UčiteUica na delu zunaj šole. • (Dopis z Goriškega.) V svojem članku „0 ženskem vprašanju" (Učit. Tov." štev. 25) smo poudarjali, da bodi delovanje tudi zunaj šole v organizaciji našega naroda e n a k o za učiteljico kakor za učitelja, in prišli do trditve, da so učiteljice le gledale od strani naše delo. članek je provzročil med našimi koleginjami vročo kri, ki obeta vzkipeti pri prvi ugodni priliki. Eesnica kolje oči, pravi pregovor. Sicer pa je članek dosegel svoj namen, ako je zbudil med učiteljicami zanimanje za razpravljanje tako važnega vprašanja, kakršno je to. Da se pojmi sčistijo, hočemo priporaoči s temile vrsticami. Splošne so pritožbe, današe ženstvo premalo č i t a. Eesnica je, da so deklice ljudskih šol precej boljše čitateljice nego dečki ki imajo več veselja in več smisla za realije. Ako pogledamo v šolske razrednice, se kmalu prepričamo, da je temu res tako. A ne le učne knjige, marveč tudi knjižnice za šolsko mladino imajo v deklicah večje prijateljice nego v dečkih. Kako pa je po dovršeni šolski dobi? Dečkov ideal postane cigareta, igranje za denar in v nekaj letih krčma. Žal, da je temu res tako. — Koliko lepih naukov je pomorilo osatje že v prvih letih po izstopu iz šole! Koliko zrahljanega, obdelanega sveta postane pusta ledina! Vnetemu učitelju krvavi srce, ko opazuje bivše svoje pridne učenee, ko vidi, da je slana pomorila mnogo bujnega cvetja, ki je zapustilo šolo, da bo rodilo mnogo zlatega sadu. Šoli odrasla moška mladina postane kmalu prosta vsakega nadzorstva, ker je naša zakonodaja v tem pogledu popolnoma pomanjkljiva. Ees je tudi priroda sama taka, da hoče mladina v onih letih, ko se je osvobodila šolskih spon, uživati svobodo, ki večkrat rri vredna tega lepega imena. Vendar dobi mladenič kmalu priliko, da nadaljuje svojo izobrazbo. Večina uaših obSin ima svoje pevske zbore, svoja bralna, pevska, kmetijska in enaka d r u š t v a , ako jih je ustanovil in ako jih vodi večinoma — učitelj. Odrasli deeki porabljajo večkrat priliko, da vstopajo v društva. Pomanjkujejo pa po občinah primerne k n j i ž n j i c e. V novejšem času se deluje z vnemo, da se odpomore tej krvavi potrebi. Deklice, zapustivše šolo, imajo zmisla kraalu le za lepo obleko in kveejemu za molitvenik. Ako goji učitelj petje v mešanem zboru, ima pevk v izobilju. Učiteljice, stopite v kolo svojih kolegov ter privedite deklice v bralna in pevska društva! Naloga vaša ni težka, ampak hvaležna. Dekleta imajo veselje za čitanje in petje. Sedanja bralna društva in čitalniee sicer niso ustanovljene in urejena za ženske, zakaj poleg politiških in gospodarskih časopisov imajo le malo za ženstvo primernega beriva. Bralna društva z leposlovnimi časopisi so pa kakor nalašč zažensko našo mladino. Leposlovje vleče in mika mladino, da se ne odtuji knjigi; v lepi knjigi je rauogo zlatega zruja, ki ga ralada čitateljica nevede in nehote nabira ter si razširja duševno obzorje. V tern pogledu bi ženska mladina kmalu prekosila vrstuike svoje. Poleg čitanja naj bi se gojilo tudi lepo petje, deklamacija itd. Učitelji bi rade volje podali tovarišicam roko v pomoč, kjer in ako bi jo potrebovale. Pri javnih nastopih, veselicah itd. bi se lahko združila moško in žensko pevsko društvo. Za ustanovitev javnih knjižnic pa naj se združi vse učiteljstvo v občinah brez ozira na spol, zakaj to potrebuje skupnega dela, ker tudi poslovanja in delovanja ni potrebno ločiti. Tudi učiteljica naj stopi in stoji tudi zunaj šole v dotiki z ljudstvom, posebno ženskim svetom v delo za na-. predek in omiko. Ako zbude tudi te vrstice zanimanja med koleginjami, jim predlagam, da naznani katera predavanje in razgovor za prihodnje zborovanje našega društva, kjer bo prilika ovreči trditve moje, ki se dajo ovreči, a dostaviti še marsikaj o pomanjkljivostih in dosedanjih zamudah na obširnem polju — zunaj šole. Torej na svidenje pri Filipih! —e—.