1. 1724. med državnimi in temeljnimi zakoni in je še dandanes poglavitna podlaga nerazrušni zvezi med avstrijskimi deželami. Vsem odkritosrčnim prijateljem Habsburžanov in celokupnosti avstrijskih dežel se je odvalil težek kamen od srca, ko se je razglasil ta državni zakon. Odstranjene so bile vse zapreke, da bi nastali med domačim prebivalstvom pomisleki glede nasledstva, dokler živi še kak član slavne habsburške rodovine. Ni pa bilo to urejeno glede drugih evropskih dežel. To je dobro znal slavni Evgen Savojski in je svetoval zato cesarju, naj sedaj tudi uredi gospodarstvo v Avstriji tako, da bo mogel vzdržati močno vojsko, češ, da bo treba še kdaj braniti pravice cesarjeve hčerke Marije Terezije z mečem v roki zoper sosednje vladarje, ki planejo po cesarjevi smrti brez dvoma po Avstriji. Toda Karel se je raje pogajal s sosedi ter je bil vesel, ko so mu drug za drugim priznali pragmatično sankcijo, dasi ne zastonj, nego pregovorjeni po raznih žrtvah. Cesar Karel VI. je bil uverjen v svoji pošteni duši, da noben vladar ne bo snedel dane besede, ne Rus in ne Prus, ne Saksonec in ne Spanec, ne Francoz in ne Anglež. Potrdili so mu bolj ali manj odločno njegove ukrepe o nasledstvu izimši volilnega kneza bavarskega, ki je upal kot zet Josipa 1., da zasede prestol po Karolu VI. Da bi zajamčil veljavo pragmatične sankcije, je razpustil Karel VI. na ljubo Angležem in Nizozemcem komaj dobro ustanovljeno „Vzhodno indijsko trgovsko društvo“ v Ostendi v Belgiji, ki je imelo povzdigniti avstrijsko trgovino v prekmorskih deželah; saksonskemu volilnemu knezu, zetu Josipa 1., je pomagal v poljski nasledstveni vojni na poljski prestol, a moral je pri tem žrtvovati Spanjski Neapoljsko in Sicilijo. Dne 29. oktobra 1. 1740. je zatisnil za vedno oči Karel VI. in sledila mu je na prestolu njegova 23 letna hči Marija Terezija, ki je bila poročena z velikim vojvodo lotarinškim Franc Stefanom. Takoj po njenem nastopu so se začeli zbirati črni oblaki nad obzorjem avstrijskih dežel, ki so pretili uničiti našo domovino. Začele so se dolgotrajne in krvave vojne, vojne s Prusi in avstrijska nasledstvena vojna. V teh vojnah je izgubila Marija Terezija nekaj ozemlja, a rešila je celokupnost naše države in obdržala se je na prestolu habsburško - lotarinška dinastija. Leta 1804. je nemški cesar Franc II. proglasil pragmatikalni patent, s katerim si je nadel naslov „cesar avstrijski“ (Franc I.) ter povzdignil Avstrijo v dedinsko cesarstvo. Od proglasitve pragmatične sankcije se avstrijske dežele niso nič več delile in nasledovanje se zgodi brez ugovarjanja od kake strani. Le leta 1848. so se uprli zopet Ogri in oznanili dne 14. aprila 1. 1849. v Debreczinu vsemu svetu, da Madjari ne priznavajo več vladarja iz habsburško-lotarinške rodbine kot svojega kralja. Tedaj so pokazali v prvi vrsti svoj dinastični čut naši bratje Hrvatje, ki so zastavili vse svoje moči in pripomogli znatno, da se je udušil upor na Ogrskem, da so Ogri morali zopet priznati habsburško-lotarinške vladarje za svoje kralje. Tedaj je poudarjal hrvaški ban Jelačič v državnem zboru na Dunaju zvestobo svojega naroda in opomnil merodajne kroge na ukrep hrvaških stanov iz leta 1712., da ostanejo zvesti habsburški rodovini in njenim potomcem, ki vladajo tudi v deželah, kjer prebivajo potomci onih mož, ki so tolikokrat stali v bojih s Hrvati zoper Turke in dali vse za vero, dom, cesarja, v bojih s krutimi Turki, ki so pri-zadjali toliko gorja našim prednikom, ki so krivi, da so zaostale južne avstrijske dežele v prosveti, v blagostanju in razvoju narodnega ponosa. Ker pa more vse to zboljšati le naša habsburško-lo-tarinška dinastija, zato stojimo krepko ob njeni strani, kajti naša in naših bratov Hrvatov prihodnost je le v habsburško-Iotarinškem taboru. Pokažimo pri vsaki priliki svoj dinastični čut, kar so naši južni bratje že tolikokrat v prid Habsburžanom storili, in še bolj bo skrbela za nas naša slavna vladarska rodovina. Dvignila nas bo z našimi brati v zvezi z drugimi avstrijskimi narodi. Tako bodemo postali močni mi in še bolj močna in mogočna pa naša ljuba domovina Avstrija in ž njo slavna habsburško-lotarinška vladarska rodbina, ki bo lahko kljubovala vsem nevarnostim, naj pa pride sovražnik od te ali one strani, kajti: „Hrast se omaje in zid, zvestoba Slovencu ne gane“. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj dr. Beuk. I. Učiteljski zbor. a) Izpremembe in imenovanja: Koncem šolskega I. 191 1-12 so izstopili iz učiteljskega zbora profesor Julij Nardin, pravi učitelj dr. Ivan Pregelj in namestni učitelj dr. Nikolaj Omersa. Prvi je dobil učno mesto na I. državni gimnaziji v Ljubljani, drugi na gimnaziji v Kranju, dr. Omersa pa je bil imenovan za učitelja v IX. čin. razredu na državno obrtno šolo v Ljubljani. Profesor dr. Josip Mencej je bil z odlokom c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 22. avgusta 1912, št. 36209, za šol. leto 1912-13 prideljen v službovanje državni gimnaziji v Kranju. Na novo so vstopili v učiteljski zbor Leopold Andree, Janko Krajec, imenovana pravim učiteljem z odlokoma c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 31. avgusta 1912, št. 38476 in 38446, in namestni učitelj Ljudevit Mlakar (c. kr. dež. šol. svet, 21. oktobra 1912, št. 7852). Ivo Tejkal je bil imenovan z odlokom c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 20. junija 1912, št. 22354, za pravega učitelja, Leopold Andree pa je dobil z odlokom c. kr. dež. šol. sveta z dne 21. marca 1913, št. 1928, naslov profe-.sorja. Za učitelja neobveznega predmeta petja je bil imenovan z odlokom c. kr. ministrstva z dne 31. oktobra 1912, število 8357, Ivan Pogačnik, c. kr. rudn. organist v Idriji. b) Učiteljski zbor ob koncu šolskega leta : J 1 HO 1 m e Kustos Je poučeval i = c >£> -S 1 Dr. Stanislav Beuk, c. kr. ravnatelj, c. kr. nadporočnik v e«., občinski odbornik mesta Idrije prirodopis VI., slovenščino 1. in vodil vaje v streljanju 5 (6) 2 Leopold flndree, c. kr. profesor fizikalnih učil matematiko IV., VII. in fiziko VI., VII. 17 > 21 I1/* Vseh sprejetih je tedaj bilo 25 362 17 ,93 22' 261 17 241 1618 — Na novo: Na podlagi sprejemne izkuinje — 10- — — — — — 1 11-’ 7 Iz nižjih razredov premeščenih 25 — — — — 2 t1 3' 2 Repetentov . — 1 — 1 Vi Zopet: Iz nižjih razredov preme- ščenih — 22 15 16:l 21' 23 15 22 I344 84 Repetentov — 3 2 3 1 l1 2 — 121 7 Med šolskim letom jih je izstopilo 2 4 1 — 4' 1 101 6 Koncem šolskega leta 1912-13 je bilo tedaj učencev 23 32- 16 19 22' 22 17 23' 1517 II. Po rojstnem kraju: Iz Idrije 17 19 8 122 I01 1 1 5 9 743 50 Iz idrijskega okraja .... 3 5 — 2 — 1 2 1 II 7 S Kranjskega sicer .... 1 4 5 4 10 5 5 8' 41' 27 S Primorskega 1 4 2 1 — 5 3 4 19 12>/2 S Štajerskega — 0- — — 2 — 1 1 42 2 */* 1 S Češkega — — I O1 — — 1 — 21 Z Rumunskega 1 1- — — — — — 1 — III. Vere so vsi rimskokatoliške 23 322 16 )93 221 22 17 231 '5.7 IV. Po materinščini: Slovenci 23 312 15 ,93 221 22 16 231 I487 98 Nemci — — 1 — — — — 1 '/ 2 Čehi — i — — — 1 — 2 1 V. Po bivališču staršev: Iz Idrije in najbljižje okolice 19 222 11 14 II1 12 7 9 86 57 Od drugod 4 10 5 5 11 10 10 14’ 65 43 VI. Šolnino: Je plačalo 'v 1. polletju učencev 2 13 2 3 9 5 8 2 44 29 K . . 40 390 60 90 270 150 240 60 1300 — v II. polletju pa 1 11 4 4 9 5 11 10 55 37 K . . 20 330 120 120 270 150 330 300 1640 Skupaj K . 60 720 180 210 540 300 570 360 2940 a) Dijaške ustanove. 1) Gostiša Alojzij, pripr. r., Kortsche Blaž, II. m. . K 80'— 2) Kočevar Franc, IV. r., Janez Thaler pl. Neuthal, I. m. „ 51 ‘60 3) Hladni^ Anton, V r., Franc Hladnik „ 60'— 4) Pirc Franc, VII. r., M. Lamb in Schwarzenberg, II. m. „ 186'— 5) Uršič Julij, VII. r., Janez Tomšič.......................„ 1 53‘— 6) f Vremšak Emil, VIL r., Adam Schuppe, I. m. „ 68'— Skupaj . . K 598'60 b) Lokalne podpore. 1. Podporno društvo za dijake na realki v Idriji. Društvo je imelo dne 7. decembra 1912 redni občni zbor. Za upravno leto 1913 so bili izvoljeni v odbor: Dr. Stanislav Beuk, predsednik; Valentin Lapajne, predsednikov namestnik; Ivan Bajželj, tajnik; Baltazar Baebler, blagajnik. Pokrovitelj društva postane, kdor plača K 100; društvenik K 10; podpornik vsak, ki društvu kaj daruje. Zaznamek pokroviteljev, društvenikov in podpornikov v tekoči upravni dobi (sklep junija): a) Pokrovitelji: C. kr- ministrstvo za javna dela K 300, Ograjna hranilnica in posojilnica V Idriji K 200. b) Društveniki: Andree Leopold, Antloga Jakob, Baebler Baltazar sen., Baebler Baltazar jun., Bajželj Ivan, dr. St. Beuk, Ciniburk Franc, Dežela Josipina, Didič Franc, Gangl Engelbert, Goli Franc Ks., Harmel Dragotin, Helmich Vaclav, Kenda Ivan, Kenda Peter, Kobal Alojzij, Kobal Matevž, Kogej Srečko, Krajec Janko, Kuželički Juro, Lapajne Dragotin, dr. Lončar Dragotin, Novak Alojzij, dr. Novak Franc, Novak Julij, Mlakar Ljudevit, dr. Papež Milan, Pegan Alojzij, Pirc Danilo, Pirnat Mohor, dr. Potočnik Matej, Potočnik Rudolf, Prelovec Franc, Primožič Andrej, Slavik Bohumil, Sax Hinko, Stranetzjzy Kajetan, Šepetavec Josip, Šinkovec Franc, dr. Štverak Jan J., Šotola Jaroslav, Tavzes Franc, Tejkal Ivo, Turk Ivan, Vidic Filip. c) Podporniki: Babin Miloš I K; Bratuš Anton 5 K; Brumat Peter 8 K; Buh Pavla / K; Burnik Josip 2 K; Burnik Lina I K; čisti dobiček abiturijentske Veselice K 2612; čisti dobiček dijaškega plesnega venčka 25 K; Delavsko bralno društvo V Idriji 25 K; Gostiša Ferdinand I K; Gruden Marija 3 K; Hlebec Dragotin 2 K; Kavčič Franc 2 K; Kavčič Marija 2 K; Kerševan Josip 3 K; Kmetska posojilnica na Vrhniki 25 K; Knap Anton 5 K ; Knap Josip 10 K; Kogej Anton I K; Krapš Anton I K; Lapajne Leni I K; Lapajne Marija / K; Likar Marija 3 K; Lipušček Andrej 2 K; Majnik Franc I K; Novak Otmar / K; Novak Rajko I K; Paradiž Franc 2 K; Pleskovič Rudolf / K; dr. Potočnik Matej 10 K; pl. Premerstein Kajetan 3 K; Rupnik Josip K; Rupnik Marija 2 K; Seljak Josip„ 1 K; Štraus Ivan I K; Štraus Marija 2 K; Štros Leopold I K; Šuntar Ana K /'20; Tratnik Mijo K O'40; Treven Ignac / K; Treven Karel 5 K; Vidmar Valentin I K; Vončina Franc X. I K; Žagar Janko I K; Živic Ana / K; dr. Žižek Branko 2 K. Račun podpornega društva za dijake na realki za leto 1912. > v .(Ž5 Dohodki K v. > •en Izdatki K v. 1 Saldo iz upravnega leta 1911 5 69 1 Za nove knjige , 243 — 2 Podpora c. kr. ministrstva za javna dela 300 — 2 Za obleke, pelerine in čevlje 678 55 3 Podpora kranjskega deželnega odbora .... 150 — 3 Za popravo starih knjig 91 70 4 Podpora idrijske mestne občine 300 — 4 Za pobiranje članarine . 27 — 5 Podpora Okr. hranilnice in posojilnice v Idriji 200 5 Prispevek k stanarini enega dijaka 36 — 6 Podpora „Slapenske posojilnice“ v Vipavi 50 — 6 Za kolek 1 26 7 Podpora notranjske posojilnice v Postojni 20 76 7 Odškodnina društvu „Gesellschaft der Autoren etc.“ in za prenašanje stolov ob priliki dijaškega koncerta 13 8 Čisti dobiček dijask. koncerta 180 9 Čisti dobičai: dijaškega plesnega venčka .... 25 8 Za tiskovine — 80 10 Čisti dobiček abiturijentske veselice 26 12 9 Vložil v hranilnico . 773 11 Dar „Zadruge trgovskih in svobodnih obitov v Idriji“ namesto novoletnih voščil 96 31 12 Dar Okraj, hranilnice, Nar. čitalnice in Veter, društva v Idriji namesto venca na grob g. J. Grudna . 45 13 Članarina oziroma podpora nabrana v Idriji 487 Skupaj torej dohodkov 1885 88 Skupaj torej izdatkov 1864 31 Če se odštejejo izdatki . 1864 31 Ostane v blagajni saldo . 21 57 Vrednost vložnih knjižic je znašala 31. dec. 1911 9533 36 Vrednost vlož. knjižic znaša 31. dec. 1912 .... 10568 31 Torej imamo prirastka v letošnjem letu .... 1034 95 V začetku šol. leta 1912-13 je nakupilo društvo 65 novih učnih knjig, slabejše pa so se popravile. Vse knjige so se potem posodile revnim dijakom. Tudi z obleko in obutvijo je obdarilo društvo najbolj potrebne učence: 17 učencev je dobilo popolno zimsko obleko, 3 so dobili ogrinjače, 12 učencev pa črevlje. Občni zbor je sklenil nekatere izpremembe društvenih pravil; c. kr. deželna vlada za Kranjsko je vzela te izpremembe na znanje in potrdila nova pravila z odlokom z dne 12. aprila 1913, št. 946. 2. Idrijsko prebivalstvo je kazalo v dejanju vedno in povsod blago srce in radodarne roke za realčno mladino in z veseljem podpiralo vsako akcijo v pomoč ubožnim dijakom. Več jih daje potrebnim učencem hrano, nekateri tudi stanovanje ter prispevke za nabavo obleke in učnih pripomočkov. Gg. zdravniki so v mnogih slučajih lečili brezplačno bolne realce. Poročevalec se zahvaljuje vsem dobrotnikom kar najtopleje in prosi, naj bi blagi mladinoljubi ohranili še nadalje svojo naklo- njenost naši mladini te pridobili društvu novih prijateljev. V. Šolsko zdravstvo. Zdravstveno stanje učencev je bilo v preteklem letu povoljno. Daljših bolezni je bilo prav malo, nalezljivih nobenih. Pač pa je zopet nepreprosljiva smrt posegla v mlade vrste dijaške ter končala mlado življenje: Sedmošolec Emil Vremšak je nagloma v šoli med poukom preminul. (Glej v kroniki!) Najvažnejše zdravstvene uredbe so bile kakor druga leta sledeče : a) V šolskem poslopju. Po učnih sobah, stopnicah in hodnikih so nastavljeni higienični pljuvalniki, stranišča so prirejena za po-plavljenje z vodo, urinoarji se namažejo večkrat s posebnim oljem. Tla učnih sob in telovadnice se napoje trikrat na leto z oljem zoper prah. Ob daljšem odmoru ob 10. uri zapuščajo učenci učne sobe, ki se med tem dobro prezračijo. V tem času se izprehajajo po prostornem realčnem dvorišču in po velikem travniku za realč-nim poslopjem. V vseh nadstropjih je učencem na razpolago izborna pitna voda iz vodovoda. V začetku šolskega leta se prečita v nižjih razredih navodilo: Kako je ravnati z razpokljivimi in lahko vnetljivimi snovmi, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju, ob koncu šolskega leta pa se je učencem vnovič priporočilo, da si nabavijo knjižice: L. Burgerstein, Zdravstvena pravila, Določbe glede odvračanja jetike (odlok c. k. min. predsed. z dne 24. aprila 1902, štev. 29949) in Dr. Lamberg, Die erste Hilfe bei plötzlichen Un- glücksfällen. V telovadnici sta obešeni Eschner-Esmarchovi na-stenski sliki o prvi pomoči v nezgodah, v kabinetu telovadnice pa je za vsak slučaj pripravljena „domača lekarna“ s potrebnimi zdravili in obvezami. Na pravilno negovanje telesa in posameznih udov se opozarjajo učenci pri telovadbi, lepopisju in izletih, še posebej pa o škodljivem vplivu alkohola na človeški organizem pri pouku prirodopisa m kemije. V ta namen se je nabavilo za dijaško knjižnico več izvodov Malega protialkoholnega katekizma ter kupile nastenske slike, ki kažejo škodljivi vpliv alkoholnih pijač na človeške organe. Za slučaj ognja na realki prirejeni poizkusi so pokazali tudi letos, da je za ta primerljaj narejeni načrt odhoda iz poslopja popolnoma primeren. b) Dijaška stanovanja je pregledala posebna komisija tekom prvega polletja. Stanovanja odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Kjer je bilo treba, je komisija nasvetovala izpremembe, v poedi-nih slučajih pa naročila učencem, oziroma njihovim staršem, da si poiščejo druga stanovanja. Tudi sicer je šlo ravnateljstvo, kakor tudi učiteljstvo rado staršem na roke pri izbiranju stanovanj. c) Telovadba, dijaške igre, športi. Tudi v preteklem šolskem letu se je skušalo vsem ministrskim določbam, izdanim v zadnjem času glede prave telesne vzgoje srednješolske mladine, po možnosti in lokalnim razmeram primerno zadostiti. Kakor v prejšnjih letih se je gojila tudi letos poleg obvezne telovadbe prostovoljna telovadba in sicer v dveh oddelkih. Vodil jo je učitelj telovadbe. Učenci od pripravljalnega do IV. r. so telovadili v nižjem oddelku vsak ponedeljek in četrtek od 5. do \'2 7. ure popoldne v dveh, treh ali štirih vrstah, kakor je bil pač obisk. V poletnem času se je vršila ta telovadba v torkih in petkih od 4. 'do 5. ure popoldne. Vadile so se večinoma vaje, predpisane v učnem načrtu za nižje razrede srednjih šol. Pred-telovadih pa so učenci višjih razredov in sicer: Kovač Ant., Šinkovec Bogomir, Čuček Jos. in Zwölf Ivan. Prostovoljna telovadba se je vršila 57krat, navzočih je bilo skupaj 1080 učencev, največ v eni uri 31, najmanj 8, povprečno 18’9. Učenci ostalih višjih razredov so telovadili v višjem oddelku ob nedeljah od 10. do 1 /a 12. ure dopoldne in ob sredah popoldne od 5. do '12 7. ure, v poletnem času pa ob torkih in petkih od V2 8. do 1 /2 9. ure zvečer. Razvrščeni so bili tudi v dveh ali treh vrstah ter so vadili svoji starosti in svojim zmožnostim primerne vaje, večkrat tudi težje nego jih predpisuje učni načrt. Kot predtelovadci so telovadili učenci: Ostanek Fr., Dežela Viktor, Kovač Anton, Šinkovec Bogomir in Zwölf Ivan. Skupno je bilo navzočih 730 učencev pri 52kratni telovadbi. Največ jih je bilo 30, najmanj 5, povprečno 14' 1. Ob ugodnem vremenu je bilo učencem zavoda na razpolago približno 7000 m1 obširno igrišče, last c. kr. rudniškega ravnateljstva, za dijaške igre. Igrali so ob sredah in sobotah popoldne od 2. do 5. ure, v poletnem času pa ob ponedeljkih in sredah od 3. do 6. ure popoldne. Za raznovrstne igre so jim bile na razpolago razne igralne žoge, dalje kroket, balin, disk i. t. d. Skupaj se je igralo v 20 popoldnevih 56 ur. Za kopanje pod milim nebom je služilo dijakom nekaj prostorov v reki Idrijci, ki pa, žal, niso pripravni za plavanje. Za to važno telesno vajo primernega kopališča mesto Idrija še vedno nima. Zimski čas je nudil dijakom dvoje prijetnih in zdravih zabav. Gojili so sankanje in drsanje, v kolikor je dopuščalo vreme. Za oba ta športa so imeli dijaki brezplačno, oziroma proti majhnemu plačilu primerne prostore na razpolago. Pregled o posameznih telesnih vajah dajeta naslednji razpredelnici. San- kači Pla- valci Kole- sarji Igralci Drsalci štev. 30'4 4'3 Pripr. 4'3 347 4'3 4'3 34'3 3T2 187 47'3 26'2 104 363 27'2 227 27'2 136 36 363 272 647 823 70.5 52' 56-5 695 4'3 Sliopai 37'9 79 45'4 32 7 174 6’8 5 7 Obisk prostovoljne telovadbe. Oddelek Dnevi telo- vadci Največ Najmanj Pov- prečno nižji 57 1080 31 8 18-9 višji 52 730 30 5 141 Skupaj 109 1810 31 5 16 6 VI. Kronika. 1912. 5. do 9. julija: Ustne zrelostne izkušnje v glavnem terminu. 16. septembra: Vpisovanja v pripravljalni in prvi realčni razred. 1 7. septembra: Sprejemne izkušnje v I. razred. 18. septembra: Ponavljalne in dodatne izkušnje. 19. septembra: Sprejemne izkušnje v 11. do Vil. razred. 20. septembra: Vpisovanje v II. do VII. razred. 21. septembra: Slovesna služba božja. 23. septembra: Pričetek rednega pouka. 23. do 27. septembra: Pismene zrelostne izkušnje v jesen, terminu. 2. oktobra.: Ustne zrelostne izkušnje v jesenskem terminu. 4. oktobra: Slovesna služba božja povodom godu Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. 21. in 22. oktobra: Učenci gredo k spovedi in sv. obhajilu. 1. do 3. novembra: Pouka prosti dnevi. 19. novembra: Spominska maša za Nj. Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. 21. decembra do 2. januarja 1913: Božične počitnice. 1913. 12. februarja: Zrelostne izkušnje v februarskem terminu. I 5. februarja : Sklep I. polletja. 19. februarja: Pričetek rednega pouka v II. polletju. 24. in 25. februarja: Učenci gredo k spovedi in sv. obhajilu. 19. do 25. marca: Velikonočne počitnice. 19. aprila: Proslavitev 200 letnice Pragmatične sankcije. Spored: Nagovor ravnatelja. Govor profesorja dr. M. Potočnika. — Sklepni govor ravnatelja. 7. maja: Ravnatelj da ta dan prosto. 10. do 13. maja: Binkoštne počitnice. 21. maja^ Vremšak Emil, učenec VII. razreda, umrl. "J* Emil Vremšak. je bil rojen dne 31. januarja 1893 v Kamniku. Na tukajšnji zavod je prestopil z ljubljanske realke z začetkom šolskega leta 1911-12. Odkritosrčnega, značajnega mladeniča so imeli radi vsi, ki so ž njim občevali. Bil je navdušen in izvrsten pevec-tenorist, ki je posebno pripomogel k temu, da je razpolagal zavod s prav dobrim dijaškim pevskim zborom. Preljubega sina objokuje nevto-lažljiva mati, ki je stavila nanj vse svoje upe, sošolci so izgubili ljubljenega tovariša, učitelji pa ohranijo svojega vrlega učenca v blagem spominu. N. v m. p.! 22. maja: Zavod se udeleži procesije sv. Rešnjega telesa. 29. maja: Majniški izlet. 10. in 11. junija: Učenci pripr., I. do VI. razr. gredo k spovedi in sv. obhajilu. 9. do 12. junija: Pismene zrelostne izkušnje v glavnem terminu. 13. in 14. junija: Učenci VII. r. gredo k spovedi in sv. obhajilu. 22. junija: Zavod se udeleži procesije sv. Ahacija. 5. julija: Razdelitev letnih izpričeval po slovesni zahvalni službi božji. VII. Najvažnejši odloki šolskih oblasti. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk: a) z dne 1. julija 1912, št. 611: Na Kranjskem odpravljeni prazniki, ki padejo v učni čas, so pouka prosti dnevi; glede šol. maše obveljajo prejšnji predpisi. (C. kr. dež. šolski svet, 18. julija 1912, št. 4819.) b) z dne 8. oktobra 1912, št. 36175: Profesor na drž. realni gimnaziji v Gradcu, g. Ladislav Pazdirek, imenovan za strokovnega nadzornika za prostoročno risanje. (C. kr. dež. šol. svet, 1 5. oktobra 1912, št. 7724.) c) z dne 6. novembra 1912, št. 31073: Ce ponavlja absolvi-rani realec dodatno zrelostno izkušnjo za obisk vseučilišča, plača takso 20 K. (C. kr. dež. šolski svet, 13. novembra 1912, št. 8415.) C. kr. deželni šolski svet kranjski: a) z dne 7. oktobra 1912, št. 7454: Hospitantinje 1. razr. ne morejo biti v prvem polletju oproščene plačevanja šolnine. b) z dne 10. februarja 1913, št. 131: Šolska oblast ima nadzorstvo nad kinematografskimi predstavami za mladino. — Obisk kinematografa spada pod § 29. disciplin, reda za idrijsko realko. c) z dne 18. marca 1913, št. 1530: Izpričevala, ki so si jih pridobili Avstrijci v inozemstvu, v Avstriji niso veljavna. Za prestop v avstrijsko šolo je treba sprejemne izkušnje. B. Pouk. I. Obvezni predmeti. a) Učni načrt. V šolskem letu 1912-13 so se poučevali obvezni predmeti po normalnem učnem načrtu za realke, objavljenim z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 8. aprila 1901, št. 14741. Le za pouk slovenščine in francoščine ima zavod poseben načrt, ki ga je odobrilo ministrstvo z odlokoma z dne 7. junija 1901, št. 13152, in z dne 5. julija 1905, št. 23775. Odlok c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 29. maja 1912, št. 22169, določa za veronauk v Vil. razredu dve tedenski uri. — Glede števila tedenskih ur za jezike je zaradi tega nastala razlika med normalnim učnim načrtom in načrtom za idrijsko realko. Za učni jezik velja odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 17. julija 1910, št. 4470, ki se glasi: C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je dovolilo z odlokom z dne 26. junija 1910, št. 24156, da se poučuje na zavodu nemščina v vseh razredih, zgodovina in zemljepis v višjih razredih, oziroma na višji stopnji, dalje kemija in opisna geometrija v višjih razredih z nemškim učnim jezikom, za ostale učne predmete pa da se uvede, če so na razpolago aprobirane učne knjige, slovenski učni jezik. Terminologija naj se podaja v vseh učnih predmetih v obeh jezikih in naj se tudi od učencev zahteva. Od nemškega učnega jezika na slovenski jezik se mora prehajati sukcesivno. Na podlagi tega in prej omenjenih odlokov so se poučevali v preteklem šolskem letu obvezni učni predmeti, kakor kaže nastopna preglednica, ki pomenjajo v njej števila tedenske ure, debel tisk slovenski, droben pa nemški učni jezik. Predmet Pripr. razred 1. ii. III. IV. V. VI. VII. Skupaj razred Verouk 2 2 2 2 2 2 2 2 14 Slovenščina 4 3 3 3 3 3 3 3 21 nemščina 12 5 5 4 4 3 3 4 28 Francoščina _ — 5 4 4 3 3 19 Zemljepis — 2 2 2 2 1 1 }3 10 Zgodovina — 2 2 2 2 3 2 16 Matematika 4 3 3 3 4 4 4,3 5 26,25 Prirodopis — 2 2 1 3 1 2 2,3 3 11,12 Kemija — — 3 2 — 8 Fizika — — 3 2 — 4 4 13 Geometriško risanje — — 2 2 3 3 3 2 15 Prostoročno risanje 2 4 4 4 3 3 2 3 23 Lepopisje M 1 1 Telovadba l 2 2 2 2 2 2 2 14 Skupaj . . 26 ;26 27 32 34 33 33 34 219 b) Učne knjige za šolsko leto 1913-14 se naznanijo pravočasno na črni deski. c) Šolske in domače naloge. Iz slovenščine. V. razred. 1. Važnost tradicionalega slovstva. — 2. a) Prizor pri prihodu in odhodu vlaka, b) O postanku pravljic in pripovedk. 3. Kaj pripovedujejo narodne pravljice o vilah? 4. Kakega pomena je za dijaka potovanje? — 5. Asan-aginica. (Karakteri- stika.) 6. Zakaj imenuje zgodovina nekatere može „velike“? - 7. a) Dobra knjiga je dober prijatelj, b) Skopuh in zapravljivec. (Primera.) 8. Osveta zmagujočih kmetov nad svojimi tlačitelji in graščakov nad kmeti. (Po Aškerčevi „Stari pravdi“.) — 9. a) Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam!“ (Gregorčič.) b) „Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe!“ (Vodnik). —- 10. Moja najljubša slovenska knjiga. VI. razred. 1. Sta Prešernova verza „Da le petica da ime sloveče, Da človek toliko velja, kar plača“, resnična? 2. a) „Čas je veter, ki pleve razsipava in le zrno pušča“. (Levstik), b) Starec pripoveduje o svojem življenju. — 3. Snov in vsebina „Nove pisarije“. — 4. Svet je veliko gledišče. - 5. a) Prešeren v „Sonetih nesreče“, b) Pomen živo - srebrnega rudnika za mesto Idrijo. — 6. Kulturne razmere v naši državi za vlade Marije Terezije in cesarja Jožefa II. 7. Moja sodba o Aškerčevi pesnitvi „Ukrajinska step“. — 8. a) Človeško življenje je boj. (Razprava), b) Solnčni vzhod. (Oris.) — 9. Žužkojedi in njih življenje. — 10. Hamletova tragična krivda in kazen. VII. razred. 1. Govor ob sošolcovem grobu. — 2. a) Pomen literarne izobrazbe, b) „Ni praznik, predragi mi, naše življenje, - življenje naj bode ti delaven dan“! (Gregorčič). — 3. Kratka karakteristika protestantske in katoliške dobe. 4. Kakšnega pomena je Adrija za našo monarhijo? — 5. Snov in vsebina Vodnikove „Ilirije oživljene“. (Po dispoziciji, ki si jo naj napravi vsak sam in jo vpiše). 6. Prosto voljene teme. — 7. Zakaj moramo ljubiti domovino? — 8. „Ta ni možak, ta ni za rabo, — kdor videl tujih ni ljudij“. (Levstik). — 9. a) Pogovor s tujcem o slovenskih kulturnih pripomočkih. b) Kako vplivata kraj in družba na človeka. (V obliki razgovora). — 10. Zrelostna naloga. Iz nemščine. V. razred. 1. Die Flucht Waltharis von dem Hunnenhofe. — 2. Welchen ' Nutzen gewährt fließendes Wasser seinen Anwohnern? 3. Goethes Erlkönig. (Inhaltsangabe.) — 4. Die Reise eines Wassertropfens an einem Tage. (Von ihm selbst erzählt.) 5. a) Unser Silvesterabend. (Ein Brief an den Freund.) b) Ein Nachmittag vor dem Gasthause „Zum goldenen Löwen“. — 6. Die Bedeutung der Wälder. 7. Das Bild einer mittelalterlichen Stadt. 8. a) Ein Ereignis aus meinen letzten Ferien, b) Freud’ und Leid bei dem Wintersport. 9. a) Glas ist der Erde Stolz und Glück. (Nach gelesenen Gedichten.) — b) Dorotheas Abschied von den Ihrigen. 10. a) Tand, Tand ist das Gebild der Menschenhand. (Frei nach Fontanes „Die Brück’ am Tay“. b) Meine Ferienpläne. 1. a) Der Major von Tellheim im ersten Akte des Lustspieles „Minna von Barnhelm“, b) Der Inhalt der ersten vier Auftritte in Lessings „Minna von Barnhelm“. 2. a) Etwas aus meiner Ferienlektüre, b) Herder in Straßburg. (Nach Goethes „Dichtung und Wahrheit“.) 3. a) Tamms Nachmittagschläfchen. (Nach Voß.) b) Der Soldatenstand in Lessings „Minna von Barnhelm“. 4. a) Der Winter ein Herrenfreund, ein Bauernfeind. b) Welche Rolle spielt der Ring im Lustspiele „Minna von Barnhelm“? 5. a) Wie wird Weißlingen untreu? b) Welche Eigenschaften machen das Gold wertvoll? 6. fl) Die Bedeutung der Eisenbahnen, b) Erfinden und Entdecken. 7. a) Die Exposition von Goethes „Iphigenie“, b) Kann uns zum Vaterland die Fremde werden? 8. a) Wort und Schrift, die Grundpfeiler der Kultur. b) Was man ist, das bleibt man ändern schuldig. 9. a) Die Rolle des Pylades in Goethes „Iphigenie“, b) Stillestand ist Rückgang. — 10. a) Der Pegasus, ein Sinnbild der dichterischen Begabung. b) Bie Exposition in Schillers „Maria Stuart“. VII. razred. I. a) Der Herbst ein Bild des reifen Mannesalters, b) Goethes Alter. — 2. o) Der Schauplatz der Handlung in Goethes „Hermann und Dorothea“, b) Die Schrecknisse der Einsamkeit in Cha-missos „Salas y Gomez. “ 3. a) Die Feuersbrunst in Schillers „Glocke“ und in Goethes „Hermann und Dorothea“, b) Der Kampf des Menschen mit den Elementen. — 4. a) Von den Toten soll man nur Gutes sprechen, b) ln deiner Brust sind deines Schicksals Sterne. — 5. Die Elektrolyse und ihre technischen Anwendungen. — 6. a) Die Vaterlandsliebe, eine wesentliche Grundlage der Staaten. b) Es geht mich nicht an. (Betrachtung über diese beliebte Ausrede.) c) Von der Stirne heiß — rinnen muß der Schweiß, Soll das Werk den Meister loben; Doch der Segen kommt von oben. 7. a) Gespannt zeigt der Bogen seine Kraft, b) Inwiefern verschulden die Personen in Grillparzers „Ahnfrau“ ihr Schicksal selbst? 8. a) Stürmen muß es, soll es Frühling werden, b) Welche Vorteile gewährt einer Stadt die Lage an einem schiffbaren Fluße? c) Lorbeer ist ein bitteres Blatt —■ Dem, der’s sucht und dem, der’s hat. 9. a) Die deutsche Literatur eine Schülerin, Genossin, Führerin fremder Völker, b) Wie stelle ich mir meine Zukunft vor? — 10. Zrelostna naloga. Prebrana slovstvena dela. Iz slovenščine. V. razred. Aškerc, Stara pravda. — Milčinski, Pravljice. VI. razred. Gregorčič, Poezije. (Po izdaji Mohorjeve družbe.) — Shakespeare, Hamlet. VII. razred. Prešeren, Poezije. Domače čtivo. V. razred. 1. Jurčič, Deseti brat. [Kovač.] 2. Stritar, Rosana. | Dežela.] — 3. Erjavec, Rak. | Poniž. | 4. Kočevar, Mlinarjev Janez. [Plešnar.] — 5. Zupančič, Duma. [Rejc.] — Shakespeare, Romeo in Julija. [Brcar.| — 7. Mencinger, Moja hoja na Triglav. |Zagar.| 8. Finžgar, Naša kri. | Hladnik. ] 9. Zupančič, Manom Josipa Murna Aleksandrova. [Kovač.| 10. Aškerc, Zlatorog. [Jalen.] — II. Levstik, Ježa na Parnas. [Terpin.] — 12. Kersnik, Rošlin in Verjanko. | Poniž. ] 13. Meško, Mladim srcem. |Sepetavec. [ VI. razred. 1. Stritar, Svetinova Metka. | Kacin. | — 2. Levstik, Martin Krpan. [Albert.| — 3. Tavčar, Tiberius Panonicus. [Martelanc.] — 4. Kersnik, Cyklamen. [Premerstein. ] — 5. Kersnik, Agitator. [Hnbarmk.J — 6. Jurčič, Tugomer. [Hainnhar.] — 7. Cankar, Bela krizantema. | Sevnik. | — 8. Erjavec, Huzarji na Polici. | Slavik. j Iz nemščine. V. razred. Goethe, Hermann und Dorothea. — Wieland, Oberon. VI. razred. Lessing, Minna von Barnhelm. Goethe, Goetz von Ber-lichingen. — Iphigenie auf Tauris. - Schiller, Räuber. Maria Stuart. VII. razred. Goethe, Hermann und Dorothea. Schiller, Die Jungfrau von Orleans. — Grillparzer, Ahnfrau, König Otokars Glück und Ende. Prosta predavanja. V slovenščini. I. Kako so mislili protestantski pisatelji o jeziku? |Likar.] — 2. Nekaj o Župančiču. [Starec.] — 3. Prešeren in narodna pesem. [Plevnik.] — 4. Idrijsko gledišče. [Kenda Ivan.] V nemščini. 1. Die Bedeutung des Radiums. | Kenda Ivan.| — 2. Die drahtlose Telegraphie. (Lindtner.| 3. Der Einfluß des Neu- satzer Aufenthaltes auf Safarik. |Peteln.] — 4. Heinrich Heine und seine Werke. |Pirc. | - 5. Die Röntgenstrahlen. | Pivk. | 6. Elektrizität und Pflanzenwachstum. |Plevnik.] - 7. Peter Ro- segger. [Sedej. | — 8. Die Geschichte des Eisens. [Šinkovec.] — 9. Die diesjährigen Korpsmanöver bei Zirknitz. [Sotola.] — 10. Iphigenie auf Tauris. [Tauber.] 11. Die wirtschaftlichen Vorzüge der Wasserkräfte. [ Uršič.] — 1 2. Vom Weltuntergang. [Vončina. | 13. Das griechische Theater. [Klavora.] 14. Einiges aus Nietsches Schriften, j Ostanek.] d) Uspeh pouka. 1. Pregled klasifikacije koncem šolskega leta 1912-13. j § L III. m Ü. Ul. VII. ra co V °l 0 Število učencev koncem šolshega leta 23 322 16 19:! 221 22 17 231 151" — G) prav lepo 11 11 3 3 7 9 3 12 48 31-8 lepo 12 20 12 16 14 13 11 9 95 62'9 C u primerno — 1 — 1 3 2 7 4'6 O e d neprimerno brez reda — O2 1 0:l O1 O1 l7 QT"" Skupaj 23 322 16 ,93 221 22 17 23i 151' — vtt na o u a w c •*- c >w o a C/) odlično sposobnih \ Za prestop ^ odličnim uspehom/ — 1 1 — 1 2 5 33 v višji sposobnih \ razred jih je j z dobrim uspehom / 23 2I2 9 14- 13 17 13 20 1074 70-B'7 n , . vobče sposobnih Kazred je — 4 4 21 3 — — 13' 8-6" dovriilo ne5posobnih l 4. nezad. uspehom f 6 1 2 21 3 — O1 142 9-32*» Neklasifikovanih je — — 1 — — — — — 1 07 Ponavljalni izpit jih ima — — — 4 2 3 1 10 6'6 Dodatni izpit jih ima — — — 1 — — — — 1 07 Sbapaj 23 32-> 16 |93 22' 22 17 231 1517 — / 2. Dodatek h k^as'fikac'j< v šolskem letu 1911-12: B 1. 11. lil. 11). Ü. Ü1. 1)11. 'c« V % Ponavlialnih in dodatnih izhušenj — — — 1 5 4 5 7 22 13 I Izmed teh uspešnih . . — — — 1 5 4 5 7 22 100 nj odličnih .... IST* 5 1' 2 — 2 2 3 10> 51/* as *\i sposobnih . . . Hm 19 17 13- 16- 30-’ 141 20 22 132 7688 s ~ 2 5J vobče sposobnih — — 4' — 2 — — 6* 1517 C * >o N nesposobnih . . S — 8 4 5 — 52 3 — 26- 15n ^ J[ neklasifikovanih — — — O1 — — 0' 0« Skupaj . . 24 261 233 212 33- 21* 25 25 17412 — Učni smoter jih je doseglo v °/o 100 62 83 76 100 76 88 100 831!., °l 0 — Male številke poleg večjih pomenijo zasebne učence (učenke). e) Zrelostne izkušnje. Šolsko leto 1911-12. a) Poletni (glavni) termin. O pismenih izkušnjah se je poročalo v lanskem izvestju. Ustne izkušnje so se vršile od 5. do 9. julija; predsedoval je dvorni svetnik Franc Hubad, c. kr. deželni šolski nadzornik za srednje šole. Izkušnje je delalo 21 maturantov; izpraševalna komisija je pripoznala 17 kandidatom zrelost za obisk tehniških visokih šol, enega je reprobirala na pol leta, tri pa za celo leto. Imenik maturantov, ki so dobili izpričevalo zrelosti: 1 m e Rojstni kraj in leto Študij Je izjavil, da te posveti čas kraj Bonča Ivan Idrija 1895 190r>/e—191,/12 Idrija uradništvu Dominco Franc Čezsoča 1893 1904/5—19n/i2 Gorica Idrija železnici 1 m e Rojstni kraj in leto . Študij Je izjavil, da se posveti čas kraj Eržen Anton Koper 1892 1904/5—I911/i2 Gorica, Trst, Maribor, Idrija tehniki Hammerlitz Rudolf Radovljica 1894 1905/6-l9n/i2 Idrija, Trst, Idrija tehniki Kristančič Božidar Viinjevek 1890 Kapele 1890 1904/ö—1911/i2 Gorica, Idrija zivino- zdravništvu Krulc Ivan 1906/7— 19n/i2 Krško, Idrija eksportni akademiji Kumer Alojzij Idrija 1893 190-V-19“/i2 Idrija zivino- zdravništvu Negode Bogdan Sv. Ivan 1892 1904 &—1911/i2 Trst, Idrija tehniki Ramor Ivan Kandija 1889 1903/4—1911/i2 Novomesto, Idrija trgovstvu Sancin Ernest Skedenj 1891 190l/4—I91,/i2 Trst, Idrija tehniki Seljak Anton Idrija 1889 1902/3— 190