cena 300 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 8. oktobra 1987 ištevilka 40 (895) Šaleška dolina Danes praznujemo V počastitev letošnjega občinskega praznika se je v naši dolini zvrstilo že nekaj kulturnih in športnih prireditev. Osrednja bo danes, in sicer slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine v skupščinski dvorani, na kateri bodo med drugim podelili priznanja in nagrade. Začela se bo ob 10. uri. Uro pred tem bo komemoracija pri spomeniku talcev v Šoštanju. Ob 12. uri bodo nato na velenjskem gradu odprli razstavo »Delavsko gibanje« v Šaleški dolini, popoldne ob 15.30 pa bodo učenci osnovnih šol ter Centra srednjih šol iz Titovega Velenja merili svoje moči ob Velenjskem jezeru na občinskem prvenstvu v krosu. Praznični dan bomo v občini Velenje sklenili z otvoritvijo razstave »Življenje z naravo« v prostorih Rekove družbene prehrane. Jutri dopoldne bo nadvse živahno pri osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju, kjer se bodo zbrali učenci osnovnih šol na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu. Popoldne ob 16. uri pa bodo v Rdeči dvorani podelili še priznanja in nagrade inovatorjem občin Velenje in Mozirje. Za konec tega tedna se v počastitev letošnjega občinskega praznika obetata še dve športni prireditvi. Tako bo v soboto, 10. oktobra, ob 10. uri najprej tek s smučarskimi palicami na Velenjem gradu, kjer bodo tekmovalci morali tudi streljati, v nedeljo pa še turistični rally v spomin NOB. Začel se bo ob 8. uri. Med prireditve ob letošnjem praznovanju občinskega praznika sodita tudi republiško posvetovanje o varstvu pri delu (dan kulture), ki bo v četrtek, 15. oktobra ob 9. uri, ter republiški kros »Dela« ob Velenjskem jezeru naslednjo soboto ob 11. uri. Letošnje praznovanje občinskega praznika pa bomo sklenili z otvoritvijo hišnega sejma Gorenje. Odprli ga bodo v ponedeljek, 19. oktobra, ob li. uri v Rdeči dvorani. IRdeča dvorana IRazstava inovatorjev V ponedeljek so v Rdeči (dvorani v Titovem Velenju (odprli razstavo inovacij z na-sslovom »Žetev inovacij Sa-ivinjsko-šaleškega gospodar-sstva«. Letošnja razstava je že (osma, drugič v sodelovanju z imozirskim gospodarstvom in I prva samostojna. Pripravili s so jo: Odbora za inventivno (dejavnost pri Občinskem sve-ttu ZSS Velenje in Mozirja ter ii^eimena odbora Občinskih i raziskovalnih skupnosti obeh (občin, v sodelovanju s Sa-i vinjsko-šaleško gospodarsko i zbornico. Na otvoritvi razstave je i spregovoril Božo Lednik, se-1 kretar Savinjsko-šaleške go-s spodarske zbornice, ki je po-! sebej poudaril pomen inven-Itivne dejavnosti. V zadnjem i času je čutiti rast števila ino-' vacij, vedno večja je njihova I gospodarska korist, pa tudi i nagrade inovatorjem. Med i drugim je dejal, da bodo pri : zbornici organizirali pravno pomoč inovatorjem in arbitražni svet. Ob otvoritvi razstave pa je ubrano zapel Rudarski oktet. Predstavljenih je 50 dosežkov s področja razvojno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti obeh občin — Velenja in Mozirja, z njimi pa se predstavlja 9 organizacij združenega dela in 7 drugih razstavljalcev. Sodelujeta tudi Kovinotehna iz Celja, ki predstavlja informacijski sistem za drobno gospodarstvo ter kranjska Sava z dvema inovacijama. Posebnost letošnje razstave je Inovatorjeva pisarna, kjer so vam na voljo vse informacije o inventivni dejavnosti, Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo (ITEO) iz Ljubljane pa predstavlja računalniško podprt informacijski sistem baze podatkov za vse oblike inovacijskih dosežkov. Razstavo si lahko ogledate še danes in jutri, odprta pa je od 8. do 18. ure. Vabimo vas tudi na podelitev priznanj in nagrad inovatorjem obeh občin, ki bo jutri, v petek, ob 16. uri v Rdeči dvorani. (mkp) ZA OBČINSKI PRAZNIK 8. oktober - čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski svet ZSS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS Občinska konferenca ZRVS Občinski štab TO Velenje Obisk delegacije s Poljske — Prejšnji teden je bila na obisku v naši občini delegacija vojvodske-ga komiteja PZDP iz Katowic, ki jo je vodil namestnik člana politbiroja CK in prvi sekretar vojvodske-ga komiteja za Katowice Bogomil Ferenzstajn. Viso- Foto treh dežel Ob navzočnosti fotografov iz Furlanije Julijske Krajine, Koroške in Slovenije ter drugih ljubiteljev fotografije je predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek odprl v nedeljo 15. mednarodno razstavo. Več o razstavi objavljamo na 9. strani, (vos) Super model Svoj krajevni praznik svečano obeležujejo tudi v krajevni skupnosti Šoštanj ter se ob njem spominjajo napada partizanov na to takratno središče Šaleške doline in maščevalnega streljanja talcev, ki so ga zaradi tega napada izvršili nemški okupatorji. Včeraj so imeli svečano sejo skupščine krajevne skupnosti na kateri so nekaterim prizadevnim krajanom podelili plakete in priznanja. Prejeli so jih Jožica Kvas, Rudi Bajec, Karel Kordež in Vinko Zabret. Ob tej priložnosti je bil slavnostni govornik predsednik skupščine KS Rudi Bajec, v kulturnem programu pa je sodeloval Šaleški oktet. Danes pa bo, ob 9. uri, komemoracija pri spomeniku talcev. S kulturnim programom se bodo predstavili učenci osnovne šole Bibe Roecka, zbranim pa govoril ravnatelj te šole Matjaž Natek. V kulturnem programu bo sodelovala tudi godba Zarja. Krajevni praznik bodo šo-štanjčani sklenili zvečer ob 17. uri, ko se bo s koncertom na vrtu Kajuhovega doma predstavila Rudarska godba. * * * 6. oktober so si krajani Šmart-nega iz Titovega Velenja izbrali za svoj krajevni praznik, pra&u-jejo ga v spomin na dan, ko so predali namenu dom krajanov. V torek zvečer je bila v tem domu svečana seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri so poročali o delu skupščine in njenih organov v zadnjem letu, prvič pa so podelili tudi priznanja skupščine najzaslužnejšim krajanom. O praznovanju več v naslednji številki. ki gostje so se pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine, ogledali pa so si tudi proizvodnjo v Gorenju in v REK Franca Leskoška Luke. Tudi Šoštanj in Šmartno praznujeta 2. stran ★ fitlS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje k 8. oktober 1987 Seja občinskega komiteja ZKS \s Ij - lin i Zaskrbljenost zaradi izstopov Kako ustaviti nadaljnje zmanjševanje članstva v občinski organizaciji Zveze komunistov, oziroma kakšne naj bodo metode dela, da bo včlanitev vanjo dovolj privlačna za mladi rod, to je bila osrednja tema ponedeljkove seje občinskega komiteja ZKS Velenje. Tema ni nova in o njej so velenjski komunisti že govorili, vendar pa zaradi poglabljanja gospodarske in z njo družbene krize postajajo negativna gibanja članstva vedno bolj izrazita, pri čemer pa je naša občina med tistimi, kjer je izstopov največ. V letu 1986 je izstopilo 85 članov, v osmih mesecih letošnjega leta pa že 83 članov ZK. Lansko leto je bilo poleg tega izključenih 17 članov, letošnje leto pa 8. Če k temu dodamo, da je bilo lansko leto zaradi neaktivnosti črtano 35 članov, letos pa v štirih mesecih že 27 in da je bilo v lanskem letu novosprejetih le 38 članov, letos pa 5, čeprav je kandidatov za sprejem še več kot 40, potem je jasno, da bi morala tej analizi slediti tudi konkretna akcija. Kako pa jo zastaviti, da ne bo ostala le na papirju, to pa je bila dilema tudi za člane občinskega komiteja. Bili so si sicer enotni, da na negativna gibanja vpliva celotna kriza v naši družbi, da marsikdo zapušča Zvezo komunistov, zato ker je bil vanjo sprejet v času kampanjskih akcij pridobivanja novih članov, a ni imel dovolj izoblikovanih mnenj o njenem delovanju in programu. Potrdili so tudi mnenje, da so najbolj problematični odhodi tistih članov, ki so nezadovoljni s sedanjo neučinkovitostjo ZK in izgubo njene revolucionarne ostrine. Prav ti odhodi dokazujejo, da so člani Zveze komunistov prepogosto čutijo porinnjeni ob rob dogajanj, le kot številke in se želijo verjetno tudi na takšen način ograditi od gospodarskega in moralnega propadanja naše družbe. V razpravi je bilo nato izoblikovano stališče, da si moramo tudi v občini, po svojih močeh, prizadevati za razrešitev globalnih dilem naše družbe, predvsem pa se moramo obrniti vase, k svojim težavam, ki jih prav tako ni malo, da ne bomo izšli iz krize še bolj oslabljeni kot v drugih okoljih. Razreševanje naših, občinskih težav, je odvisno v največji meri, od naših prizadevanj in seveda ob tem še toliko bolj od prizadevanj članov Zveze komunistov. Da pa bodo osnovne organizacije zares zaživele, je potrebno veliko večjo skrb nameniti izboru sekretarjev in njihovemu nadaljnjemu usposabljanju. Prelomnico naj bi pomenile bližnje volilno programske seje OO ZK. B. Z Izvršni svet Sob Velenje Razgrnitev lokacijskih in zazidalnih načrtov Obravnavi predlogov za razgrnitev lokacijskih in zazidalnih načrtov so namenili člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje precej pozornosti na svoji zadnji septembrski seji. Razpravljali so namreč kar o treh prostorskih dokumentih. Ob lokacijskem načrtu za primarni vročevod Šoštanj Pohrastnik se je pojavila vrsta nejasnosti. Izvršni svet prav gotovo ni dolžan odgovoriti na strokovno vprašanje o tem, ali naj bo ta vročevod dimenzioniran tako, da se bo od Pohrastnika dalje gradil vročevod za Topolšico, ali pa se bodo za ogrevanje tega kraja morda izkoristili viri vrelca Lajš. V razpravi pa je motilo tudi to, da omenjena investicija ni v planu samoupravne interesne skupnosti za to srednjeročno obdob- je, članom izvršnega sveta pa tudi ni bilo posredovano njihovo mnenje. Člani izvršnega sveta so se sicer strinjali, da gre lokacijski načrt za primarni vročevod Šoštanj Pohrastnik v javno razgrnitev. saj z lokacijskega vidika za to ni nobenih zadržkov, vsa vprašanja, ki se v zvezi s tem porajajo, pa je treba razrešiti v komunalni skupnosti. Že nekaj časa se v občini zavedamo, da nimamo več prostora za gradnjo večjih stanovanjskih sosesk. Zapolniti bo treba prostore, ki jih imajo še na voljo v mestu. Eden izmed takšnih ie prostor med Prešernovo, Jenkovo in Rudarsko cesto ter reko Pa-ko. Tu je predvidena rušitev dveh stanovanjskih hiš, pridobili pa naj bi nekaj več kot 100 stanovanj z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo. O gradnji na tem področju v občini že ne- kaj časa razpravljamo, zdaj pa je že razgrnjen osnutek zazidalnega načrta Mlin, ki opredeljuje to območje, v njem pa so upoštevane tudi pripombe na dosedanje dokumente. Seveda je te mogoče posredovati še v času trideset-dnevne javne razgrnitve. Člani izvršnega sveta pa so potrdili še razgrnitev prostorskih ureditvenih pogojev planske celote 9 — Topolšica. S temi prostorskimi dokumenti pokrivamo v občini, po novem urbanističnem zakonu, vsa tista področja, ki niso tako gosto naseljena, da bi zanje izdelali zazidalne načrte. S prostorskimi ureditvenimi pogoji se opredelijo območja, kjer so posegi v prostor dovoljeni in kakšni posegi so sploh dovoljeni. V času javne razgrnitve omenjenega dokumenta, bodo v Topol-šici organizirali tudi javno razpravo s strokovno razlago. mz Občinska konferenca SZDL Mozirje Težave s pridobivanjem kandidatov V letošnjem letu poteče štiriletni mandat predsednikom in članom predsedstev krajevnih konferenc socialistične zveze tudi v mozirski občini. Evidentiranje so se seveda že sklenili, na občinski konferenci so potek budno spremljali in pri tem ugotovili precej težav. V vseh krajevnih konferencah so se namreč srečevali s problemi pri evidentiranju možnih kandidatov za predsednike konferenc. Kandidati so namreč odklanjali to funkcijo. Osnovni vzrok je bil v tem, da so že sedaj preobremenjeni z ostalimi nalogami in funkcijami v krajevnih skupnostih. Pri evidentiranju za ostale naloge večinoma niso imeli težav. V teh dneh so bile sklenjene tudi seje predsedstev krajevnih konferenc, na katerih so razum" Ijivo razpravljali o možnih kandidatih za naslednje štiriletno obdobje, o programsko-volilnih konferencah krajevnih organizacij, ki bodo med 15. oktobrom in rm 1. novembrom, izognili pa se niso tudi ostalim vprašanjem. Med nje sodi vprašanje še večje odprtosti socialistične zveze, razvijanje in poglabljanje delegatskega sistema, povezovanje in usklajevanje z organizacijami, društvi in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, ocenili so delovanje komisij in svetov v krajevnih skupnostih, usklajenost dela z drugimi krajevnimi skupnostmi in pozornost namenili tudi ostalim zadevam. Največ besed je vsekakor veljalo gospodarjenju z referendumskimi sredstvi, posebej zaradi tega, ker se pomladi naslednjega leta izteče tretji referendumski program. Pripraviti bo torej treba nove programe, o katerih so govorili na sejah predsedstev, v ospredju pozornosti pa bodo razumljivo na programsko-volilnih konferencah. Volilna in programska seja občinske konference socialistične zveze Mozirje bo predvidoma 16. novembra. . • V i .■•'"J : ■■ I Varnostni inženirji in tehniki Republiški posvet v Titovem Velenju Delavsko gibanje v Šaleški dolini DANES 8. OKTOBRA OB 12. URI BODO NA VELENJSKEM GRADU ODPRLI RAZSTAVO »DELAVSKO GIBANJE V ŠALEŠKI DOLINI«. RAZSTAVA JE POSVEČENA OBČINSKEMU PRAZNIKU. ODPRL PA JO BO PROF. DR. MILAN ŽEVART. Pokrovitelj razstave je občinski komite ZKS Velenje, sodi pa v vrsto razstav, ki jih nameravajo v velenjskem muzeju postaviti v naslednjih letih, kot pripravo na novo stalno razstavo novejše zgodovine Šaleške doline. Tako, kot pri stalni postavitvi, so muzejski delavci že pri tej razsta-, vi poskušali uresničiti koncept »multimedijskega muzeja«. Tak koncept uporabe različnih medijev v muzejih razbija monotonijo in pasivnost obiskovalca, ki je v klasičnem muzeju le opazovalec razstavljenega. Poleg teh novih muzeoloških prijemov (računalniška in zvočna muzejska informacija) pa bodo na razstavi prvič predstavljeni tudi mnogi novi in zanimivi dokumenti o delavskem gibanju pri nas. Prihodnji teden, v četrtek in petek, 15. in 16. oktobra, bo v društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije in ustrezno velenjsko društvo, sodi pa med prireditve ob prazniku občine Velenje. Organizatorja sta za to srečanje pripravila pester in obširen program, pričakujeta pa, da se bo posvetovanja udeležilo od 300 do 400 varnostnih inženirjev in tehnikov ter strokovnjakov š področja varstva pri delu iz vse Slovenije. Med temami, ki so si jih za to priliko izbrali, bo za Šaleško dolino posebej zanimivo vprašanje odlaganja nevarnih odpadkov. Prvi dan posveta bodo organizirali okroglo mizo, na Prometni svetovalec v/ Kako do izpita za kolo z motorjem? Število priljubljenih koles z motorjem, ki jim običajno nekoliko nepravilno pravimo kar mopedi, se je v zadnjem obdobju silovito povečalo. Lastniki, tako starejši kot mlajši občani jih pogostokrat uporabljajo kot kolo v prometu, čeprav je uporaba le teh določena z Zakonom o varnosti v cestnem prometu, ki zahteva minimalno usposobljenost za upravljanje. S tem prispevkom želimo pojasniti možnost pridobi-tvg£ahtcvanega izpita. Kolo z motorjem sme voziti v javnem cestnem prometu oseba, ki je stara 14 let in več ter je opravila preizkus znanja iz cestno prometnih predpisov po programu za kolo z motorjem ali katerokoli drugo kategorijo — vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil ali traktorjev, K izpitu se lahko torej prijavi oseba, ki je (že!) dopolnila starost 14 let. Priglasitev se opravi na oddelku za promet pri Skupščini občine, kjer je kandidat stalno ali začasno (vsaj 6. mesecev) prijavljen. Z izpolnitvijo obrazca, »priglasitev« z dvema fotografijama (3,5 x 4,5 cm) ter koleki, si pridobi pravico pristopiti k izpitni komisiji v roku, ki ga določi strokovna služba izpitne komisije. Ob prijavi je potrebno priložiti tudi potrdilo o plačani izpitni pristojbini. Vse navedene podatke in informacije prejmejo kandidati že v prijavni pisarni SO. Izpitna komisija pošlje po izpolnitvi vseh obveznosti ob prijavi posebno vabilo, s katerim (ter z osebno izkaznico) se kandidat javi na izpitnem prostoru — za zdaj je to v Titovem Velenju, pri AMD, na Šaleški cesti 19. Pripravljanje za preizkus znanja iz predpisov o varnosti v cestnem prometu lahko poteka organizirano ali samostojno. Zaradi koriščenja izkušenj prometnih strokovnjakov ter sodobnih učil in pripomočkov za učenje (in poučnih filmov), priporočamo organiziran pouk in vadbo reševanja testov. Samostojno se kandidat pripravlja ob spoznavanju določil Zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 4/81) in Zakona o varnosti v cestnem prometu (Ur. list SRS, št. 5/82 + ) ter prometnih znakov in označb (po priročniku), ob osnovnih funkcijah delovanja in zdrže-vanja kolesa z motorjem in minimalni teoriji defenzivne vožnje ter kodeksa etike v cestnem prometu. Ob tem priporočamo koriščenje Priročnika za učenje in preizkus znanja iz predpisov o varnosti v cestnem prometu za voznike koles z motorjem — izdala ga je AMZ Slovenije, na prodaj pa je pri AMD Velenje, občasno tudi v Mladinski knjigi. Možno je uporabljati tudi novejše priročnike za učenje za izpit drugih kategorij, vendar pa je program preobširen, zato je potrebno poglavja izbrati ob svetovanju učiteljev prometnih predpisov avto šol AMD in ZŠAM. Obe avto šolj občasno organizirata tečaje za program kolo z motorjem ali vključujeta slušatelje v druge tečaje. V sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa obe šoli (tudi avto šola pri ZŠAM Mozirje) organizirata seminarje z izpiti (običajno tudi s popustom pri stroških). Tovrstno usposabljanje ima največ uspeha, zato ga tudi priporočamo. Je pa v precejšnji meri odvisno od pobud in dogovora s šolami (ravnatelji ter mentorji prometne vzgoje). Zdravstvena sposobnost se za to kategorijo načelno ne ugotavlja, če pa izpitna komisija ugotovi razloge za morebitno zdravstveno preverjanje, mora občinski upravni organ izdati zahtevo za specialistični zdravniški pregled kandidata pri oddelku za medicino dela. Na osnovi pozitivno opravljenega preizkusa znanja (pisni test in po potrebi dodatno ustno preverjanje) pred izpitno komisijo,-prejme kandidat od pristojnega občinskega organa potrdi- lo o opravljenem preizkusu, oz. o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa. Potrdilo mora imeti voznik kolesa z motorjem vedno pri sebi. Ob kontroli organov za notranje zadeve pa mora takšen dokument tudi predložiti. Vsem, ki vozijo kolo z motorjem, tisto, ki ima prostornino motorja do 50 ccm in razvije hitrost do 50 km/h, priporočamo, da čimprej opravijo preizkus znanja, oz., da se spoznajo s cestno prometnimi predpisi, z ravnanjem v prometu, z obveznostmi ter s tehniko vožnje. Slednjo vse prevečkrat izkazujejo z vožnjo po neprometnih in nedovoljenih površinah, tudi z veliko mero spretnosti, vendar pa je vključevanje v promet na javnih cestah vse kaj drugega. V vse znanje je pomembno vgraditi veliko večjo mero previdnosti in kulture, ki je na splošno pri tej kategoriji voznikov ni prav na pretek. Še to bi dodali. Zelo nelogično je, da se za kolesarski izpit zahteva ob teoretičnem izpitu tudi praktičen preizkus v prometu, za kolo z motorjem pa ne. Ob pravkar nastajajočem novem zakonu o temeljih varnosti v cestnem prometu, ki bo bržkone sprejet že do konca tega leta, bo ta napaka gotovo odstranjena. Torej, čaka nas tudi praktično poučevanje in preverjanje znanja, kar je nujno in kot že rečeno — logično. Jože M1KLAVC Titovem Velenju, 10. po vrsti, republiško posvetovanje o varstvu pri delu, ki ga pripravljata zveza kateri bodo strokovnjaki spregovorili o uresničevanju varstva pri delu glede na novi zakon in izvršilne predpise. Med posvetom si bodo udeleženci v prostorih delavske univerze lahko ogledali opremo za požarno varnost, obiskali pa bodo tudi Gorenje, RLV in TES. Zapišimo še, da bodo zaključki dvodnevnega posveta in okrogle mize udeležencem posredovani takoj po končanem srečanju. J B. M. Borci za severno mejo Občinski odbor zveze združenj borcev in občinska konferenca socialistične zveze Mozirje sta pred dnevi v Lučah ob Savinji pripravila sprejem za borce za severno mejo. Sprejem je minil v prisrčnem vzdušju in kramljanju o sedanjosti in preteklosti, spomine nanjo pa so obujali štirje še živeči Maistrovi borci iz Gornje Savinjske doline Ignac Tiršek iz Dol Suhe pri Rečici, Janez Dežman iz Robanovega kota, Franc Poličnik iz Logarske doline in Rok Kopitar iz Radmirja. Gornji Grad Nov poslovno stanovanjski objekt Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Delavci Vegradove temeljne organizacije Gradbenik z Ljubnega ob Savinji so konec letošnjega junija v Gornjem gradu pričeli graditi velik poslovno-sta-novanjski objekt, ki je za kraj in okolico izjemnega pomena. Naložba je vredna 616 milijonov dinarjev, ki so jih investitorji plačali že pred začetkom gradnje, ta pa bo sklenjena 1. avgusta prihodnjega leta. Da bo to zares velika pridobitev za tamkajšnje prebivalce, priča podatek, da bo- y do v spodnjih dveh nadstropjih sodobni prostori trgovine Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge, ostale zadružne trgovine bodo v Gornjem gradu ukinili, nove prostore pa bo dobila tudi Ljubljanska banka. V zgornjih prostorih bo 16 stanovanj za delavce Smreke, Elkroja in osnovne šole ter seveda solidarnostnih. Povedati velja, da bodo samo prostori zadružne trgovine obsegali 1.058 kvadratnih metrov. J. P. Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL OBČINA VELENJE ZC TOZD ZOBOZDRAVSTVO zobozdravnik — zobozdravnik X nč 8 350.000 1 GORENJE ELEKTRONIKA/ŠP ing. strojništva ali dipl. nč ing. strojništva — samostojni razvojni tehnolog 8 430.000 1 GORENJE ELEKTRONIKA ekonomski ali strojni tehnik — referent nabave 1- nč 8 260.000 1 LJUBLJANSKA BANKA ekonomski tehnik — likvidator blagajnik 2 nč 8 180.000 2 GOSTINSTVO PAKA ekonomski tehnik — saldakontist (tudi pripravnik) X dč 8 180.000 1 GOSTINSTVO PAKA tehnik kuharstva — vodja kuhinje v hotelu Paka 1 nč 8 250.000 1 GORENJE-COMMERCE snažilka — čiščenje pisarniških prostorov X nč 8 120.000 2 OBČINA MOZIRJE ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO zdravnik — zdravnik 1 dč 8 360.000 1 GORENJE-GLIN NAZARJE ing. lesarstva ali ing. ar- hitekture — razvojni konstruktor 2 nč 15 290.000 1 MERCATOR ZKZ programerski ali ekonomski tehnik ali eko- nomist — samostojni programer AOP 3 nč 15 310.000 1 GORENJE-GLIN NAZARJE modelni mizar — izdelava modelov iz lesa 3 nč 15 210.000 1 MERX-TURIST NAZARJE kuhar — kuhar 6 m nč 8 139.000 3 MERX-TURIST NAZARJE natakar — natakar 6 m nč 8 142.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Plar ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 6.600 dinarjev, za tujino 11.200 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 8J. oktober 1987 * titovo velenje OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE * stran 3 Praznični pogovor j Šaleška i dolina ■ ni več j deroča reka i razvoja n II II II I II I I I I I I I I i I I I I I I I Bili so časi, ko smo ob praznikih proslavljali številne delovne zmage. Namenu smo predajali nove objekte in se ob tem veselili uspehov in hitro razvijajočega mesta, na katerega smo bili vsi ponosni. Hiter razvoj pa je nakopičil tudi kopico težav, ki jih v gospodarski krizi, v kateri smo se znašli, ne moremo odpravljati kot bi želeli. Občinski praznik praznujemo v bistveno drugačnem trenutku kot v preteklosti. Kakšen je pravzaprav ta trenutek? To je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili predsednikoma Skupščine občine Velenje Dragu Šuleku in njenega izvršnega sveta Miranu Arzenšku. DRAGO ŠULEK: »Smo v čudnem položaju. Ob usmeritvi, da je treba družbene razmere urejati bolj kontrolirano, se vse bolj pojavlja težnja po centralizaciji. Tako je republika v tem smislu nekako ogrožena od federativnega centralizma, povsem podobno pa velja za občino, ki jo ogroža republiški centralizem. To je po moje ena značilnost obdobja, ki ga preživljamo. Mislim pa, da moramo najti načine, oblike in poti, kako se tega centralizma ubraniti. V ustavi so te zadeve dovolj jasno opredeljene. Zapisano je, da je za pogoje življenja odgovorna občina, zato težnje po centralizaciji niso čisto nič na mestu.« In kaj je značilno za občino Velenje? DRAGO ŠULEK: »Zadnje obdobje je minevalo v znamenju ekologije, veliko pa ves čas govorimo tudi o nerazrešenih družbeno ekonomskih odnosih rudarstva in energetike. Ti problemi se periodično ponavljajo. V zadnjih mesecih so bili nekoliko v zatišju, saj jih je omililo pokrivanje izgube za preteklo leto, vendar pa se, bolj kot se bliža konec leta, spet pojavljajo z večjo ostrino, saj bo finančni rezultat spet negativen in izgubo bo nekako treba znova pokrivati. To še posebej, ker je za oktober predvidena podražitev elektrike, premaknjena na konec leta.« Omenili ste ekologijo. Tem vprašanjem smo namenjali v občini resnično veliko pozornosti. Kako daleč smo prišli? DRAGO ŠULEK: »Z razpravo, ki jo je vodila občinska konferenca SZDL Velenje, (nekoliko pozornosti pa smo bili deležni tudi na republiški razpravi) smo dosegli zavidljivo raven os- Lveščenosti. Po dveh letih skoraj neprekinjeno trajajoči razpravi, ki pa je v ljudeh vzbudila tudi že nezaupa- nje, saj konkretnih vidnih rezultatov ni bilo, je bilo težko priti do konkretnih usmeritev oziroma sklepov. Ljudje so se osvestili, kakšne dimenzije ta ekologija ima in se soočili tudi z materialnimi možnostmi družbe. Torej ni bilo čudno, da je bilo že samo sprejemanje sklepov prežeto z nezaupanjem. Ocenjujem, da so sprejeti sklepi, trdi, zavezujoči in stvarni. In zdaj smo v najtežjem trenutku, ko je treba te sklepe začeti uresničevati, saj druge izhire sploh Kaj pa je na tem področju konkretno že narejenega? DRAGO ŠULEK: »Že v tem mesecu bo začel delovati informacijski sistem, ki je doslej dajal podatke o onesnaženosti s precejšnjo zamudo, v bodoče pa bodo te meritve takojšnje; to pomeni, da bodo te merilne naprave ob veliki proizvodnji v šoštanjskih termoelektrarnah in sočasnih neugodnih meteoroloških razmerah, ki bodo pogojevale preveliko onesnaženost, na to takoj opozorile. Inšpektorji bodo tako lahko izdali odločbe o zmanjšani proizvodnji elektrike. To pa bo verjetno povzročilo zaplete, saj bo v nasprotju s potrebami po električni energiji. Vendar to ni vprašanje. Mi smo odločeni, da gremo v tej smeri, na to pa smo opozorili tudi že na ustreznih mestih v republiki.« Omenjeni sistem, pravite, bo deloval že v tem mesecu. Bo to že celovito delovanje informacijskega sistema? MIRAN ARZENŠEK: »Zastavljen informacijski sistem še ne bo deloval v celoti, saj imamo tu precejšen tehnični problem — vzpostavitev telefonskih linij. V tej kurilni sezoni bo tako lahko delovalo le eno merilno mesto, celotni sistem pa naj bi bil usposobljen do pomladi. To seveda pomeni, da bo letošnja kurilna sezona, kar se tiče TEŠ, več ali manj spuščena, vendar tudi te meritve bodo dajale določene rezultate.« Omenili smo Rudarsko elektroenergetski kombinat in ekologijo, pa se ustavimo še pri ostalem gospodarstvu. MIRAN ARZENŠEK: »Optimist sem in trenutnega stanja v gospodarstvu ne ocenjujem kritično, še posebej, ker menim, da smo naredili korak naprej. To predvsem zaradi tega, ker se poglabljajo razmišljanja, kako z našim gospodarstvom naprej v programskem smislu. In takšno razmišljanje je prisotno v večini delovnih okolij.« Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Miran Arzenšek Se vedno pa imamo v dolini nekaj takšnih delovnih okolij, kjer problemov kljub prizadevanjem, sprejemanju sanacijskih programov, ne uspejo razrešiti. „ HIRAN ARZENŠEK: »Res je. V obdobju od lanskega občinskega praznika smo v organizacijah združenega dela doživljali tudi neprijetnosti, saj je bilo treba zaradi razmer, ki so nastale zaradi nakopičenih problemov, posegati vanje. Tu imamo EKO, ki je trenutno v najtežji fazi konsolidacije in seznanjanja s svojim bistvom. Težave imajo tako zaradi samega programskega razčiščevanja in trga, ki je seveda brez milosti in se vse bolj zapira. Programsko usmeritev EKO je vsekakor treba doreči, to pa ne sme biti prepuščeno samo delavcem te delovne organizacije, ampak moramo to doreči vsi skupaj v tej dolini. S problemi se še vedno otepajo tudi v Veplasu, zato si bomo morali še naprej prizadevati, da obdržimo to delovno organizacijo, da dobi svoj koncept in gospodarsko stabilnost. Težave imamo še v Tiskarni, kjer pa bo potrebna sanacija predvsem v kadrovskem smislu. Pred nami pa je še eden precej velik problem in to je soštanjski tozd Tovarne usnja iz Vrhnike. Nikakor nismo naklonjeni ukinjanju tega programa, Id ima dolgoletno tradicijo, prihodnje leto bo to 200-le-tnica. Pa vendar bomo morali skupaj z vodstvom delovne organizacije odgovoriti na vprašanje ali bo ta tovarna na takšnem tehnološkem in kadrovskem nivoju še obstojala. Ker ravno govorite o prestrukturiranju gospodarstva, kaj lahko na splosno rečete o tem. To je bila namreč ena zelo pomembnih usmeritev za to srednjeročno obdobje. MIRAN ARZENŠEK: »Mislim. da prestrukturiranja gospodarstva vsi še ne razumemo v celoti. To namreč ne pomeni le nek nov program, ki bo viso-kodonosen, z novo tehnologijo. Vsi skupaj se premalo zavedamo, da za prestrukturiranje in iskanje novih programov niso potrebna samo sredstva, ampak najprej kadri. Tu pa vedno znova dokazujemo, da prvega koraka zresnitve na tem področju še nismo pripravljeni narediti. Letos smo, na primer, že tretjič zavrnili načrt zaposlovanja in ga tudi ne bomo sprejeli toliko časa, dokler ne bomo vsi skupaj razumeli, da je to naš skupni načrt, naša skupna odločitev, ki se ji moramo podrejati. V nekaterih okoljih, to moram poudariti, so to že doumeli, imamo pa jih še nekaj, kjer so vrata za tisto najnižjo ka- drovsko strukturo še vedno na široko odprta, vsi pa zatrjujemo, da potrebujemo šolane kadre. Mogoče konkreten primer dobrih in slabih! MIRAN ARZENŠEK: »Usmeritve na kadrovskem področju uresničujejo v ESO, kjer dosledno izvajajo'svoj notranji dogovor in zaposlujejo samo strokovno usposobljene ljudi. Podobno lahko rečem za Gore- Rudnik lignita, Sipar, pa verjetno bi lanko še za nje, Primer neupoštevanja koga. Pjej omenjenih usmeritev pa je šo štanjski tozd Tovarne usnja Vsekakor se moramo v takšnih sredinah o tem temeljito pogovoriti.« In kakšne možnosti so torej pred to dolino? MIRAN ARZENŠEK: »Vi šja kvaliteta in novi programi ie naša edina pot. S tem pa nikakor ne mislim reči, da je trenutni tehnološki nivo v dolini najslabši. Vemo pa tudi, da ni najboljši, da je marsikje preživet, saj v preteklosti, ko smo se srečevali s težkimi pogoji gospodarjenja nismo posvetili dovolj časa razvoju. Potisnili smo ga v ozadje. Vsega tega pa se moramo sedaj zavedati in si jasno zastaviti katere programe razvijati. Prepričan sem, da se bomo sposobni o tem odkrito dogovoriti; da si bomo znali povedati, kaj je možno in kaj ni; da se bomo sposobni poenotiti in potegniti naš voz razvoja naprej. Storiti prve odločilne korake, to pa je trenutek, ki je najtežji. To se dokazuje tudi skozi aktivnosti v letošnjem letu.« Prav je, da se dotaknemo tudi nekaterih konkretnih razvojnih vprašanj te doline. Mednje sodi tudi turizem, za katerega ne moremo reči, vsaj za zdaj ne, da smo uspe- MIRAN ARZENŠEK: »Primer turizma dokazuje, da v dolini še nismo vsi pripravljeni sesti za isto mizo in se o nečem dogovoriti. In, če te zamisli ne ki "v našem gospodarstvu sicer ne pomeni velikega deleža, pa vendar je to eden novih progra mov. ki bi skozi določen čas dajal ekonomske efekte. Veliko govorimo o številnih nerazrešenih vprašanjih področju družbednih javnosti. Se posebej v Šaleški dolini imamo veliko težav, zaradi vse večjih potreb, velikega naraščanja števila prebivalstva. DRAGO ŠULEK: »Ko se srečujem s temi vprašanji, sem razdvojen. Saj menim, da je dejansko treba upoštevati ta gospodarski trenutek in varčevati, omejiti porabo na vseh področjih. Tu pa mislim, če bi se kot družba znali dogovoriti, (za takšen dogovor bi bila dovolj velika Slovenija), da bi posegli v nekatere pravice oziroma navade, in obdržali tisto kar je nujno, ne bi prav nič izgubili. Na nekaterih področjih ti na kakovosti lahko celo pridobili. Tako pa se najpogosteje do: gaja, da zlasti izvajalci, pa tudi uporabniki, branijo svoje pridobitve. Vsi smo se navadili nanje in nihče ne želi, ne upa, ne zna; v to dregniti, ker se pač boji, da bi se lahko v nekem trenutku vse skupaj sesulo in bi bilo treba začeti graditi znova.« Lahko to svoje razmišljanje konkretizirate s kakšnim primerom?, DRAGO ŠULEK: »Delal sem v šolstvu in s polno mero odgovornosti trdim, da bi reci mo 20 odstotkov programa lah ko brez škode opustili. Pro gram, ki predstavlja balast, bi izobraževanje pocenil, spravili bi ga v manjše časovne okvire in dosegli bi boljšo kvaliteto. Dokler sem delal v šolstvu, sem si med izvajalci v tem smi: slu prizadeval, pa so me kolegi pogosto čudno gledali. Vsak orani svoje pridobljeno delovno področje. Torej, če sem še bolj Konkreten, v šolstvu bi lahko nekatere predmete povsem črtali. Drugih področij ne poznam toliko, pa najbrž bi lahko, podobno kot v šolstvu, marsikaj opustili oziroma spremenili: Ampak v vse to noče nihče dregniti. Menim pa, če tega ne bomo sposobni spremeniti, če Predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek 1 I I I I I I I I si bomo še naprej od kolača, ki ga ustvari proizvodnja, rezali vse večje kose, ki bomo naredili nepopravljivo škodo. V občini Velenje smo res v težkem položaju in upam, da se bomo znali tako organizirati, včasih improvizirati, da bomo obdržali standard na tem področju vsaj na sedanji višini, da bomo torej na neki točki zaščitili šolstvo, zdravstvo ... in iih ta 3 nas zahteva. Pri tem nam nalagajo enaka bremena kot ostalim in ob tem nihče ne upošteva posledice preteklega razvoja, ki se zdaj kažejo v eksploziji prebivalstva. Čeprav se število otrok v šolstvu povečuje za 5 do 6 odstotka na leto, podobno je seveda v zdravstvu in drugje, smo pred enakimi omejitvami kot aruge slovenske občine, kjer je to število v upadanju. In zaradi vsega tega na področju družbenega standarda nismo ogroženi samo skozi prostorski vidik, ki je najbolj viden, am: pak so ogroženi tudi že naši programi. No in tu mislim, moramo izkoristiti rezerve gospodarstva. Prepričan sem, da naše gospodarstvo zna in mora dati več od sebe. Vsi skupaj pa moramo potem znati najti poti, kako bomo tisto več ustvarjeno vrednost usmerili v te naložbe in jih vendarle pripeljali do konca. Trajna rešitev tega problema pa je po moje, kar je prej omenil tudi predsednik izvršnega sveta, da bomo znali pravilno zaposlovati. Tu se vse začne in vse konča. To je še toliko pomembnejše, ker se bomo v občini slej ko prej srečali z viškom tehnološkega kadra.« Omenjate višek tehnološkega kadra? DRAGO SULEK: »Ne morem reči v tem trenutku, koliko kadra bomo imeli v občini preveč. Lahko le ugibam, da bo to mogoče 15, 20 ali pa celo 30 odstotkov zaposlenih. Poudarjam pa, da se s tem ne bomo soočili šele leta 2000 kar mnogi mislijo, ampak že v tem srednjeročnem obdobju. To seveda pomeni, da ne smemo razmišljati, da bi še naprej gradili šole, zdravstvene ustanove ... Nadoknaditi pa moramo zad- nja leta, ko nismo na tem po dročju nič naredili. Ustavitev naložb bi položaj družbenih dejavnosti namreč hudo poslabšala. Tu seveda mislim že začete gradnje.« Pravite, da smo na jjragu neke prelomnice. Kakšna je po vasem mnenju in kdaj naj bi do nje prišlo? DRAGO SULEK: »Občina Velenje je vse od vojne do leta 1980 poznala eno samo filozofijo, eno samo strategijo. To je bila strategija rasti, z enim samim zastojem, ki ga je pomenila svetovna gospodarska premogovna kriza. Ampak ravno ta kriza je dala impulz za razvoj Gorenja, tako da je šel razvoj še z večjim tempom naprej. Zdaj smo v obdobju, ko se moramo boriti za preživetje. Potrebna je streznitev. In ta streznitev je pot naprej. To je nova filozofija, nova strategija kvalitete. To pa je seveda veliko težje uresničevati v primerjavi s strategijo rasti. Pri strate- tiji rasti ni nezadovoljnežev, er tudi tiste, ki malo delajo, slabo delajo, tok dogajanj vleče s sabo naprej. Ko pa začneš razmišljati, kako naj se uresničuje strategija kvalitete, ugotoviš, da ne gre drugače kot z re: sno diferenciacijo, ki pomeni selekcioniranje, kaj bomo opustili in kaj bomo resno podprli. Tu pa se vedno najde kao, ki je prizadet, pojavijo se bolj ali mani resni odpori. Že pri pripravljanju taksne odločitve je fiotreoneea veliko znanja. Ni ahko določiti, katera je prava smer, kateri programi zagota: vljajo razvoj. Treba je zbrati avtoriteto v znanju, argumentih. Pojavlja se kup dilem, ki jih strategija rasti ne pozna. Toda mislim, da druge poti ni. Da se moramo čim prej strezniti in opredeliti nas nadaljnji razvoj, ki pa bo seveda tudi bo: leč in tega se moramo že sedaj zavedati.« Govorimo predvsem o nalogah, ki so pred nami, pa morda še nekaj o rezultatih, ki jih vendarle dosegamo. DRAGO SULEK: »Nikakor ne smemo reči, da nič ne dosegamo. Vendar pa delovni uspehi zaradi mnogih sprememb ne dajejo enakovrednih finančnih rezultatov, ki pa so kljub vsemu v tej občini dokaj dobri. Vsako delovno okolje s svojega zornega kota vlaga izredno velike napore. Ampak ena ugotovitev, ki je sicer moja osebna, se mi zdi tukaj zelo pomembna. Doseženi rezultati so ustvarjeni predvsem na plečih I I I I I I ustvarjeni preuvsem na picciu _ neposrednega proizvodnega I delavca, ki mu nalagamo in na- ■ lagamo nove delovne obvezno- ■ I I I I I I I I I I I I I lagamo nove delovne obveznosti, nadurno delo (s tem mu omogočimo in ga tako osrečimo, da bo zaslužil kakšen dinar več, da bo sploh lahko preživel) in na plečih poslovodnih delavcev. Vmes pa puščamo srednje strukture neizkoriščene. Ti imajo danes tudi že ustrezno izobrazbo. Mislim, da rezerve v gospodarstvu niso v tem, da do kraja izčrpaš fizičnega delavca, ampak se začenjajo pri trženju, tehnologiji, organizaciji dela, učinkovitejši kadrovski politiki. Na tem področju pa imamo ogromno možnosti, odprte roke in nihče ne more reči, da nam to lahko neugodna družbena klima prepreči. Ne rečem sicer, da nam družba ne bo več pobrala, če bomo več ustvarili, vendar nam bo v tem primeru tudi v organizacijah združenega dela, pa tudi v občini, več ostalo.« MIRAN ARZENŠEK: »Naj k temu dodam, da bo treba doseči za uresničitev skupnih ciljev v občini še večji nivo skupnega razmišljanja, strpnosti in odkritosti. Lahko rečem, da smo v zadnjem letu in pol odpravili številne dvome, nismo pa se sposobni še v celoti poenotit. To pa seveda tudi ni lahko. V občini imamo namreč tako industrijo, kot sta energetika in predelovalna industrija, ki že zaradi same narave proizvodnje pogojujeta različne načine razmišljanja. Pred strukturami, ki so za poenotenje odgovorne je to pomembna naloga. In poenotenje o določenih usmeritvah moramo doreči. O tem se moramo dovolj odkrito pogovoriti, saj je poenotenje porok za nadaljnji razvoj te doline. In to je tisto, precl čemer je ta dolina zdaj — še vedru) pa nismo v celoti dojeli, da Šaleška dolina ni več deroča reka razvoja. Tudi s tem se moramo sprijazniti. Prepričani smo, da smo si, tako kot v preteklosti, tudi danes sami sposobni zagotoviti prihodnost. To smo že velikokrat dokazali.« DRAGO SI ARZENŠEK: ULEK, MIRAN _____________ »Pred nami, pred občani občine Velenje so pomembne in odgovorne naloge. S skupnimi močmi se jih moramo lotiti in složni bomo prav gotovo tudi uspešni. Vsem občanom občine Velenje iskreno čestitava za praznik in jim želiva veliko uspehov.« M. Zakošek S. Vovk e- ■ m I J 4. stran * V SREDIŠČU POZORNOSTI titovo velenje it 8. oktober 1987 Danes podelitev priznanj in nagrad občine Velenje Na dopoldanski slovesni seji vse treh zborov skupščine občine Velenje bodo v počastitev praznika, 8. oktobra, podelili tudi priznanja in nagrade Skupščine občine Velenje. Iz obrazložitev: Srebrni grb občine Velenje FRANJO KORUN že več kot tri desetletja- sooblikuje na različnih področjih življenja in dela podobo občine Velenje. Z njim smo se srečali kot amaterskim gledališčnikom, športnikom, organizatorjem, funkcionarjem v najrazličnejših kulturnih društvih, športnih klubih in družbenih organizacijah. Prav tako velik je njegov delež pri ustanavljanju teritorialne obrambe v občini Velenje, s svojimi bogatimi izkušnjami in z občutkom za potrebo po nadaljnjem razvoju SLO in DS je še vedno nepogrešljiv tako v občini kot v regiji. V času, ko je opravljal funkcijo sekretarja OK ZKS in predsednika skupščine, je veliko prispeval k uveljavljanju delegatskega sistema in občinske skupščine kot najvišjega organa družbenopolitične skupnosti, k razvoju Titovega Velenja in občine Velenje ter krepil vezi s pobratenimi občinami. Skupaj s sodelavci mu je uspelo v nekaj letih spremeniti fiziono-mijo DO ERA, ki postaja pomemben del gospodarstva občine Vele-nje. Se vedno aktivno deluje v občinski konferenci SZDL in številnih organih v krajevni skupnosti. Kljub temu, da je tovariš Franjo Korun dobitnik mnogih priznanj in odlikovanj, je prav, da mu Skupščina občine Velenje podeli Srebrni grb občine za večletno izredno uspešno delo na področju utrjevanja samoupravnih odnosov, aktivnega in uspešnega dela v društvih, družbenih organizacijah ter družbenopolitičnih organizacijah in njegovega prispevka pri razvoju občine Velenje. KULTURNO DRUŠTVO ŠMARTNO OB PAKI Kulturno društvo iz Šmartna ob Paki praznuje letos 80-letnico delovanja. Že leta 1907 je bil ustanovljen pevski zbor, nekaj let so se mu pridružili še igralci in tamburaši in po 1. svetovni vojni tudi knjižnica. Kmalu po svoboditvi, leta 1949, je bilo ustanovljeno Kulturno umetniško društvo Jože Letonja-Kmet s štirimi odseki: pevskim, folklornim in izobraževalnim s knjižnico. Ob koncu šestdesetih let so se jim pridružili likovniki in mladi literarni ustvarjalci, v sedemdesetih letih pa še dve uspešni skupini: Gledališče pod kozolcem in Folklorna skupina Oljka. Gledališče pod kozolcem je s kvalitetnimi nastopi in požrtvovalnim delom članov postalo gibalo vsega kulturnega dogajanja v kraju. Uveljavili so se tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Bili so gostje na vseh slovenskih profesionalnih gledaliških festivalih, srečanjih amaterskih skupin in RTV Ljubljana. Uspešno so se predstavili v drugih republikah in v tujini. S temeljitim pedagoškim delom so vzgojili pionirsko skupino gledališčnikov, ki zadnja leta dosega velike uspehe na domačih odrih in v zamejstvu, kjer je gostovala po izboru republiške komisije. S podobnimi uspehi se lahko pohvali tudi Folklorna skupina Oljka, ki oživlja pestro izročilo domačih krajev. Svojemu delu so dali izviren pečat s predstavitvijo ljudskih šeg in navad, ki so jih ponesli ši-rom Slovenije, Jugoslavije in v tujino. V sodelovanju s krajevno skupnostjo so člani kulturnega društva obnovili kulturni dom, v katerem so našle prostor vse ljubiteljske skupine. Vanj radi zahajajo tudi obiskovalci številnih kulturnih prireditev. Kulturno društvo Jože Letonja-Kmet je nosilec celotnega kulturnega dogajanja v Šmartnem ob Paki, katerega ime so ponesli širom Slovenije, Jugoslavije in v tujino. DELOVNA ORGANIZACIJA REK ELEKTRO-STROJNA OPREMA Preloge Delovna organizacija Elektrostrojna oprema v letošnjem letu praznuje 35. letnico svojega obstoja. Razvila se je iz obrata elektro-strojnega programa, ki je bil osnovan v sklopu RLV leta 1953. V nekaj letih po ustanovitvi so osvojili proizvodnjo kovanega orodja, stojk, stropnikov. Hiter razvoj je narekoval lasten konstrukcijski biro, ustanovljen leta 1960. Ko sta se leta 1974 Termoelektrarna Šoštanj in Rudnik lignita Velenje zaradi skupnih interesov in ciljev združila v DO REK Velenje, je tudi Elektrostrojna oprema postala temeljna organizacija združenega dela v sestavi DO REK z 285 delavci. Leta 1977 je organiziranost REK prerasla v SOZD. Združile so se RLV, TEŠ, ESO in že štiri manjše DO. Danes je v DO ESO zaposlenih 780 delavcev, organizirani v štiri temeljne organizacije in DSSS. Proizvodni program ESO je zelo širok; glavna dejavnost pa je izdelava opreme za potrebe rudarstva, gradbeništva in industrije. Dobršen del rudarske opreme so izdelali tudi za izvoz, doma pa so v zadnjem času vidni objekti kalilnice in klasirnice Pesje, kjer je upravljanje urejeno preko računalniških grafičnih terminalov, izdelava inženiringa transporta premoga in drugih materialov za TE Šoštanj, terminali luke Koper, Sikulje, Djurdjevik. Skozi vsa leta obstoja dosega DO ESO dobre poslovne rezultate. V letu 1986 je celoten prihodek znašal kar 11.320.436.000 din, ugodni pa so tudi kazalci uspešnosti in učinkovitosti, tako v primerjavi s predhodnim obdobjem kot s podskupino dejavnosti. Glede na naravo proizvodnje je DO ESO uvrščena v panogo kovinsko predelovalne in elektro industrije Slovenije, ki je v povprečju dosegala v preteklih letih boljše rezultate kot gospodarstvo SRS. V primerjavi s svojo panogo je dosegala še znatno boljše rezultate poslovanja, saj je-bila v zadnjih letih produktivnost povprečno za 20 % večja. Glede na panogo, ekonomičnost za 10%, rentabilnost pa za 35 %. Razvojne usmeritve DO ESO so naslednje: 1. Postati sodobno organizirano proizvodno-montažna organizacija na področju strojegradnje. 2. V skladu z razvojnimi plani občine Velenje in SOZD REK izkoristiti v celoti prostorski in tehnično-ekonomski potencial ter do leta 2000 doseči število zaposlenih okoli 1000, predvsem srednje, višje in visoko izobraženih delavcev. 3. Uvajanje najsodobnejše tehnologije v proizvodni proces (CMC tehnologijo). 4. Uvajanje računalniško podprtega konstruktoriranja (CAD). 5. Uvajanje celovite računalniško podprte poslovne informatike. Bronasti grb občine Velenje: VINKO JEŽOVNIK Tovarišu Vinku Ježovniku se podeli bronasti grb občine Velenje zaradi dolgoletnega požrtvovalnega delovanja v krajevni skupnosti Paka. Tov. Vinko Ježovnik je rojen 11. 7. 1943, stanuje v Paki 23 a, Titovo Velenje. Že dolga leta se aktivno vključuje v družbenopolično delo v krajevni skupnosti Paka. Bil je aktiven že kot mladinec, opravljal je funkcijo predsednika aktiva mladih v Paki. Od takrat dalje je opravljal vrsto funkcij, bil je vključen praktično v vse DPO in društva v KS Paka. Bil je aktiven organizator pri izgradnji rekreacijskega centra na Trebeliškem. Posebno se je odlikoval pri izgradnji vodovodnega omrežja ter izgradnji ceste na rekreacijski center. Ves svoj prosti čas je namenil za razvoj tega kraja oziroma centra. Sodeloval je pri vseh športno turističnih prireditveh na RTC. Bil je sposoben organizator pri mobilizaciji ostalih občanov krajevne skupnosti Paka zlasti zaselka Trebeliško. Od leta 1978 zelo uspešno opravlja funkcijo predsednika sveta KS Paka. KRAJEVNA SKUPNOST ŠKALE Krajevni skupnosti Skale se podeli bronasti grb občine Velenje za vzorno delovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, za prispevek k izgradnji Novih Škal, trdnih med-sedbojnih odnosov in humanega pristopa do vsakega posameznika v tej krajevni skupnosti. Številni Škalčani so s prostovoljnim delom pomagali izgrajevati novo Velenje in šolo, gasilski dom (2.), krajevne ceste, vaški vodovod itd. Kraj je po zaslugi številnih zanesenjakov začel dobivati podobo strnjenega naselja, kamor so se začeli vračati mnogi izseljenci. Po letu 1980 je značilna osnovna orientiranost v ponovni nastanek novega središča Škal. Za ta cilj je bilo doseženo polno poenotenje vseh društev in organizacij v KS in združena tudi vsa razpoložljiva sredstva. Vzpostavljeno je bilo tesno sodelovanje z DO RLV, DO ERA, ZUV in drugimi, ki so sodelovali pri novi urbanistični zasnovi Škal. KS je bila gonilna sila pri izdelavi in sprejemu zazidalnega načrta ter pridobitvi zemljišč za družbene objekte v novem središču. Njihovi plani so usmerjeni v izgradnjo nove šole in športnih igrišč. Ob vseh aktivnostih in združevanju sredstev za nov gasilski dom in trgovino so krajani uspevali s prostovoljnim delom, lastnimi prispevki in prispevki SIS, asfaltirali posamezne dele cest v zaselkih, v teku pa je tudi razreševanje kanalizacije v Podlubeli in na naselju Lazoše. Krajevna skupnost Škale vzpostavlja stike na kulturnem in športnem področju s KS Mislinja, KS Galicija in vsemi KS, ki sodelujejo na vaški olimpiadi, stike pa išče tudi med tržaškimi Slovenci in na Koroškem V KS v celoti uresničujejo način delovanja in organiziranja v vaških odborih (Škale, Podlubela, Hrastovec) in tudi razpolagajo z delom sredstev na podlagi programov, ki so usklajeni v KS. Značilnost delovanja so redne oblike sklicevanja zborov občanov, pa tudi vse druge samoupravne oblike so v KS organizirane in delujejo nadpovprečno dobro. Delegati KS Škale se tvorno vključujejo v razprave v zboru KS in samoupravnih interesnih skupnostih. Veliko posameznikov iz te krajevne skupnosti opravlja tudi odgovorne funkcije v SIS in skupščine občine. Kljub minimalnemu komunalnemu standardu in slabšim pogojem za sestajanje in delovanje se v kraju razvija intenzivno družbeno živjenje, zlasti v okviru gasilskega društva, kulturno prosvetnega društva, lovske družine, društva prijateljev mladine, TVD Partizan, planinske sekcije, društva Rdečega križa in KO ZRVS. Nagrado »8. oktober« FRANC BRINOVEC Tovariš Franc Brinovec roj. 27. 4. 1934, stanuje v Titovem Velenju, Škalska 2 b, zaposlen v Gorenju od 22. 10. 1958 na različnih odgovornih delih, sedaj opravlja dela in naloge samostojnega skrbnika inventivne dejavnosti. Tov. Brinovec Franc je dejansko eden izmed pionirjev Gorenja in je na različnih delih in nalogah povsod dolgoletno dosegal izjemne rezultate, predvsem na področju gospodarjenja v delovni organizaciji. V Gorenju ga poznamo kot delavca, ki se ni nikoli branil nikakršnega dela. Zato je mnogokrat prevzemal dela in naloge, ki jih drugi niso uspeli realizirati pod najslabšimi pogoji in bil kljub temu vedno zelo uspešen in med delavci izredno cenjen, ne glede na ukrepe, ki jih je moral izvajati. Veliko je prispeval k utrjevanju in razvoju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji in se aktivno vključeval na različnih področjih družbene dejavnosti. S svojimi zelo bogatimi izkušnjami pa še vedno pomaga mlajšim sodelavcem in je dejansko še vedno z enakim elanom vpet v družbena dogajanja. V zadnjem obdobju pa dosega izredne uspehe na področju razvoja sistema in organizacije inventivne dejavnosti v Gorenju, kakor tudi izven delovne organizacije in je na tem področju zelo iskan in cenjen strokovnjak tako v okviru občine, kot tudi na nivoju republike. S svojim prizadevnim, vztrajnim in doslednim delom je ogromno prispeval, da je delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati na področju inventivne dejavnosti v SR Sloveniji na drugem do tretjem mestu. Nagrada Karla Destovnika-Kajuha BORIS REŽEK Tovariš Režek Boris je rojen 5. 5. 1958, stanuje v Titovem Velenju, Jenkova 5, po poklicu je gradbeni tehnik, zaposlen pri GIP Ve-grad Velenje. Od 7. razreda osnovne šole je aktiven član Atletskega kluba Velenje. V športni karieri je bil mladinski republiški in državni prvak in reprezentant ter je še sedaj s 7,59 m slovenski rekorder za člane v skoku v daljavo. Poleg tega je aktivno deloval kot mladinski funkcionar. Bil je predsednik mladinske organizacije v Atletskem klubu Velenje. Sedaj pa poleg tega, da še vedno aktivno tekmuje, deluje kot član sekretariata Atletskega kluba Velenje in je vaditelj mladih atletov. Prizadeven je tudi na delovnem mestu in se ob delu izpopolnjuje na Višji gradbeni šoli v Mariboru. Menimo, da si ob zaključku tekmovalne, ne pa tudi atletske kariere, ker bo nadaljeval z delom v atletskem klubu kot funcionar, zasluži predlagano priznanje. Zaostriti odgovornost vodilnih delavcev Občinski odbor ZZB NOV Velenje je 22. septembra sklical izredno sejo, na kateri je obravnaval gospodarske in politične razmere v naši družbi. Borci so zelo kritično spregovorili o težavnih razmerah pri nas, v katerih se prepletajo pojavi in posledice politične in gospodarske krize, ki resno ogrožajo naš gospodarski in družbenopolitični sistem. Priče smo čedalje večjemu obsegu najrazličnejših razdiralnih dejavnikov, ki odločilno posegajo v naše življenje in delo. Zaradi tega smo tudi povsem nemočni pri uveljavljanju številnih dobrih usmeritev in sklepov, sprejetih na naših kongresih, in pri izvajanju tekočih ukrepov, ki naj bi pripeljali našo družbo iz globoke krize. Naša nemoč pri odpravljanju kriznih razmer ima svoj negativni odraz tudi na razpoloženje ljudi. Delovni ljudje in občani so izgubili zaupanje v vodstvo, ki že nekaj let obljublja, da nas bo izvleklo iz krize, ob tem pa praktično ni našlo še nobenih rešitev. Nasprotno, vse negativne tendence se poglabljajo, kriza je vse bolj izrazita. Ljudje ne verjamejo več, da bi nas tisti ljudje, ki so nas pripeljali v sedanje težke razmere, izvlekli iz krize. Delovni ljudje izgubljajo osnovo za motiviranost in zagnanost pri delu, ostali občani, predvsem upokojenci, pa so obremenjeni s skrbjo za preživetje. Tako se v vsesplošni apatičnosti vsi vrtimo okrog manj pomembnih problemov, namesto da bi svoje napore usmerili v odpravljanje krize in ureditev temeljnih vprašanj, kot so zunanji in notranji dolgovi, inflacija, izvoz in učinkovitejša proizvodnja ter gospodarjenje. Tudi borci izgubljamo zaupanje v naše vodstvo in v njegovo sposobnost za izhod iz krize. Že leta in leta prizadeto opozarjamo na hitrejše reševanje nekaterih najbolj kritičnih družbenih problemov, pa žal vedno znova ugotavljamo, da naših opozoril na kritičnost položaja nihče ne jemlje resno. Zato se ni čuditi, da je tudi pri velikem številu borcev usahnila revolucionarna zagnanost, saj ne vidijo izhoda iz krize. Borce, ki smo vse življenje pošteno delali in ostali zvesti našim revolucionarnim načelom, zelo boli velikokrat izrečena pavšalna kritika, češ, da smo vsi borci krivi za nastalo situacijo. Prepričani smo, da si velika večina borcev takih očitkov ne zasluži, pač pa bi morali pogumneje in odkriteje spregovoriti o tistih, vsega obsojanja vrednih posameznikih, ki Prejeli smo so se izneverili socialističnim načelom in ki s svojim nesprejemljivim ravnanjem mečejo slabo luč tudi na poštene borce. Mislimo, da bi bilo prav, da bi tudi znotraj naših vrst izvedli diferenciacijo in ugotovili, kje smo. Povedati moramo, da je veli-kokladuška afera povzročila še dodatno razočaranje in ogorčenje borcev. Kako je mogoče razumeti to, da je bila ta kraja stoletja, kot jo imenujejo novinarji, izvedena s pristankom organov družbenega nadzora in z vednostjo zakonitih institucij naše družbe? Pri tej aferi je bila odkrita močna, dobro organizirana sovražna fronta, ki je načrtno in premišljeno izpodkopavala temelje naše družbene ureditve. Zaradi tega smo borci upravičeno pričakovali, da bo temu primerno sledil tudi yal odgovornosti za vse, ki so v tem umazanem početju neposredno ali posredno sodelovali ali ga omogočili. Pa se ni zgodilo nič takega. Kazenski pregon je bil uveden proti nekaterim manjšim neposrednim krivcem in odgovornost za to kriminalno početje smo naprtili izključno Agrokomercu in lokalnim dejavnikom v Veliki Kladu-ši. Borci se sprašujemo, kako more CK ZK BiH samega sebe izvzeti iz sfere odgovornosti in se skupaj s predsednikom ZIS izgovarjati, da za to stvar ni vedel oz. da je bil slabo obveščen? Borci smo mnenja, da morajo odgovornost za to afero nositi vsi politični in državni dejavniki v BiH, kakor tudi Zvezni izvršni svet. Popolnoma se strinjamo s tistim razpravljalcem na seji C K ZK BiH, ki je poudaril, da pretežni del subjektivnih vzrokov krize, ki se je sedaj še zaostrila, sedi v dvorani, kjer je potekala seja CK BiH. Seveda se kazenski odgovornosti pri .tej zadevi ne more izogniti tudi Ljubljanska banka, ki je odkupovala menice brez kritja in s tem povzročila Sloveniji ogromno materialno škodo. Borci smo prepričani, da do afere Agrokomerc sploh ne bi moglo priti, če bi krivce za Kosovo, Obrovac, Feni ter druge storilce malverzacij, poslovnih prevar in špekulacij, kazensko preganjali. Ker tega nismo storili, se nam je vsesplošni-kriminal razvil do takega obsega, da ga sedaj skoraj ne moremo več zaustaviti in obvladovati. Zato borci odločno zahteva- mo, da se odgovornost pri tej aferi zaostri do kraja. Vsakomur v naši družbi mora postati končno jasno, da je za storjene nepravilnosti treba odgovarjati in da je odgovornost toliko večja, kolikor je večja dolžnost, ki jo opravlja. Kdor je na ključnem položaju, nosi dvojno odgovornost za tisto, kar je storil, in za vse, česar ni storil, pa bi bil moral. V praksi pa so sedaj stvari postavljene na glavo. Delavec je kazensko preganjan za en sam vijak, ki ga odnese domov, za vse tiste, ki s svojim ravnanjem in nedelom neposredno povzročajo sedanje težke razmere, pa iščemo najrazličnejša opravičila. Ob tej in podobnih aferah je še zlasti boleče spoznanje, da v mafijskih poslih sodelujejo ali jih omogočajo tudi nekateri borci, ki so izšli iz naše revolucije in bili celo njeni nosilci. Ti ljudje pa resnično spadajo na Goli otok! V tej zvezi bi rekli še to, da ostavke ne moremo sprejemati kot maksimum odgovornosti. Človek lahko izgubi funkcijo in še naprej lagodno živi. Kaj smo pridobili z odstopom H. Pozder-ca? Praktično ničesar. Nujno je, da poleg idejno-politične odgovornosti, ki se imenuje odstop ali zamenjava, uveljavimo tudi najo-strejši kazenski pregon. Borci smo zgroženi nad zločinom v Paračinu in ga najostreje obsojamo. Mislimo, da je ta tragični dogodek dovolj veliko opozorilo, da je tudi v naši armadi prisotno nacionalistično sovraštvo in nestrpnost. Iz govora zveznega sekretaija za ljudsko obrambo smo spoznali, da to ni osamljen primer, saj je navedel veliko število odkritih ilegalnih organiziranih skupin in posa- meznikov, ki so pripravljali najbolj nasilne akcije v armadnih enotah. To pomeni, da je treba tudi v naši armadi povečati budnost in varnost in storiti vse, da se taki in podobni primeri ne bodo ponavljali. Borci se sprašujemo, v čigavem interesu se je toliko let skrivala prava resnica o Kosovu? Ali je res moralo priti do tragedije v Paračinu, da je jugoslovanska javnost končno zvedela, da so razmere na Kosovu tako zaostrene, da že načenjajo vprašanje varnosti države. Kje je pri tem odgovornost vodstva pokrajine, SR Srbije in federacije? Zakaj se bolj pogumno in odkrito ne ugotavlja odgovornost vodilnih ljudi? Mislimo, da je bilo povsem zgrešeno, da smo za ureditev razmer na Kosovu začeli najprej kazensko preganjati in zapirati mladino, tiste veljake, ki so bili in so še na čelu kontrarevolucije pa smo pustili na svobodi. Mnenja smo, da bi se razmere na Kosovu hitreje in učinkoviteje razreševale, če bi bili ti ljudje že zdavnaj za zapahi. Borci smo mnenja, da sama sprememba ustave ne bo razrešila sedanjih težav in težkih protislovij v naši družbi. Že začetne razprave okoli spremembe ustave kažejo težnjo po strogem centralizmu države, kar praktično pomeni jačanje birokratske oblasti in še bolj odriniti naše samoupravljanje na rob družbenih dogajanj in povsem odvzeti delavcu pravico, da bi odločal o pogojih in rezultatih svojega dela. Borci se sprašujemo, če je za premagovanje sedanjih družbenih in gospodarskih razmer res potrebna sprememba ustave? Prepričani smo, da bi s spoštovanjem seda- nje ustave lahko razrešili večino nakopičenih gospodarskih in družbenih problemov, seveda pod pogojem, da bi pošteno delali. Ugotavljamo, da nacionalistične nestrpnosti praktično ni med preprostimi ljudmi, ampak da se čedalje bolj poraja v vrhovih oz. pri vodilnih ljudeh. Namesto, da bi se v teh usodnih časih ponovno vrnili k utrjevanju in negovanju bratstva in enotnosti, te naše krvavo izborjene pridobitve NOB in revolucije, na katero je naš Tito stalno opozarjal kot na naše najboljše orožje proti domačemu in tujemu sovražniku, drsimo čedalje globlje v nacionalne spore in razprtije, ki že resno ogrožajo našo jugoslovansko družbeno skupnost. Prav te razmere so dajale povzročiteljem teh težkih afer možnost, da so toliko časa skrivali svoje mafijske posle. Še zdaleč nismo prepričani, da so odkriti že vsi negativni pojavi, saj smo spoznali, koliko časa in naporov je potrebno, da se odkrije en sam primer. Borci se zavedamo, da je moralna obnova našega gospodarstva in vse družbe možna le z uveljavljanjem novega načina proizvodnje in novih odnosov, s spoštovanjem ekonomskih zakonitosti in z razvijanjem samoupravljanja. Zato podpiramo stališča tistih delegatov v našem skupščinskem sistemu in tistih komunistov ter borcev, ki se zavzemajo za uveljavitev teh ciljev. Prav tako podpiramo tudi sredstva javnega obveščanja, predvsem naš tisk, ki je v zadnjih časih veliko pripomogel, da je naša javnost vsaj delno spoznala resnico o dogajanjih v naši družbi. 8. oktober 1987 * titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas* stran 5 REK — Elektrostrojna oprema Tudi vnaprej dovolj dela V bivših prostorih delovne organizacije EFE, ki jih je REK-ova Elektrostrojna oprema letos obnovila so sedaj Krovsko-ključavničarski obrati tozda ESO. Čaka jih seveda nič kaj lahka naloga, to je krovsko-ključavničarske obrate postaviti na raven uspešne in trdne dejavnosti, ob tem pa nujno povečati proizvodnjo za vsaj 100 odstotkov. Krovsko-ključavničarski obrati s preselitvijo v bivše prostore EFE-ja namreč dobivajo znatno večjo odgovornost in pomen v okviru celotne delovne organizacije. Sicer pa v REK-ovi delovni organizaciji Elektrostrojna oprema potekajo naslednja dela. Na največjem objektu, Klasirnici in drobilnici v Pesju, opravljajo meritve zmogljivosti in odstranjujejo pomanjkljivosti. V zaključku so dela na terminalu Belinke v Luki Koper. V isti luki imajo v načrtu do konca leta dokončati terminal za umetna gnojila, izdelati za REK Zasavje podporja in sicer 130 sekcij in podobno. Prav slednje je za ESO velik uspeh, saj se je tako uspel prebiti v zasavske premogovnike in s tem dokazati, da je vodilni jugoslovanski proizvajalec tovrstne opreme. Skupaj s firmo Dauty, s katero imajo kooperacijsko pogodbo, morajo do konca leta izdelati tudi podporja za Rudnik lignita Velenje. Če želijo vse to uresničiti, morajo do konca leta opraviti še za pol milijona funtov del, za kar jih obvezuje koopera-cijska pogodba. To v danih razmerah ni niti slučajno lahko, kljub temu pa bodo v ESO naredili vse, da bi načrtovano proizvodnjo uresničili. Montažni obrati, elektroobrati ter toplovodni in vodovodni obrati pa imajo trenutno največ dela v Sloveniji. Vse kaže, da bodo dosegli dobre poslovne rezultate. Na kraju naj dodamo, da se ESO tudi vnaprej odpirajo velike možnosti, da dobi dela na velikih objektih. Priložnost bo torej treba izkoristiti in trdo delati, česar pa so delavci ESO tudi sposobni in so to že velikokrat dokazali. B. M. Gorenje Procesna oprema Ob orodjarstvu tudi strojegradnja Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema, ki zaposluje 450 delavcev, je v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje nosilec razvoja in proizvodnje orodjarstva in strojegradnje, in sicer za potrebe delovnih organizacij Gorenja ter drugih zainteresiranih delovnih organizacij. Gorenje Procesna oprema je nastala 1984. leta s samoupravno in poslovno preobrazbo Gorenjevih delovnih organizacij iz Titovega Velenja. Gorenje Procesna oprema je znan proizvajalec orodij, posebej za potrebe največje delovne organizacije v okviru poslovnega sistema Gorenje, to je Gorenje gospodinjski aparati; zanj vsa orodja tudi vzdržujejo. Vse bolj pa se uveljavljajo še na področju procesne elektronike, za kar so si pridobili že vrsto referenc. Namenska strojegradnja, katere nosilec razvoja in proizvodnje je Gorenje Procesna oprema, pa naj bi bila po letu 1995 eden od nosilnih programov in nosilcev prestrukturiranja Gorenja. Programske usmeritve do leta 1995 V tej Gorenjevi delovni organizaciji so, upoštevaje položaj in vlogo, ki naj bi jo imela v prihodnje v okviru Gorenja, pripravili izhodišča programskih usmeritev do leta 1995. Temeljni programski celoti oziroma področji sta in bosta orodjarstvo in namenska strojegradnja, njima v pomoč pa bosta področji procesne elektronikt in inženiring. V okviru Gorenja Procesne opreme prevladuje za zdaj orodjarstvo, ob njem pa bodo v prihodnje pospešeno razvijali še posebej namensko strojegradnjo. Tako načrtujejo okrog 10 % letno stopnjo rasti obstoječega programa, in to ob 5 % letnem povečevanju števila zaposlenih. Ta dejavnost naj bi ob koncu leta 1995 zaposlovala okrog 650 delav.cev. Hitrejši prihodnji razvoj delovne organizacije pa naj bi omogočile zlasti nove dejavnosti, pri čemer računajo tudi na združevanje dela, sredstev in strokov- namenska V Veplasu odločno naprej Veplas, kolektiv, ki se je v preteklih letih otepal z velikimi težavami, je letošnje polletje zaključil dokaj ugodno, čeprav še ne tako, kot bi si želeli. Vendar če upoštevamo, da so precej zmanjšali število zaposlenih, močno skrčili proizvodne programe, namesto katerih pa še niso imeli pripravljenih novih, potem v Veplasu polletno poslovanje upravičneno tako ocenjujejo. Nekoliko kasnijo z izdelavo investicijskega programa, katerega cilj je posodobiti proizvodnjo, jo tako postaviti na višji nivo, še povečati produktivnost in izboljšati ekološke pogoje dela. Kljub temu pa nekatere naložbe že izvajajo. To pa zato, da zaostanek le ne bi bil prevelik. »Naš cilj je, da letošnje leto zaključimo brez večjih stresov, brez izgub. Že prihodnje leto pa pričakujemo precej boljše rezultate, saj pripravljamo nove, udarne programe. Gre recimo za program motorističnih čelad, kjer sodelujemo z italijanskim part-netjem Nolanom, za program jadralne deske po novi, vezni tehnologiji s precej boljšimi mehanskimi lastnostmi. Ponudili bomo tudi program zimskih otroških čelad. Tu pa je še nadaljevanje programa jamborov za jadralno desko. Ta program je 95-odstot-no izvozni, že letos bomo izvozili 40 tisoč jamborov. Z njim smo osvojili tudi avstralsko tržišče, odpirata pa se nam še Japonska in Južna Amerika,« je o novih programih dejal Franc Vedenik, direktor Veplasa. Seveda pa so ob teh tudi dopolnilni programi, s katerimi že osvajajo tržišče, gumbi in modni dodatki, pa še kaj. Otepajo pa se še s kupom drugih težav, ki po svoje otežujejo uresničevanje sanacijskega programa. Recimo s pomanjkanjem materiala, zaradi katerega je proizvodnja jadralnih desk v višku sezone stala kar cel mesec; povečuje se jim bolniški stalež, po tem so kar blizu neslavnega vrha v občini. Stanje analizirajo, in ko bodo ugotovili vzroke bodo tudi ukrepali. Še do pred kratkim recimo tudi niso imeli zasedenih nekaterih najosnovnejših vodstvenih mest, kar je precej oviralo delo vodstvu, ki si je moralo razdeliti še te naloge. V Veplasu pa pravijo tudi tole: »Vse premalo se v naše poslovanje, izvajanje sanacijskega programa vključujeta Gospodarska ; zbornica in Ljubljanska banka, i Pomoč imamo le od izvršnega sveta, pa še »od nekaterih posameznikov iz naše družbenopolitične skupnosti«. Za konec pa vendar še spodbudne besede Franca Vedenika: »Že velikokrat sem poudaril in bom tudi v prihodnje, da bo Veplas v kratkem času, sedaj čez kakšne pol leta, začel postajati ena od boljših delovnih organizacij v občini.« njakov, in sicer znotraj Gorenja ter zainteresiranih drugih delovnih organizacij. Te nove dejavnosti naj bi, prav tako do leta 1995, omogočile zaposlenost okrog 500 delavcem. Sicer pa naj bi delovna organizacija Gorenje Procesna oprema do leta 1995, kot napovedujejo, v primerjavi z letošnjim letom povečala celotni prihodek za najmanj osemkrat! Izhodišča prihodnjega razvoja so, kot zatrjujejo v delovni organizaciji, uresničljiva, seveda ob prizadevanju prav vseh zaposlenih. Sicer bodo del potrebnih strokovnih delavcev vzgojili sami, in to s štipendiranjem ter z izobraževanjem ob delu in iz dela. Del strokovnjakov pa bodo pridobili tudi ob načrtovanem združevanju zmogljivosti in povezovanju z zainteresiranimi drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami. Z oblikovanjem poslovnih enot inženiringa, razvoja in konstrukcije zunaj Titovega Velenja pa želijo prav tako zagotoviti del strokovnjakov. Nasploh pa si bodo v Gorenju Procesna oprema prizadevali, da bi kar najhitreje potrdili razvojne usmeritve in načrte z naročili. V prihodnje na leto okrog 500 do 600 orodij Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema je znan proizvajalec orodij, tako doma kot na tujem. Ob Gorenju Gospodinjski aparati postajata v zadnjem času naročnika in kupca orodij tudi Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenje Notranja oprema. Zmogljivosti za proizvodnjo orodij, seveda proste, pa so na voljo tudi drugim delovnim organizacijam. Gorenje Procesna oprema obvladuje proizvodnjo orodij za predelavo tanke pločevine, za proizvodnjo keramičnih ploščic in za predelavo polimernih materialov. Tudi na račun novih naložb v stroje in opremo, ki predstavljajo vrhunsko tehnologijo, želijo v prihodnje v kar največji meri zadovoljevati potrebe Gorenja Gospodinjski aparati po orodjih. Tako načrtujejo, da bodo do leta 1995 s tehnologijo in razvojnim znanjem, s katerim bodo v delovni organizaciji razpolagali, povečali letno proizvodnjo orodij od zdajšnjih 120 do 150 na okrog 500 do 600. Na ta način bodo ustvarjene možnosti, da se Gorenje Procesna oprema s proizvodnjo orodij v še večji meri uveljavi tako na domačem tržišču, pa tudi na tujem, s čimer bodo ustvarjene možnosti za zanesljivejši prihodnji razvoj tega programskega področja. In da bi v kar največji možni meri zadovoljili potrebe Gorenja Gospodinjski aparati po orodjih načrtujejo tudi sodelovanje s tujimi partnerji, pri čemer si bodo prizadevali, da bo tovrstno sodelovanje preraslo v kooperacijsko proizvodnjo. Namenska strojna oprema za avtomatizacijo tehnoloških procesov Pri nas je namenska strojegradnja dokaj razvita, zlasti še serijska proizvodnja strojev za širšo uporabo. V Gorenju Procesna oprema zategadelj računajo, da bodo v okviru programskega področja namenska strojegradnja širili proizvodnjo namenske strojne opreme za avtomatizacijo tehnoloških procesov. Prizadevali si bodo, da tudi s sodelovanjem z drugimi Gorenjevimi delovnimi organizacijami, posebej z Gorenjem Fecro iz Slovenj Gradca, zadovoljujejo vse potrebe avtomatizacije tehnoloških procesov za predelavo pločevine, polimernih materialov in emajli-ranja. Kot zadnjo novost Gorenja Procesna oprema na področju namenske strojegradnje pa velja omeniti proizvodnjo sklopov, naprav in opreme za potrebe energetike in tehnološke vode. Procesna elektronika, inženiring Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema se s proizvodi procesne elektronike uvršča med naše vodilne tovrstne proizvajalce ; uveljavitev na tržišču je potrdila z vrsto referenc. Kot poudarjajo v Gorenju Procesna oprema imajo prav na področju procesne elektronike največ možnosti za sodelovanje s tujimi partnerji. Sicer velja poudariti, da gre pri procesni elektroniki za namensko proizvodnjo opreme, ki je osnova za avtomatizacijo tehnoloških procesov. Od avtomatizacije tehnoloških procesov v posameznih Gorenjevih delovnih organizacijah pa bo v prihodnje odvisna izkoriščenost znanja delavcev Gorenja Procesna oprema pri avtomatizaciji tehnoloških procesov. Ena od oblik nastopa oziroma širjenja prodaje proizvodov Gorenja Procesna oprema je inženiring. Tu zbirajo prve informacije in navezujejo prve stike z zainteresiranimi delovnimi organizacijami. Ob tem zatrjujejo v delovni organizaciji, da se za inženiring ponudbe odločajo tedaj, ko prodajajo najmanj tretjino lastne opreme oziroma opreme drugih Gorenjevih delovnih organizacij. Gorenje Procesna oprema je za zdaj najbolj znano s proizvodnjo orodij; največ jih izdelajo za Gorenje gospodinjski aparati, vsa njihova orodja pa tudi vzdržujejo (Foto: H. Jerčič) Sodobna elektronika 87 Novosti iz Gorenja Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so zadnji ponedeljek, 5. oktobra, odprli 34. mednarodno razstavo »Sodobna elektronika 87« in 3. jugoslovansko razstavo robotizacije »JUROB 87«. Na tej že tradicionalni manifestaciji, ki jo spremljajo strokovna srečanja in simpoziji, sodeluje letos blizu 700 razstavljalcev iz 23 držav. Med jugoslovanskimi razstavljalci zavzema pomembno mesto Gorenje. Proizvodni program in zadnje novosti predstavljajo delovne organizacije Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Servis, Gorenje Elrad, Gorenje Muta in Iskra Delta. Med razstavljenimi Gorenjevi- mi novostmi v paviljonu »Jur-ček« na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču velja še posebej omeniti naslednje: Gorenje Procesna oprema predstavlja sistem za avtomatizacijo procesov, v katerem je novost krmilnik KLAS 4, ki je zmogljivejši od drugih podobnih krmilnikov. Gorenje Elektronika Široka potrošnja je razstavilo paleto barvnih televizijskih sprejemnikov, z zadnjim dosežkom — barvnim TV sprejemnikom v stereo tehniki, ter izdelke video in avdio tehnike. Novost je tudi novo, univerzalno ohišje televizijskega sprejemnika, v katerega je mogoče vgraditi tri vrste slikovnih cevi — klasične, pravokotne in ploščate, ki so zadnja novost na tem področju. Gorenje Servis pa predstavlja projektiranje, montažo in vzdrževanje kabelskih sistemov in antenskih naprav, ob tem pa tudi industrijsko obnovo najpomembnejših sestavnih delov za Gorenjeve izdelke. Ne, za 0,01 odstotno povečanje prispevne stopnje za občinsko raziskovalno skupnost V preteklem tednu so potekale burne razprave o predlogu za uskladitev prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Velenje v mesecu novembru in decembru 1987. Po tem predlogu naj bi se povečale prispevne stopnje za izobraževanje, zdravstvo, kulturo in raziskovanje, zmanjšale pa za otroško varstvo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in zaposlovanje. S spremembami prispevnih stopenj v zadnjih dveh mesecih leta 1987 bi se poprečna PS povečala v letu 1987 za 0,03 % napram poprečni PS v letu 1986. Čeprav so skupščine pooblastile svoje odbore, da v okviru dogovorjenih programov usklajujejo višino PS, so bile na pobudo DPO občine, v petek sklicane izredne seje skupščin tistih SIS, katerim naj bi se prispevna stopnja povečala. Treba je povedati, da lahko SIS v letu 1987 načrtujejo in usklajujejo sredstva za dejavnost le tromesečno oz. na osnovi podatkov o rasti primerljivega dohodka SR Slovenije po periodičnih obračunih. Podatki o rasti primerljivega dohodka oz. dovoljeni skupni porabi za polletje z oceno za 9 mesecev so bili znani šele v mesecu septembru, medtem ko bodo podatki za 9 mesecev znani šele v novembru oz. v začetku decembra. Ne glede na to pa naj bi družbene dejavnosti mesečno usklajevale rast osebnih dohodkov, upoštevale rast materialnih stroškov, amortizacije in drugih elementov cen storitev, kar povzroča izredne težave pri planiranju. Inflacijska gibanja v naši družbi vplivajo tako na spremembo vrednosti programov v družbenih dejavnostih, ki so prvotno višino le-teh, sprejeto na skupšči- nah SIS v mesecu marcu 1987, izkazovale samo z realno rastjo. Usklajevanje z nominalnimi kazalci je med letom povzročilo znižanje prispevne stopnje, ki pa po izračunih Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti ne bodo zadoščale, da bi SIS do konca leta zbrale vsa dovoljena sredstva. Že po sklicu izrednih sej skupščin štirih SIS, se je sestal odbor za plan in razvoj Občinske kulturne skupnosti in ocenil, da temu ni tako in da prispevne stopnje za Občinsko kulturno skupnost ni treba povečevati. Izredna seja skupščine Občinske kulturne skupnosti je bil odpovedana. Drugače pa je bilo s skupščinami Občinske izobraževalne skupnosti, Občinske zdravstvene skupnosti in Občinske raziskovalne skupnosti. Že udeležba delegatov je pokazala zanimanje za odločanje o danih predlogih. Največ pripomb so tudi tokrat imeli delegati Gorenja. Poudarili so, da se Gorenje intenzivno vključuje v oblikovanje progra- mov SIS družbenih dejavnosti in v urejanje DEO, ki temeljijo na svobodni menjavi dela. Analize, ki so jih opravili, kažejo, da je Gorenje v obdobju 1981-1986 pokrivalo glavnino potreb za splošno in skupno porabo v naši občini. Opozorili so tudi, da plani ne smejo biti zbir želja, ampak dejanska prioriteta usklajenih možnosti za pokrivanje nastalih stroškov iz možnih virov. Zahtevali so, da skupščine SIS in Zbor združenega dela Občinske skupščine preverijo srednjeročne plane, in sicer z vidika prioritete in ponovnega prevrednotenja programov ter ocenjevanja možnosti združenega dela za financiranje programov, da se izvede temeljita racionalizacija na področju izvajanja del in organiziranja vseh izvajalcev. Skupna in splošna poraba v tem srednjeročnem obdobju ne more in ne sme biti večja (realna rast) kot je bila v obdobju 1981—85, razen če se gospodarstvo samo na osnovi sporazumov odloči za dodatne na-. ložbe. imeli so tudi pripombo, da se večina načrtovanih del, predvsem investicijskega značaja, ne izvaja v planiranih rokih, da ni ustrezne investicijsko-tehnične dokumentacije, da so prekoračitve vrednosti teh del nenormal- Podobne pripombe so imeli tudi delegati DO ERA, ki so hkrati poudarili, da so najbolj pomembni programi in njihova realizacija, same prispevne stopnje pa ne omogočajo obektivne-ga presojanja možnosti realizacije posameznih programov SIS. Menili so tudi, da pri izračunu prispevnih stopenj ni upoštevano, da bodo osebni dohodki do konca leta gotovo naraščali nekoliko hitreje, kar pomeni večji priliv za SIS (gradivo, v katerem so podana izhodišča za izračun prispevnih stopenj — ocena mase BOD ind. 227 — najbrž niso prebrali). Dohodek v gospodarstvu je močno obremenjen, kar kaže, da ne sledimo resoiucij-skim usmeritvam, da se obvezno- sti gospodarstva v globalu ne bodo povečale. Predlagatelji so v odgovorih na dane pripombe ugotavljali, da se le-te ne nanašajo samo na predloge SIS družbenih dejavnosti. V želji zmanjševanja obremenitev gospodarstva, delegati mešajo dejavnosti SIS materialne proizvodnje, družbenih dejavnosti in proračuna. To pa je nesprejemljivo ob različnih virih in osnovah financiranja in v primeru odločanja o konkretni dejavnosti. Tako so bile na primer na skupščini Občinske raziskovalne skupnosti dane enake pripombe kot na ostalih dveh skupščinah in čeprav se le-te niso nanašale na raziskovalno dejavnost, so vplivale na odločitev o tem, da se prispevna stopnja za raziskovanje ne poveča. Potrebe na področju izobraževanja in zdravstva pa so v nadaljnji razpravi vendarle preva-gale v odločitvi, o potrebnosti povišanja prispevnih stopenj. 6. stran ir OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE titovo velenje * 8. oktober 1987 Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! L Letošnje dosežke in razvojna hotenja bomo predstavili na že tradicionalni razstavi poslovnega sistema Gorenje od 19. do 30. oktobra 1987 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. J kovinotehna kovinotehna kovinotehna Vaš poslovili partner doma in v tujini . jVSIr jf jM-)^^--^ Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru prazniku občine Velenje! Nemogoče je mogoče kovinotehna kovinotehn 8. oktober titovo velenje OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE nas cas * stran 7 S------- t Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka r.o. Titovo Velenje Trk DO RUDNIK LIGNITA VELENJE tozd Jama Preloge tozd Jama Pesje tozd Jama Škale tozd Jamska mehanizacija tozd Jamski transport tozd Jamske gradnje tozd Priprave tozd Klasirnica tozd Zunanja dejavnost tozd Gradbena dejavnost tozd Mizarska dejavnost tozd Izobraževanje delovna skupnost Zračenje delovna skupnost Kopalnica delovna skupnost Skupnih služb DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ tozd TEŠ I tozd TEŠ II tozd Vzdrževanje tozd Inženiring delovna skupnost Družbena prehrana delovna skupnost Skupnih služb DO ELEKTROSTROJNA OPREMA tozd Strojni obrati tozd Elektro obrati tozd Vodovodno-toplovodni obrati tozd Krovsko-ključavničarski obrati delovna skupnost Skupnih služb DO SIPAK — Plastični izdelki — Kovinski izdelki in galanterija DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI DO TISKARNA delovna skupnost DRUŽBENI STANDARD delovna skupnost ZAVAROVANJE delovna skupnost Skupnih služb ob ni no Volonjo — unnoono monoroviii mmm IlmloMo- oMwii- StžS^jS^v i- * - ^ * ■ . |fWBi!Bii) Wm "l Mommm I 'titm wwm • m I 1 i ' aH 811 188—BI ■■■■••■■■• ■ i 8—i—i—I——-——--*--- J s. stran * nas cas NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 8. Oktober 1987 Silvo Mežnar iz Florjana Mala elektrarna na n ■ v w« • Florjanscici V času energetske krize smo tudi pri nas začeli spoznavati, kako pomembna je vsaka privarčevana kilovatna ura električne energije, pa vendar vseh naravnih danosti ne znamo izkoristiti. Zaradi tega so male hidroelektrarne na naših potokih prava redkost, pa čeprav že dolgo vemo, kako velik hidroeenergetski potencial predstavljajo. V občini imamo menda tri takšne elektrarne. Ena, ki smo si jo prejšnji teden ogledali, je začela obratovati šele pred kratkim. Florjan je lep kraj. Blizu Šoštanja leži, tako da v mesto po to in ono res ni daleč, pa vendar ima človek tu občutek, da je odmaknjen od vsega, da je sam z naravo. To še posebej velja za Mežnarjevo domačijo, ki leži ob Florjanski cerkvici. Na samem je, v čudovitem okolju, na obronku gozda. Tu že od nekdaj prebivajo dobri gospodarji. To lahko človek zapiše, ne da bi jih povprašal o tem. Dovolj zgovoren dokaz za to so lepo urejana domačija, pa številni stroji, ki jih imajo za lažje in uspešnejše delo na tej živinorejski kmetiji. Naleteli smo na Mežnarjevega očeta, ki leta skriva in nihče mu najbrž ne bi prisodil, koliko ga- raških kmečkih let je za njim. Čeprav je še vedno pripravljen poprijeti za vsako delo, je pred letom dni zapisal svoje posestvo petintridesetletnemu sinu Silvu. »S tem pa se ni nič spremenilo,« pravi Silvo. »Pri nas smo bili vedno vajeni skupaj delati, se skupaj odločati, tako je bilo, ko je bil oče lastnik in tako je zdaj, ko je domačija moja.« Pri Mežnarjevih se tokrat nismo ustavili, da bi predstavili njihovo kmetijo, njihovo ljubezen do zemlje, čeprav bi lahko veliko zapisali tudi o tem. Silva pa smo kar težko pregovorili, da je spregovoril o gradnji svoje male hidroelektrarne. »Gradnja je povezana s tolikimi Silvo Mežnar je na svojo hidroelektrarno vsekakor lahko ponosen težavami, da bom še koga prestrašil, če se je morda odločil za takšno gradnjo,« je malo za šalo, v veliki meri pa tudi zares, naposled le dejal. Potem pa ni bilo več težav. Pogovor je kar sam stekel. »Veliko elektrike »gre« na kmetiji, ta pa se nenehno draži, zato sem že pred leti začel razmišljati o gradnji svoje elektrarne. Florjanščica, ki teče po naši domačiji, na njej pa smo imeli včasih tudi mlin, se mi je zdela kar primerna.« In ostalo ni le pri zami- sli. Silvo Mežnar si je ogledal takšno malo hidroelektrarno v Mislinji in v Gornji savinjski dolini. Nabavil si je tudi nekaj potrebne literature in začel nakupovati material. Pred dvanajstimi leti pa je bila ta njegova zamisel že toliko izoblikovana, da je naročil geome-tra in začel pridobivati potrebno dokumentacijo. To pa ni bilo lahko. »Leto dni sem čakal, da mi je odgovoril Nivo, potreboval pa sem še soglasja cestne in požarnovarnostne skupnosti, ribiške dru- žine. Čas je mineval. Imel sem nekaj materiala, tudi načrte, ki mi jih je izdelal Jože Grušovnik, ki mi je tudi pomagal pri celotni gradnji. Ker dovoljenj ni in ni bilo, sem se vseeno odločil in začel graditi. Na črno. Vem, da to ni prav, vem pa tudi, da moja elektrarna še ne bi obratovala, če se ne bi bil tako odločil.« Seveda moramo povedati, da je ta gradnja že legalizirana, saj je Silvo junija letos le dobil vsa potrebna soglasja, na občini pa so mu potem hitro izdali še dovoljenje. Seveda srno bili ob vsem tem zares presenečeni, saj smo bili do tega trenutka prepričani, da družba takšne gradnje podpira in pomaga vsem tistim zanesenjakom, ki se zanje odločijo tudi finančno. Pa je res tako? »SLO mi je pomagal s približno 10-kubičnimi metri betona in kritino, vse ostale stroške pa sem poravnal sam. Težko rečem, koliko je stalo vse skupaj. Kupoval sem staro opremo, staro turbino, rabljene števce in cevi. Do konca lanskega leta sem imel za slabe 4 milijone (nove seveda) stroškov. To pa so dejanski stroški, brez upoštevanja inflacije,« nam je pripovedoval Silvo Mežnar. Zdaj njegova hidroelektrarna štirinajst dni že obratuje. So se mu uresničile sanje, ki si jih je zastavil ob začetku gradnje? V veliki meri, vsekakor. Ko je začel proizvajati prve kilovatne ure električne energije, je pozabil na večino težav, ki so ga sprem- ljali med gradnjo. »Občutek je zares prijeten, ko vklopiš električni stroj, ki ga poganja tok, ki ga sam proizvajaš.« Mala hidroelektrarna Silva Mežnarja je priključena na De-sovo električno omrežje. Kadar proizvaja več električne energije, jo pošilja v omrežje, kadar pa je njegova proizvodnja nižja kot mu je potrebna, jemlje električni tok iz omrežja. Silvo predvideva, da bo v celoti pokril lastne potrebe in da bo lahko poslal v omrežje po sedanji vrednosti za kakšnih 70 tisočakov električnega toka na mesec. DES mu ga plačuje po 70 odstotni vrednosti gospodinjskega toka. »Seveda pa ima mladi gospodar tudi pri tem svojo računico. Višek proizvedene električne energije bo pošiljal v omrežje, če se mu bo to izplačalo, drugače pa jo bo seveda raje porabil, na primer, za ogrevanje svoje domačije.« Malo hidroelektrarno Silva Mežnarja, ki leži ob Florjanščici ob neposredni bližini ceste, smo si tudi ogledali. Izredno preprosto izgleda. To je majhna zidanica, v kateri je turbina, ki jo poganja voda iz zajetja. Silno preprosto, pa vendar očitno težko dosegljivo. Pa bi bilo s skupnimi močmi najbrž zelo enostavno. Pa bi tudi v občini Velenje prihranili še kakšno tono vse dragocenejšega premoga in ohranili naš zrak vsaj malo bolj čist. M. Zakošek S. Vovk Občinsko prvenstvo ZRVS Prejšnji teden je trideset nagrajenih učencev s področja prometne vzgoje, njihovih mentorjev in predstavnikov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava obiskalo Titovo Velenje. Tu so se srečali z gostitelji, pionirji — prometniki, člani SVP občine Velenje in predstavniki AMD Šaleška dolina s katerimi so izmenjali izkušnje ter se pogovorili o delu in težavah, ki jih tarejo. Velenjčani so gostom iz Lendave prikazali tudi film o prometu, jih popeljali v Rekov šolski jašek in jim razkazali del Šaleške doline. Že prej pa so gostje iz Lendave obiskali Celje. (b. m.) Pokazali dobro usposobljenost Rezervni vojaški starešine imajo preko vsega leta najrazličnejše oblike usposabljanja. V njihov program sodi tudi taktični in orientacijski pohod, ki so ga opravili v nedeljo na 5. odprtem občinskem prvenstvu v Šaleku, sodilo pa je tudi v sklop prireditev ob občinskem prazniku. Tričlanske ekipe so na tekmovanju streljale z malokalibrsko puško, metale ročno bomob v rov in se orientirale na terenu s pomočjo karte in kompasa. Člani ekip so nadalje sestavljali in razstavljali avtomatsko puško, pokazali ravnanje z gasilnimi aparati in tehniko gašenja, premagovali ovire s pomočjo vrvi in na različnih delovnih točkah reševali teste s področja splošnih vojaških veščin. Tekmovanja, ki ga je spremljalo lepo jesensko vreme, se je udeležilo 15 ekip in sicer po tri iz KO ZRVS Podkraj-Kavče-Šentilj in Šoštanja ter po ena iz Pesja, Šmartnega, Šaleka, Družmirja-Gaberka, mešana ekipa Šmartnega iz Titovega Velenja in Starega Velenja, Šmartnega ob Paki, KS Edvarda Kardelja, kot gostja pa tudi ekipa postaje milice Titovo Velenje. Po zaključku tekmovanja je vodja orientacijskega pohoda Viktor Brglez povedal: »Udeležba je bila dobra, ob tem pa smo pogrešali sodelovanje drugih struktur SLO in DS, za primer tabornike Centra srednjih šol. Sodeč po prikazanem znanju so rezervni starešine dokaj dobro usposobljeni za izvrševanje svojih nalog. Nekoliko slabše zna- nje so pokazali pri delu s karto in kompasom ter orientaciji na terenu. Temu vprašanju bomo morali zato v bodoče posvetiti več pozornosti.« Zapišimo, da so tokratno prvenstvo lepo in zgledno organizirali, komisija za idejno-politično in obrambno-samozaščitno usposabljanje ter komisija za aktivnosti SLO in DS pri predsedstvu OK ZRVS Velenje in gostitelj, krajevna organizacija ZRVS Šalek. Še rezultati. Prvo mesto je zasedla ekipa KO ZRVS Kavče-Podkraj-Šentilj (Šantelj, Skaza, Meža), druga je bila Gorica (Petrovič, Srebotnik, Ramšak) in tretje Pesje (Planine, Hriberšek, To-min), V veščinah in strokovnem znanju je največ pokazala ekipa Podkraj-Kavče-Šentilj, v orientacijskem pohodu pa ekipa Šaleka. B. Mugerle Mišo prejema čestitke za najtežjo ujeto ribo. avtomobilov, postavitev panojev in klopi za obiskovalce Rečice, odpiranje zazidalnih okolišev in obrtne cone. Uspehe bi seveda lahko naštčvali še naprej, z jimi pa se ponašajo prav po vseh zaselkih. Vse to so krajani dosegli v želji, da bi bilo njihovo življenje lepše in prijetnejše. Kljub temu pa ne morejo in nočejo biti povsem zadovoljni, saj je nalog, želja in načrtov še vedno veliko. Radi bi končno uredili vprašanje popolne osemletke, obnovili prosvetni dom, asfaltirati še nekaj cestnih odsekov, njihova velika želja je, da bi pridobili več storitvenih obrtnih delavnic, izboljšati morajo preskrbo, načrtujejo pa tudi kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Ob vsem tem se zavedajo, da jim gospodarski položaj ni naklonjen, da se v naši družbi srečujemo z velikimi težavami, kar vse skupaj lahko povzroči upadanje delovne vneme in poguma. Vedo, da bodo le s skupnimi močmi zmogli vse te težave. Sloga se mora pokazati tudi pri izvedbi referenduma, ki bo na vrsti prihodnjo pomlad, saj bo njegova uspešnost eden temeljnih pogojev za nadaljni razvoj in lepši jutri. Ura zgodovine v Šmiglovi zidanici OO ZK II. v krajevni skupnosti Titovo velenje — desni breg je sprejela program idejno-politi-čnega izobraževanja in usposabljanja članstva za obdobje 1987/88. Proučili bomo zgodovino ZKJ in aktualne naloge sedanjega časa. Za prvo temo smo si izbrali uro zgodovine v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Preboldu. Tja smo se odpeljali z avtobusom 22. septembra. S seboj smo povabili tudi člane ZK iz ostalih dveh OO naše KS. Pred Šmiglovo zidanico nas je sprejel sekretar občinskega komiteja ZKS Žalec in nam spregovoril o vlogi, pomenu in aktualnosti konference KPS, ki je bila 18. 4. 1938, katere se je tedaj udeležilo 18 delegatov iz vseh delov Slovenije. Na njej je imel 5-urni glavni referat Josip Broz-Tito. Tovariš sekretar iz Žalca nas je povabil, da se udeležimo prihodnje leto, 1. maja, praznovanja ob 50-obletnici te konference. Vabilo velja tudi ostalim OO ZK in občanom Velenja. Ogledali smo si tudi mali muzej v zidanici. V lepem, toplem okolju smo nadaljevali (po osnovnih organizacijah) s pogovori o drugih točkah dnevnega reda. Vsi udeleženci smo bili zelo navdušeni nad takšno obliko izobraževanja. Zato bomo s tem, če bo le mogoče, že nadaljevali. Viktor Kršinar Velika riba Malo je manjkalo in velika riba bi ušla! Pa ni. Ribiči RD Titovo Velenje so dokazali, da so poleg zavzetih organizatorjev uspešni v ribarjenju. In kako tudi ne, saj so se v soboto, 3. 10. zbrali ob Škalskem jezeru sami »stari mački«, ki vedo, kako je treba kakšni ribi vabo nastaviti. Najbrž ni slučaj, da je v teh zagonetnih časih, ko so se pričele velike ribe skrbno skrivati, ujel najtežjo ribo izkušen in prebrisan ribič Mišo Skornšek. Morda bo kdo rekel, da je bila glavna ribiška sreča, večina prisotnih pa se je vendarle zaklinjala, da je pri veliki ribi najpomembnejša izkušenost in spretnost. Tako je Mišo Skornšek prejel v varstvo prehodni pokal za najuspešnejšega ribiča v letošnjem lovu na veliko ribo. Prireditev sama pa je zadnja v celi vrsti letošnjih množičnih sreča- njih velenjskih ribičev in njihovih gostov. Pod streho so namreč spravili že tradicionalno tekmovanje za rudarsko svetilko, ki jo organizirajo vsako leto ob rudarskem prazniku. Potem so uspešno izpeljali meddruštveno tekmovanje v lovu ribe s plovcem. Za njimi je ribiško tekmovanje za ribiškega carja s tradicionalnim piknikom. Pred kratkim so v nočnem ribi-lovu nastavili vabe roparicam. V soboto pa, kot smo že rekli, so se srečali pri lovu na najtežjo ribo. S tem so tudi ribiči počastili občinski praznik in jim je ob tej priložnosti spregovoril nekaj spodbudnih besed sekretar O K SZDL Martin Budna. Kdor pa ne verjame, da so v Škalskem jezeru res velike ribe, naj si ogleda razstavo trofej, ki jo je RD Titovo Velenje pripravila skupaj z RD Paka iz Šoštanja. Peter Rezman Prvič so podelili tudi prehodni pokal, ki ga je prejela ekipa Pod-kraj-Kavče-Šentilj in načrtov v zvezi z njimi tudi ne manjka. Težkih trenutkov na tej poti razumljivo ni bilo malo, vendar so na Rečici složno premagovali večino ovir. Prostovoljno delo, odrekanja, lastna sredstva in sredstva samoprispevka so dali veliko pomembnih dosežkov. Ti so vidni v novih cestah, obnovljenih infrastrukturnih objektih, v večji skrbi za varstvo okolja in lepšemu videzu kraja in vseh vasi ter zaselkov. Vse to je sad sožitja in sodelovanja nosilcev razvoja in seveda naporov in dela najodgovornejših delavcev v tej krajevni skupnosti. Zlasti so veseli, da v tej krajevni skupnosti uspešno delujejo delegatski sistem, krajevna samouprava, družbeno-politične organizacije, obrambni in samozaščitni dejavniki ter vsa društva. Posebej velja omeniti nekaj pomembnejših dosežkov, kot so izgradnja zbiralnika za pitno vodo, teniških igrišč z garderobami in prostori za delo športnega društva, ureditev stavbe krajevnega urada in prostorov krajevne skupnosti, nabava dveh gasilskih Na proslavi so pokazali tudi svojo bogato kulturno dejavnost jalci in poustvarjalci, seveda tudi osnovnošolci, ki so pripravili zares pester kulturni spored za so-krajane in goste. Krajevna skupnost Rečica ob Savinji se v zadnjem času pospešeno razvija, čeprav ji problemov V petek zvečer so na Rečici ob Savinji pripravili proslavo ob prazniku te krajevne skupnosti, ki ga krajani slavijo 6. oktobra, v spomin na ta dan leta 1943, ko je bil kraj prvič osvobojen. Posebno obeležje so k slovesnemu vzdušju prispevali domači kulturni ustvar- 18. oktober 1987 * titovo velenje KULTURA ★ stran 9 Foto treh dežel IDobri fotografi in organizatorji DVIGNJENI ZASTOR 59 Velika Kladuša »Fotografija je ena tistih kulturnih dejavnosti, ki so v zadnjih letih r Titovem Velenju doživete največji razmah. S svojim dostikrat nekon-rencionalnim pristopom k oblikovanju in predstavitvi svojih del, so fotografi, v pretežnem delu mladi, vnesli v velenjski kulturni prostor nov moderen duh. Veseli smo, da smo lahko gostitelji razstave, ki je znana po svoji tradiciji in kvaliteti. Foto treh dežel ni zgolj kulturna prireditev s političnim pridihom tradicionalno dobrega sosedskega sodelovanja, temveč je to umetniški dogodek. Razstavljene fotografije so osebne izpovedi avtorjev, ne glede na narodnost in politično prepričanje. Foto treh dežel je trden dokaz, da je vsak prava kultura izven začrtanih političnih in ideoloških meja. In naj tako tudi ostane!« Te besede smo prepisali iz kataloga, ki ga je izdal Foto klub Zrno ob 15. razstavi fotografij fotografov Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. In vse gornje misli je tudi ta razstava potrdila. Razpisu za to razstavo se je odzvalo kar 193 avtorjev, ki so skupaj poslali kar 786 fotografij na prosto temo in na ekološko temo ali SOS kot so jo poimenovali v mednarodnem jeziku. Posebna žirija — sestavljali so jo mednarodni mojstri fotografije iz Zagreba, je za razstavo izbrala blizu 100 fotografij in seveda je zbrala tudi najboljše fotografije. Razstavo so člani Foto kluba Zrno odprli v nedeljo, v avli Doma kulture v Titovem Velenju. Tu so razstavljene črno bele fotografije, barvne fotografije pa so razstavljene v Termah v Topolšici. Nekateri fotografi so se zbrali v Titovem Velenju oziroma v Topolšici že v soboto na fotografski delavnici, s katero je ta razstava pridobila še strokovno in spoznavno razsežnost. To fotografsko delavnico je vodil kandidat za mojstra fotografije Franci Vi-rant iz Ljubljane in pod njegovim vodstvom so se fotografi seznanili s propagandno fotografijo (diapozitivi) in si pridobili pomembne izkušnje tudi na tem področju. V nedeljo dopoldne so se zbrali v avli Doma kulture na slovesni otvoritvi. Nje se je udeležilo veliko fotografov, predstavniki vseh fotografskih zvez omenjenih treh dežel in seveda mnogi drugi ljubitelji fotografije. Naj-ptej se je vsem zbranim predstavila velenjska plesna skupina GIB pod vodstvom Dragice Mavec, za tem pa je vse zbrane nagovoril predsednik Foto kluba Zrno Vlado Vrbič, nakar so spregovorili še znani mojster fotografije in pobudnik fota treh dežel, Vlasta Simončič iz Gorenje vasi, predsednik občinske kulturne skupnosti Rado Slane, predsednik foto kluba iz Wolfsberga Franc Fuks, predsednik FK Son-tino iz Gorice Viola Giovani in predsednik skupščine občine Velenje Drago Šuiek, ki je razstavo ki sta prevzela pokroviteljstvo nad to mednarodno razstavo in s tem omogočila, da so jo člani foto kluba Zrno lahko sploh izvedli. Tudi nedeljsko popoldne so fotografi preživeli delovno. To, kar so v soboto popoldne in zvečer poslikali na diapozitive, so pod vodstvom Francija Viranta tudi ocenili. Nekaj najboljših posnetkov pa so pustili Termam Topolšica, ki jih bodo prav gotovo lahko uporabile v propagandne namene. Če sklenemo in povzamemo misli, zlasti predstavnikov Koro- ške in Furlanije Julijske krajine, je 15. razstava Foto treh dežel izredno uspela in dokazala, da se Foto klub Zrno ni uspešno predstavil le na fotografskem področju, ampak tudi kot dobedr organizator te prireditve. Seveda pa člani Zrna pričakujejo, da si boste fotografije v avli Doma kulture v Titovem Velenju oziroma v Termah v Topolšici tudi ogledali. (VOS) Plakete in diplome sta podeljevala Rado Slane in Vlado Vrbič. Predsednik občinske kulturne skupnosti Rado Slane podeljuje eno od treh plaket Stanetu Jeršiču. (foto B. Z.) tudi uradno odprl. Po otvoritvi razstave v Domu kulture in njenem ogledu so vsi odšli v Terme v Topolšico, kjer so razstavljene barvne fotografije in kjer so podelili priznanja najboljšim. Člani Foto kluba Zrno so se zelo razveselili, ker je njihov član Stane Jeršič prejel kar tri nagrade: zlati plaketi za kolekcijo na prosto in ekološko temo ter bronasto plaketo za posamično fotografijo (prosta tema). Posebne diplome je predsednik Foto kluba Zrno Vlado Vrbič podelil Vlastji Si-mončiču za vsestransko pomoč pri organizaciji razstave in delu fotokiuba ter Občinski kulturni skupnosti in Termam Topolšici, NAGRADE PROSTA TEMA: A) KOLEKCIJE - 1. Stane Jeršič, FK Zrno (Tudi Portorož 1, Tudi Portorož 2, Tudi Portorož 3), 2. Zora Plešnar, FK Maribor (Praznovanje 2, Praznovanje 3, Praznovanje 5), 3. Jože Vrč (Karneval 8, Karneval 9, Karneval 16); b) POSAMIČNE: 1. Sergio Molinari, Trst, 2. Janez Juvan, FS Delo (Spomini), 3. Stane Jeršič (Studio 3); DIPLOME: Marx Norbert, Celovec, Hani Cankar, FK Gorenja vas (Žarek II), Branimir Ritonja, FK Maribor (Bela črta II); COLOR: 1. Igor Pustovrh, FK Gorenja vas (Kamenjak 1, Kamenjak 2, Kamenjak 4, Dama s cigaro, V hotelu), 2. Assirelli Guiseppe, Circolo Fotografico Isontino Gorica, 3.Bogo Čerin, FK Maribor (Rdeči trak, Rdeči trak IV. Art A, Exo A, Art V, Nežno I); DIPLOMA: Bernard Kamer, FK Na-turfreunde 3, Farbkontraste S); S. O. S: 1. Stane Jeršič, FK Zrno (Javna vaja II, Javna vaja V, Sandale so jim bog), 2. Nande Bobič, FK Maribor (Ornamenti 5, Prostor pod soncem), 3. Igor Pustovrh, FK Gorenja vas (Brezmadežna 2, Brezmadežna 4, Madež 5); DIPLOMA: Kurt Batschinski, FK Naturfreude. sssKisssse«^^ Nova pionirska hranilnica KINO 0 KINO 0 KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 8. 10. ob 18. in 20. uri ŽI-K1NA DINASTIJA 1 - jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Gidra Boja-nič. Petek, 9. 10. ob 18. in 20. uri ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA -ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Wil-ford Brimley. Petek, 9. 10. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 10., 11. 10. ob 18. in 20. uri NORO ODPOSLANSTVO - hong-konški, karate. V gl. vi.: Samuel Hui. Ponedeljek, 12. 10. ob 18. in 20. uri ŽIKINA DINASTIJA 1 - jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Bojanič Gidra. Ponedeljek, 12. 10. ob 10. uri ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA -ameriški, kriminalka. Torek, 13. 10. ob 18. in 20. uri PONORELI VLAK - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Jon Voight. Sreda in četrtek, 14., 15. 10. ob 18. in 20. uri ter sreda, 14. 10 ob 10. uri BASKERVILSKI PES - britanski, kriminalka. Vgl. vi.: lan Richardson. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 12. 10. ob 20. uri PONORELI VLAK - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Jon Voight. Režija: Andrej Končalovski po scenariju Akire Kurosavve. Film s FESTA '87, udeleženec festivalov v Riu de Janeiru in Cannesu '86. KINO DOM KULTURE Četrtek. 8. 10. ob 20. uri ŠAKALI — AMERIŠKA PRAVICA - ameriški, kriminalka, triler. Razstava Življenje naravo V prostorih Rekove družbene prehrane bodo danes (četrtek) popoldne ob 17. uri odprli razstavo z naslovom Življenje z naravo. Pripravili so jo lovci, čebelarji, ribiči in zeliščarji. Odprta bo do 13. oktobra vsak dan od 11. do 15. ure. V ponedeljek, 12. oktobra, ob 17. uri pa bo še okrogla miza, na kateri naj bi dobili odgovor na vprašanje, kakšna je problematika tovrstnih društev v občini. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 10. 10. ob 18. uri ŽIKINA DINASTIJA 1 — jugoslovanski, komedija. Nedelja, 11. 10. ob 18. uri ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA - ameriški, triler. Ponedeljek, 12. 10. ob 20. uri NORO ODPOSLANSTVO - honkon-ški, karate. V gl. vi.: Samuel Hui. Sreda, 13. 10. ob 20. uri PONORELI VLAK — ameriški, akcijski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 9. 10. ob 20. uri ŠKANDALOZNA GILDA — italijanski, erot-ski. Torek, 13. 10. ob 20. uri ŽIKINA DINASTIJA 1 — jugoslovanski, komedija. Kaj bi lahko član KINA 16 povedal novega o Agrokomercu v času, ko so ga polni vsi mediji? Nič! Razen mogoče v primeru, da se zapelje v epicenter dogodkov. Vemo, da je ta prej v Cazi-nu, Sarajevu, Ljubljani in Beogradu kot v V. Kladuši, toda za nekaj se je treba odločiti. Ko prijadramo v to mestece bosansko malo, smo najprej fra-pirani nad njegovim imenom. Po vseh pravilih bi se mu moralo reči Agrokomerčevo, Fikretovo, Hamdijevo, Hakijevo, Brankovo ali Metodovo. Saj tam vse živi in diha pod okriljem tega agroveli-kana. Oko enostavno ne uzre hiše, ki ne bi bila povezana s tem monstrumom: ali je v njej trgovina, ki je njegova last, ali pa eden od neštetih sedežev ene od neštetih TOZD. Videti je preprosto neverjetno, kot v pravljici. AC zre vate kot oko Velikega brata. Še takrat, ko bi hotel v grozi pobegniti, ne moreš drugače kot da se vsedeš v enega neštetih AC-je-vih avtobusov na avtobusni postaji, ki nosi ime AC. Če si dr. Dušan Bilandžič upa reči, da so »menice brez pokritja perverzija, ki kaže vso perverznost, kontra-diktornost in nekonsistentnost sistema«, potem mi dodamo: Velika Kladuša je materializirana groza, ki nam jo je napovedal George Orvvell. Ko smo se pripeljali do začetka mesta, smo se dvignili iz zarjavele Diane in skozi streho fotografirali obcestni znak. Škljocu se je takoj pridružil krik iz sosednje hiše, ki nas je napolnil s tesnobo: ali je morda nevarno s fotoaparatom vznemirjati to mestece? Ali drži pisanje časopisov, češ da ljudje iz cazinske krajine tovariša Abdič & comp. še vedno kujejo v zvezde? Sprehod po mestnih ulicah je slutnjo potrdil. Bil je neprijeten. Dopoldne je, mestece pa živo, ljudi polno na ulicah, v trgovinah, lokalih. Videti je vse normalno. Ljudje so sproščeni, smejijo se, kupujejo, pijejo ... le nas spremljajo s pogledi, ob katerih dokončno pozabimo na fotoaparat. Prepričani postajamo, da bi se očitno poizvedovanje in spraševanje sjabo končalo. Morda celo v kakšni kleti z razbito glavo. Ustavimo se pri lokalu, ki nosi zveneče ime »La Coste«. Ponoči je to diskoteka, podnevi pa igralnica z neštetimi avtomati, ki neprestano delajo. Hazard. Razen hladnih in mestoma grozečih pogledov se ne zgodi nič. Z verande se nam odpira pogled na novogradnjo kulturnega doma, novo poslovno stavbo AC, obno- Obogatitev filmske kulture Predstavniki organizacijskega odbora Tedna domačega filma, Novega tednika — Radia Celje in sozda Gorenje so minulo sredo, 30. septembra, podpisali sporazum o prevzemu generalnega pokroviteljstva nad to uveljavljeno filmsko manifestacijo v Celju. Letošnji jubilejni, 15. teden domačega filma bo od 3. do 10. novembra 1987. »Teden domačega filma je kot kulturna in politična manifestacija prišel pod okrilje pravega partnerja. Dragocenost dogodka je celota odnosov na področju širjenja filmske kulture in umetnosti. Podpis sporazum pomeni osnovo za nadaljnji razvoj tega svojevrstnega filmskega festivala. Ob materialni je to tudi velika moralna opora prizadevnim organizatorjem, a hkrati obvezuje obe strani, da prireditev še bolj utrdita v slovenski in jugoslovanski filmski prostor. Povezanost organizacij združe- nega dela in tedna domačega filma je bila v minulih petnajstih letih vzorna, posebej z Gorenjem je festival vpet v skupna hotenja in pomeni hkrati zagotovilo, da bi ob možnih oblikah doživljanja kulture film še bolj približali množicam ...« je med priložnostnim nagovorom pred podpisom sporazuma dejal Drago Medved, predsednik občinske konference SZDL Celje. Drago Bahun, predstavnik Gorenja, se je strinjal z uvodnimi besedami in dodal, da se v nekem smislu »v Gorenju čutimo dolžne pomagati pri širjenju kulture v najširšem smislu besede, s posebnim poudarkom do filmske umetnosti.« Na večini osnovnih šol v občinah Velenje in Mozirje, že več let delujejo pionirske šolske hranilhice, kjer učence navajajo k varčevanju. V počastitev 29. septembra dneva pionirjev so takšni pionirsko hranilnico odprli tudi na podružnični osnovni šoli v Paki pri Titovem Velenju. vljeno grajsko poslopje, velikansko oddajno TV anteno ... Mislili smo, da smo videli vse, toda šele pot iz Fikretovega proti Cazinski krajini nam je odkrila vso razsežnost zadeve. Takoj za prvim ovinkom tovarna, za drugim tovarna, za tretjim novogradnja, za četrtim tovarna, za petim tovarna, za šestim nova tovarna . .. Neverjetno. Pozabili smo vse predsodke in v nas se je naselilo strahospoštovanje. Cela krajina ena sama tovarna. Postalo nam je jasno, da so fantje večino nakradenega denarja vložili v gradnjo tovarn. In to ne kakršnihkoli tovarn, ampak tistih za proizvodnjo in predelavo hrane. Celotna Cazinska krajina je tovarna hrane. Zgrajena z nakradenim denarjem, ampak še vedno tovarna, ki proizvaja »strateško pomembno orožje«. Povsem smo zmedeni. Pričakovali smo razkošje, našli pa (vsaj na zunaj) hipermoderno organizirano proizvodnjo. Opazujemo in fotografiramo tovarne, v nas pa se naseljuje črv, ki gloda, gloda . .. Vse skupaj je svinjarija stoletja, s tem se strinjamo, to je jasno! Toda kako to, se začenjamo spraševati, da se je kraja stoletja »zgodila« prav v tem primeru? Zakaj se ni ob (po naše) mnogo bolj prosulih projektih, ki so imeli republiške in zvezne blagoslove? Feni, Obrovac, Smedere-vo, Dina, Feronikelj, Kidričevo (?)...? Že, že, porečete, tukaj je deloval klan po principih tajne masonske lože, toda ali je edini v Jugoslaviji vas vprašamo? Odgovori na ta vprašanja bi prav gotovo morali poseči po globljih »političnih« razlogih. Od spreminjanja ustave, do neprikrite želje BiH, da naši deželi vsili svoje »pravoverno« razumevanje sveta. Toda to so špekulacije, ki jim člani KINA 16 nismo dorasli. Zato obisk v Cazinski krajini končujemo s srhljivim dogodkom, ki se nam je primeril v trenutku, ko smo bili prepričani, da smo rešeni vsega hudega: na lepem se je pri 100 km na uro pred nami na ravni cesti pojavila krava, hoteč nas rešiti življenja. Le prisebnost šoferja nam je omogočila, da napišemo kar smo napisali. »Novinarje« ubijajo, mar ne? Vane GOŠNIK Sporazum sta podpisala Drago Bahun in predsednik organizacijskega odbora TDF Boris Rosina. Na slovesnosti je predstavnik Viba filma povedal, da bomo letos videli šest novih slovenskih filmov. Organizatorji TDF so obljubili, da bo ena izmed premier za delavce Gorenja v Titovem Velenju, medtem ko si bodo filmski ustvarjalci lahko ponovno ogledali proizvodnjo v Gorenju. Kot pred leti, bo tudi letos organiziran pogovor, na katerem bomo lahko delavci Gorenja kaj več zvedeli o delu pri filmu, njegovem ustvarjanju in vrednotah te umetnosti. hj Krajevna organizacija RK Pesje Krajevni odbor organizacije Rdečega križa Pesje bo tudi letos pripravil srečanje starejših krajanov. Srečanje bo v soboto, 10. oktobra, v domu krajanov v Pesjem, pričelo pa se bo ob 15. uri. Ob tej priložnosti bodo v krajevno organizacijo Rdečega križa sprejeli tudi mlade osmošolce iz Pesja, pripravili pa tudi krajši kulturni program. (b. m.) 10. stran * naš čas _OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE ^^7 8. oktober 1987 C i Jifepšli^t Ob prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem Titovega Velenja z željo, da bi se dobro razumeli in si skupaj prizadevali dvigniti kvaliteto življenja v naši dolini v bodoče. !icm »30 let tra- prestiža« Z združitvijo majhnih gradbenih obratov rudarstva in sosednjih občin je pred 30 leti nastal Vegrad, danes nosilec gradbene dejavnosti v Šaleški dolini. Zgr-jdili smo pretežni del objektov v Titovem Velenju, po naših sistemih prefabricirane gradnje Vemont, Velak in DOM 101 pa nas poznajo tudi širom Jugoslavije. Več, kot 20 let gradimo tudi v tujini, zlasti v Evropi in na Bližnjem vzhodu. ^........................ flHVTTnrrrtBKSK —iimiigijiBiiBuji 'BSŠlESSlSllt^ilSiiSSSSliil HI I II Mvmj^KL Vsem delovnim ljudem in občanom ČESTITAMO ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje in vas vabimo, da obiščete naše enote. ekspoziture: Rudarska agencije: Šaleška Tomšičeva Preloge Nama Šmartno ob Paki Bevče Nazarje Gorenje Gornji grad Pesje Ljubno Šoštanj Luče Mozirje terme topolšica Naravno zdravilišče Topolšica hotel »VESNA« se priporoča s svojim programom »JESEN V VESNI« — sobotni plesi z ansamblom VESNA od 13. do 24. oktobra — od 20. do 24. oktobra nastopa dalmatinska k/apa »MA-RASKA«. — od 26. do 30. oktobra dnevi »VOJVODINSKE KUHINJE« z novosadskim ansamblom » TORINCI« in starogradskimi pesmimi Ne pozabite! Tudi jesen je lahko lepa, posebej, če jo preživite v mirnem okolju naravnega zdravilišča Topolšica. Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru z željo, da nas obiščejo ter preživijo praznične dni z nami! 8. oktober 1987 Jt titovo velenje OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE nas cas * stran ^ ^ trgovska in proizvodna delovna organizacija TRGOVINA NA DROBNO - dejavnost opravljamo v 33 poslovnih enotah, ki imajo sedeže v dveh republikah in so na območju šestih občin. Smo nosilci osiovn« preskrbe v občini Velenje. Na drugih področ|ih se pojavljamo s prodajo tehničnega in gradbenega materiala. Naš cilj je gradnja tehnične tlagovmce v Titovem Velenju. TRGOVINA NA VELIKO - iz lastnih skladišč v Titovem Velenju, Celju, Zagorju. Šmartner" ob Paki oskrbuiemo z belo tehniko, gradbenim materialom, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami lastno maloprodajne mrežo in prodajalne Sirom po Sloveniji ter Hrvatski. Naš vozni park šteje skoraj petdeset tovornjakov in dostavnih vozil Temeljna naloga je posodobitev skladiščnega poslovanja in povečanje skladiščnih zmogljivosti PROIZVODNJA HRANE - v lastni in kooperac.jski proizvodnji dosegamo, kljub vrsti OTiejitvenih faktorjev nadpoprečne rezultate. Preko naše organizacije se v družbeni sektor vključi 600 kmetov kooperantov, za katere skrbijo pospeševalci, pomembna pa je vloga občinskega sklada za proizvodnje hrane Proizvodnja mleka, mladega pitanega goveda, piščancev iri jabolk pol.riva večino potreb prebivalstva občine. Uvajamo male farme za vzrejo prašičev pri kmetih kooperantih. DROBNO GOSPODARSTVO - temeljna organizaciju kooperantov Koplas je bila ob ustanovitvi prva takšna oblika organiziranja v Sloveniji. Več kot 300 obrtnikov iz Slovenije in Hrvatske je združenih v tei organizaciji in tako dosegajo enakopravnejši položaj kot gospodarstvo. Lnačilnost naše organizacije je, da ni organizirana po teritorialnem (občinskem) načelu, temveč načelu dejavnosti. Za opravljanje kakovostnega servisa imamo predstavniško v Ljubljani in Zrgrebu. NEGA, TIPIZACIJA IN POLNITEV VIN - imamo vina z la.tno blagovno znamko Njihova imena so: Veseli Martin, Urtan, Namizno vino, Črnina, Laški rizling. Pred kratkim pa smo pričeli polniti In prodajati vina proizvajalca Hmezad, KK Šmarje z imenom Virštanjčan. Vino Virtt.injčan si je med oci njevanjem pridobilo srebrno zaščitno znamko slovens-kih vin. čestitamo I-------1 lCT zavarovalna skupnost triglav | OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. — 63001 Celje 5 0 emona KfflETIJ/KI KOfllBIflAT PTUJ TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru ! KINO TITOVO VELENJE Vsem obiskovalcem kinopredstav v občini Velenje ter vsem drugim delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru! I I I I I I I I I I I I Ulica XIV. divizije 4. 63001 Celje Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost! I S I I I I I I I I I Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo — nh S. oktobru — nraz- ™ J stitamo — ob 8. oktobru niku občine Velenje! velenjska kooperacija gradbeno obrtna zadruga p. o. titovo velenje; tel. 063/856-417, 856-672 telex 33847 YU VEKO žiro račun 52800-601-22160 VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE VELENJE, KOOPERANTOM TER VSEM, KI Z NAMI SODELUJEJO ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU - 8. OKTOBRU! velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o. 'itovo velenje. stari trg 36 velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. a titovo velenje. stari trg 36 TOZD POTNIŠKI PROMET — mestni, primestni, medkrajevni, mednarodni, linijski in| prosti prevozi ter radio taksi TOZD TURISTIČNA AGENCIJA — izleti, potovanja z avtobusi, vlaki, letali, letni oddih, organizacija prireditev, seminarjev, kongresov, prodaja vseh vrst vozovnic, menjava valut, turistične informacije ... TOZD GOSTINSTVO CELEIA -r- hotel Celeia, Celjska koča, dom v Logarski dolini, gostišče Kladivar ter bifeji na avtobusnih postajah Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa koristnikom naših uslug! 12. stran * n8S C3S OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE titovo velenje * 8. oktober 1987 Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje Čestitamo za 8. oktober - praznik občine Velenje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag in pridobitev! GOSTINSTVO PAKA Rudarska 1, Titovo Velenje Telefon: 853-351 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB 8. OKTOBRU - PRAZNIKU OBČINE VELENJE IN VAS VABI V MESECU OKTOBRU NA: — Zabave s plesom in to vsak dan razen ponedeljka od 20. do 24. ure, ob sobotah pa od 20. do 01. ure - »VINSKO TRGATEV«, ki bo v dvorani TVD Partizana v Šoštanju 17. oktobra s pričetkom ob 19. uri, katero pripravljamo skupaj s Turističnim društvom Šoštanj. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli člani ansambla »SAVINJSKIH 7« ter gosta večera TOFF in RIFLE. Vljudno vabljeni! PETROL Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — občinski praznik! PETROL LJUBLJANA DO TRGOVINA TOZD TRGOVINA NA DROBNO Mariborska 91, CELJE PREKORŠEK TATJANA MESNICA-DELIKA-TESA Kardeljev trg 11, Titovo Velenje Iskreno čestitata vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku 8. oktobru! k Vd^AL DO ZA KOMUNALNO IN STANOVANJSKO OSKRBO Koroška 37 b, Titovo Velenje Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter našim uporabnikom iskreno čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! KOM PAS JUGOSLAVIJA Herbz E POSLOVNA ENOTA »TURIZEM« Šaleška ulica 2, Titovo Velenje, Telefon: 854-593 in Partizanska 12, Titovo Velenje, Telefon: 855-468 POSLOVNA ENOTA »RENT-A-CAR« Stari trg 36 a, Titovo Velenje, Telefon: 855-552 KOMPASOVA ZIMA 87-88 IN JESEN - ZIMA - POMLAD 87 - 88 OBA PROGRAMA ŽE V PRODAJI — organizacija izletov za zaključne skupine — 00 Sindikata in maturante — obiski strokovnih sejmov — letalske vozovnice — Rent-a-car KOMPAS JUGOSLAVIJA - POSLOVNI ENOTI »TURIZEM« IN »RENT-A-CAR« TITOVO VELENJE ISKRENO ČESTITATA VSEM DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE OB 8. OKTOBRU - NJIHOVEM PRAZNIKU! INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788 PROIZVAJAMO: — vegetabilno strojeno usnje — oblačilni velur in podloge iz svinjskih kož — krom strojeno usnje — goveje gornje usnje — boks — zaščitna sredstva Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober! K mladinska knjiga n. sol. o. tozd knjigarne in papirnice ljubljana KNJIGARNA — PAPIRNICA — GALERIJA Titovo Velenje Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! _ 8. oktober 1987_★ titovo velenje__KRIŽANKA _H3S Č9S * stran 1 3 . oktober« NAGRADNA KRIŽANKA »8. OKTOBER« Rešitve pošljite do petka, 23. oktobra !987, na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje z oznako »8. OKTOBER«. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank, t. nagrada — 5.000 dinarjev, 2. nagrada — 4.000 dinarjev, . 3. nagrada — 3.000 dinarjev, 4. in 5. nagrada -2.000 dinarjev, TALISMAN stroko\j- N3AK 2A MASAŽO LElALEC IRANSKO nomadskc pcemevj rusi3i NEM. FILM IGRALKA SOMMIER ■5 ONi CA GLAVNI SOVJET". SIOLO& Pozi REK # GALANTE^ UbVtfR- moIki CLAU stoLnesa kapitljA MALA AZIJA ORJAsKJ TROPSKI kuscar. GLASBENIK kersm1k. BENEŠKO KOPALI sffl najgravtc SŠ0FERJ6N KOT1NA anticmo RAČUNALO STROKOVNJAK ZA ANALIZO OlbOLENlE .DBZOBJA, MAJAVOST 206 IGRALKA rima ISAAC NEWTON 0LC.A VlPOTNIl4 smučar SAlLEfi. IZB RAMA druzea trlaškl nogometni klub Rad 13 c1stij.*u prašek ZADNJE PR07IVO ROMUNSKI ČIEM REKA v CRNIGORl PODSKA CVETICA BOLNIK VZDEVEK &DETHE-3EVE MATERE ROMUN. DENARNA ENOTA nevarno obolenje nepreho^ DN0.7APR,-TO ČREVO (MEDIC.) OUG. IZUMITELJ-ELEKTRO- TH4NIIČ (N1K0LA\ At^ER. MOS.IME NAUK <0 ENERGIJ I URADNI SPIS HRIB PRI 8E06RADU SMoTA u&LSJ-A/Dsr, Mi-dava konjska 44raha REKA NA. POLJSKEM IšoNEC POLOTOKA KRVO SKRUMsTJO reka v SR&I3I ELIZEJSKE PODANE SL.SLIKAR MARlNIST (ALBERT) RIZOTA 2 TU RiSlJ A um HiatejIie vranic antom MARTI ZAU.NEH ELEK.TRD-TEHNIOJ/V TlRMA MESTO NA3Uf.Thl ROLSKEM (KEH-iME) KUŠ£AR, KI SPREMINJA MRVO PODATKI DBDlEZNI KniHDA ŠOLNIK. čelada CESK.0 MOŠ.IME 1UZM0AM. INDDANCI KLIMIČNI ctkuer 0L£A „ KE&Uc POVRŠNA, področje PESKI ISTvO ČUSTEV POK RAD-V VIETNAMU DEKLIŠKA pričeska LETOVIŠČE V ŠVICI ?OT (lat>n.\ NAS vel1kci TODITED padca ZA pluga stopnja PRIDEVNIK? KI NIMA primerjme NEKD.TUR. MINISTER PAVEL VCUNAVER TILMSkl i&RALEC TAMIMPF MAbl.SKLA-DATtb lit MANIST KORU.2.1 •pOTJOBNA RASTLINA RUbl „ VALBtoC NlklO ROe>\£ MRSTA PLEVELA PlRHlCA KlEM.NK® POUTIK (J0ACUIM ustreljen) veliK SORSKI HR&Er SLdV . filmska I^ralua (OLC.A 1 ti VAL IX SfcOJlNE. VRE-CARJBV' reuav WAJS£ IME IM)1AJL-3 A OrtASŽIsA NASPCCTiJI/C, OPOrečni k flS.ZAIMEK SL.5LI KAR INSRAPIK (FRANCE) m PEKlUŠlCl PRPČLOVEK eR.FILM. BRALKA PAPAS NASlUE, TRINOŠTJO ČEBELI PODOBNA iŽU&UKA RESETO PERUM1KA IT. REKAjSl-■tOKtlKRE SEVERNI UELENl črka teldvasw comantt-l CAŠBREl VOJNE RASTLINA IVO . ANDRiG SL. k-lPAA C&ORIS) PISATELJ KOZAK TERMINI IDlOli® m. imena, OCE AM.TILM. i«RALEc (MldO SPLIT iMI LETOM I SČE 05 ^RNEMl MOC3U &OZ-bOVtAlK T>GDAT£K ZA^Us£N)E UoUJSKl TEK ANTON INGOLIČ Ffi.REKA IN DEfftPTMA fturoK MOl&E seli^KAR fcOSB4SiCj POLITIK mp zensue KI ROKE iVkaAK MOLITVI PRIPOMOČEK ZA TABOO,-JEM3E ulo S^J-IKE. I&RALKA BUyTH G L. MESTO \|.6R1TW|. LANTAM pum7ar-srvo MAftSA-L (s m^o- 0W)HC.\NE drevo, ki RObl Olive bV03(CA HRAUSICV EDO ' DELAVEC NA STATVAH REKA V SIBIRI3I TRESKAN)E HAVAJSKI VULKAN (MAUNA) SOV7ET-SAHIST STRANI-šca m PROSTEM Pot) J&.KMO >VlO\ ANTON A2£>E SESTAVI' ^EMt; PLIN JIM/ PREBIVALEC IRSKE GEORSE SERSPnilN tftsovsk.0 ?>la60 VRSTA VRAWA GLAS5EKI 5RRSKD MOŠ.lHE ORIENT. ž&AMJE t)OVTlP LJUDSTJO o&aviRu 1ENISEJA (ul inc() NIK-EL3 PRlTcKDO-MAVE V ROMUNIJI RUS.SUA- iATED IN mpaSEHT (miu) ADAM, BOHoRIc- VILKO NOvAK Koor ELlHU CIRIL urbAS EblNO JORDAN- StofKl- 6E0S#A), BRALKA RAS 14. stran * nBS C3S OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE titovo velenje * 8. oktober 1987 ----— »i « « mmm Proizvodnja modne konfekcije Mozirje tozd KONFEKCIJA ŠOŠTANJ tozd KONFEKCIJA MOZIRJE DSSS Vsem delovnim ljudem in občanom Velenje iskreno čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! --I \eP° ■ ■ MARTIN PIREČNIK »URAR IN ZLATAR« Prešernova 9, Titovo Velenje Opravljamo vse vrste urarskih in zlatarskih opravil, odkupujemo staro zlato po najvišjih dnevnih cenah. Pri nas lahko dobite tudi vse vrste baterij za elektronske ure. Delovni čas od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure — razen sobote. Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa koristnikom naših uslug iskreno čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! MISTOC REZERVNI DELI-AVTOMOBIU-SERVISI m AVTO CIELJIE 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 prodajalna TITOVO VELENJE Partizanska 3 Tenis Mali nogomet Občinsko prvenstvo osnovnošolcev Na igriščih osnovnih šol Antona Aškerca in Gustava Šiliha je bilo občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše pionirje. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. V prvi sta bili najboljši ekipi ŠŠD Projekt in ŠŠD Lignit, v drugi pa ŠŠD Bratov Letonje in ŠŠD Bratov Mravljakov. Rezultati srečanj v finalni skupini: Lignit: Bratov Letonje 0:1, Bra- tov Mravljakov: Lignit 4:0, Bratov Mravljakov: Projekt 1:0 in Bratov Letonje: Projekt 0:1. Končni vrstni red: 1.—2. Bratov Letonje in Projekt (OŠ 14. divizije), 3. Bratov Mravljakov, 4. Lignit (OŠ Mihe Pintarja-Tole-da), 5.-8. mesto Antona Aškerca, Bibe Ročka, Borec (OŠ Velj-ka Vlahoviča) in Rudar (OŠ Gustava Šiliha). Sklepno regijsko tekmovanje Na igriščih šaleškega teniškega kluba je bil v soboto in nedeljo sklepni turnir celjske regije za letošnjo sezono. Udeležili so se ga tekmovalci iz vseh klubov, seveda na podlagi doseženih točk s prejšnjih treh turnirjev. Pri pionirkah do 12. leta je zmagala Urška Radanovič, Bibiankotova in Hafnerjeva pa sta osvojili 4. in 5. mesto; pri pionirjih do 12. leta so Tadej Dovšak, Camloh in Matej Dovšak osvojili 5., 7. in 8. mesto, pri pionirkah do 14. leta pa je bila Szabova tretja. S tem se je končala letošnja tekmovalna sezona, ki je bila za velenjski klub zelo uspešna. Čla- ni so 1. republiški ligi osvojili 4. mesto, Janina Erhart se je ponovno uvrstila na sklepni zvezni mladinski turnir, ki bo tokrat v Splitu, Denis Topčič se je z vrsto lepih dosežkov na republiških in zveznih turnirjih uvrstil med 16 najboljših pionirjev v Jugoslaviji in bil tretji na republiškem tekmovanju, Urška Radanovič pa je osvojila štiri regijske turnirje, bila 4. na republiškem prvenstvu, in se po enkrat uvrstila med osem in med šestnajst najboljših pionirk v Jugoslaviji. Vse tekmovalce seveda čaka pripravljalno obdobje, od katerega bodo odvisni dosežki v prihodnji sezoni. Občinski teniški ligi Gorenje PPT zmagovalec V prvi in drugi letošnji občinski rekreacijski ligi je sodelovalo po Po izenačenih bojih je v prvi ligi zmagala ekipa Gorenje PPT, sledijo pa Gorenje Commerce, TEŠ I, Vegrad I, TEŠ II, ESO REK in Klasirnica. Zadnji dve ekipi sta izpadli iz prve lige vanjo pa sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi iz druge lige, Gorenje DSSS in Gorenje TO. Ce se bo za naslednje leto za tekmovanje prijavilo dodatno število ekip, bosta zadnjeuvrščeni ekipi v drugi ligi, Vegrad IL in Gorenje PO, igrali kvalifikacije za obstanek v ligi. EKO elektrokovinarska oprema TITOVO VELENJE S PROIZVODNIMI PROGRAMI: — orodjarstvo — strojegradnja — elektronaprave — pohištveno okovje — okovje bele tehnike — strešna okna — podstrešne stopnice Čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru! OBRTNO ZDRUŽENJE Titovo Velenje V imenu vseh svojih članov — samostojnih obrtnikov čestita vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! ROŽIČ FRANJO kardeljev^ trg 11 titovo vefenje 63320 telefon 1354-725 Ob občinskem prazniku — 8. oktobru iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! (pitecnik in (R&zikci Lesostrugarstvo in izdelovanje drobnih lesnih predmetov Šoštanj, Tovarniška pot 2/b Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitava vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! KOMISIJSKA PRODAJALNA OLGA MELANŠEK Žarova 14, Titovo Velenje telefon: 063/856-083 Prijetno praznovanje občinskega praznika — 8. oktobra teli vsem delovnim ljudem in občanom Velenje Komi-sijska prodajalna »M4« Titovo Velenje i GASILSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ - MESTO Izreka vsem krajanom Šoštanja in okolice ob proslavljanju krajevnega in občinskega praznika — 8. oktobra iskrene čestitke in se hkrati zahvaljuje za nesebično pomoč pri adaptaciji gasilskega doma Šoštanj. Upravni odbor GASILSKEGA DRUŠTVA ŠOŠTANJ - MESTO 8. oktober 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 1 5 Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet DO RLV RAZPISUJE dela in naloge 1. PODPREDSEDNIK KPO DO RLV 2. VODJA DELOVNE SKUPNOSTI ZRAČENJE 3. VODJA JAMOMERSKO-HIDROLOŠKE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. — visoka strokovna izobrazba •— 5 let delovnih izkušenj — organiz3Cijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi — znanje enega svetovneaa iezika Ad 2. — najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v delovni skupnosti — strokovni izpit za delo v metanskih jamah Ad 3. — najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanski jami — sposobnost dela z ljudmi, vodenje in organiziranje dela — znanje enega svetovnega iezika Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. Izbrani delavci bodo imenovani za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. GLASBENA ŠOLA »FRANA KORUNA-KO-ZEUSKEGA« TITOVO VELENJE razpisuje pouk ljudskih instrumentov: — diatonična harmonika — citre Vse zainteresirane vabimo, da se osebno prijavijo v tajništvu Glasbene šole, dne 12. in 13. oktobra ali od 19. do 23. oktobra od 8. do 12. ure. Informacije po telefonu. 855-918. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA - KURJAČA za enoto v Šmartnem Možna tudi pogodbena zaposlitev za upokojenca. KOLEDAR ČETRTEK, 8. oktobra — BRANKO PETEK, 9. oktobra — ABRAHAM SOBOTA, 10. oktobra - ZLAT-KO NEDELJA, II. oktobra - EMILIJ AN PONEDELJEK, 12. oktobra -MAKSIMILJAN TOREK 13. oktobra - EDVARD SREDA, 14. oktobra — VESEL-KA M ALi OGLAS! AVTOKLEPARSTVO zaposli honorarno samostojnega avto-kleparja. Peter Vodišek, skale 36 a, Titovo Velenje. Telefon 853-425. POCENI PRODAM SPALNICO Z JOGI VLOŽKI. Marija Mahor, Bračičeva 5, Titovo Velenje. ZELO DOBRO OHRANJEN AVTO LADA 1600, letnik 1981, prevoženih 46000 km, z dodatno opremo (plinska naprava), prodam. Telefon 853-090. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK GORENJE, 4 elektrika 2 plin, s programsko uro prodam po polovični ceni in enojno ležišče naravni les prodam. Telefon 858-644. TV APARAT GORENJE, star 8 let ugodno prodam. Mikica Vrč-kovnik Na otoku 9 Celje. IŠČEM POPOLDANSKO VARSTVO ZA 4 LETNEGA OTROKA (ponedeljek, torek, sreda) od 15. ure dalje. Telefon 854-504. SEDEŽNO GARNITURO, tem-norjav žamet, kot dva fotelja (vse ležišče), mizico, dva nizka pohištvena elementa Meblo, visoko omarico za čevlje, vse staro 4 leta, prodam. Telefon 853-376, od 13. do 15. ure. SPOZNATI ŽELIM SIMPATIČNO, UREJENO, POŠTENO DEKLE, staro od 25 do 30 let, za skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Štajerc«. TRIVRSTNO DIATONIČNO HARMONIKO (C,F,B) prodam. Janko Hudej, Lokovica 74. Telefon 882-467,' zvečer. UGODNO PRODAM: trajno žarno peč FF 32 KW-desno, 2 komada balkonskih vrat 220 x 100 Jelovica, trojna stekla L, D s polkni, eno okno Jelovica 100 x 140, trojno steklo z desno polkno, eno okno Jelovica 80 x 140, trojno steklo z desno polkno. Informacije po telefonu 857-140 dopoldan ali zvečer. KOLO, moško, dirkalno, Junior, ugodno prodam. Telefon 856-428. VIDEO REKORDER, kamero, ugodno prodam. Telefon 730-629, po 20. uri. KOMPRESOR Z MOTORJEM, ali brez ter stroj za rezance in prašiča, težkega 100 kg, prodam. Kličite po telefonu 858-734. V OKOLICI TITOVEGA VELENJA PRODAM 1000 m! zemlje. Telefon 888-199. LEPO OHRANJEN TROSED, RAZTEGLJIV, tepih 350 x 250 in stoječo svetilko ugodno prodam. Mitja Lap, Šaleška 16, I. nadstropje, telefon 856-141. ODLIČNO OHRANJEN HLADILNIK, 1701, Gorenje, prodam. Cena 95.000 din. Telefon 858-514. OMARO ZA DNEVNO SOBO, dolžine 410 cm, višine 233 cm, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu 857-658. WEEKEND V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA prodam ali zamenjam za osebni avto v vrednosti 10 milijonov din. Telefon 858-117. POCENI PRODAM POSTELJO Z JOGIJEM, dva fotelja, klubsko mizico in kuhinjski element Marles. Telefon 854-643, popoldan. OTROŠKI VOZIČEK, KAVČ RAZTEGLJIV, ugodno prodam. Telefon 854-988 popoldan. KOMPLET OSTREŠJE ZA HIŠO (rušt z opeko), ugodno prodam. Franc Tajnšek, Arnače 26, Titovo Velenje. AVTOGUME 155/13, nove (4 komade), zimske 145/13 in 155/13, letne 155/14 (2 komada), prodam. Telefon 853-842. PRODAM KADET EKONO-MY, letnik 1977, reg, do 6. 10. 1988. Telefon 858-223, vsak dan od 18. do 19. ure. PIANINO LINA, nerabljen, neuglašen, prodam. Čena 780,000.— Telefon 854-090. FOTOAPARAT CANON AE1, objejtivi Canon 28 mm, 35 — 70 mm avtofokus, 70—150 mm ZOOM, stativ, prodam kot komplet. Telefon 854-090. TRISOBNO KOMFORTNO DRUŽBENO STANOVANJE, 80 m', v Kranju, zamenjam za podobno v Titovem Velenju. Telefon 063-855-004. POLEG TURISTIČNIH SOB vam nudimo tudi prostor za praznovanje zaključenih družb. Telefon 857-682, PLAŠČ ŠTEVILKA 42 (ženski)., beli moher ugodno prodam. 857-682 DOBRO OHRANJENA OKNA, vrata in gradbeni les prodam. Telefon 856-298 ali 853-737. WV 1300, letnik 1968, registriran do julija 1988. prodam. Cena 80 SM. Telefon 855-157. HLADILNIK 1751 in krzneno jakno Perzianer št. 38—40 prodam. Telefon 853-107, popoldan. OSEBNI AVTO POLONEZ zamenjam ali prodam za parcelo, okrog 1000 m\ v okolici Titovega Velenja. Telefon 858-936. FPRODAM ZEMLJO PRIMERNO ZA GRADNJO v ureditvenem območju Lokovice. Telefon 881-076, po 20. uri. MOPED AVTOMATIC, še v garanciji, prodam za 50 SM. Telefon 857-682. UČITELJICA IŠČE V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI SOBO s souporabo sanitarij. Telefon 858-537. STAREJŠI REGAL, mizico, dva fotelja in sesalec »Ornega« ugodno prodam. Telefon 856-898. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1978, registriran do junija 1988, prodam. Naslov v uredništvu. PRODAM PSE DOBERMANE z rodovnikom, odličnih staršev (oče -iz Avstrije). Anton Pačnik, Vitanje. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1985, prodam. Telefon 857-547, popoldan. OSEBNI AVTO RENAULT-4 GTL PRODAM. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 853-321, interna 518, dopoldan. 200 KOMADOV ŠEST VALJ-NIH NOVIH SALONITNIH PLOŠČ PRODAM. Telefon 855-450, dopoldne in 856-784, po 16. uri. DNEVNO SOBO: dva raztegljiva kavča, omaro, vitrino, dva fotelja, mizo, trajno žarno peč in električni štedilnik poceni prodam. Telefon 854-940. Gibanje prebivalstva MATIČNO OBMOČJE VELENJE POROKE: Anton Črešnar, roj. 1962, rez-kalec iz Boharine in Karolina Klančnik, roj. 1967, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja; An-tun Lebinac, roj. 1960, rudar iz Šoštanja in Zeljka Jarič, roj. 1969, delavka iz Titovega Velenja; Stanko Knez, roj. 1962, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Mateja Oblišar, roj. 1966, ad-ministratorka iz Titovega Velenja; Darko Kralj, roj. 1964, kmetijski tehnik iz Laz in Suzana Lukman, roj. 1967, tekstilni obr-j Dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 10. in 11. oktobra — dr. Darinka Šuster, Stanetova 27, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni tni konfekcionar iz Titovega Velenja; Rado Gregorc, roj. 1962, rudarski tehnik iz Topolšice in Antonija Pečnik, roj. 1967, frizerka iz Topolšice. SMRTI: Janez Kajfež, upokojenec iz Titovega Velenja, Cankarjeva2 c, roj. 1908; Franc Srebre, delavec iz Zavodnje 69, roj. 1911; Marija Petkovnik, upokojenka iz Lepe njive 37, roj. 1900; Franc Hlačer, inv. upokojenec iz Titovega Velenja, Jenkova 37, roj. 1926; Jurij Banovšek, upokojenec iz Silove 27, roj. 1905. ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 9. do 16. oktobra — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 32, Titovo Velenje, telefon 858-704. GRUNTOVČANI V TITOVEM VELENJU V petek, 9. oktobra, bodo v Titovem Velenju gostovali popularni »Gruntovčani« z nadvse zabavno komedijo »V Gruntovcu tudi devize drsijo«. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada za to predstavo drugod, bosta tudi v Titovem Velenju 2 predstavi, ob 18.00 in 20.00. Vstopnice dobite od 10. do 15.00 v domu kulture v Titovem Velenju ter eno uro pred predstavo. Rezeracije na telefon 854 747. Cena vstopnic 2.000 din. gorenje SJ 9'in nazarje Gorenje — GLIN Lesna industrija NAZARJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE objavlja prosta dela in naloge »ADMINISTRATOR I« v splošnem sektorju Pogoji: V. stopnja administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj .Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za objavljena dela in naloge v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje — GLIN Nazarje, Kadrovski sektor, 63331 Nazarje, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Koledar kulturnih prireditev Kulturni center Ivan Napotnik Četrtek, 8. oktober ob 12.00 velenjski grad otvoritev dokumentarne razstave DELAVSKO GIBANJE V ŠALEŠKI DOLINI Uvodna beseda: dr. Milan Ževart PETEK, 9. OKTOBER ob 19.00 galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik otvoritev razstave slik GORANA HORVATA. Predstavljene bodo njegove slike iz zadnjega obdobja, ki ga predstavljajo kot iskalca neizčrpanih motivov, vendar v ustaljeni stilni usmeritvi. V kulturnem programu ob otvoritvi, bodo nastopili učenci glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega i: Titovega Velenja. Razstava bo na ogled do 4. novembra. PETEK, 9. OKTOBER ob 18.00 in 20.00 dom kulture Titovo Velenje Mladen Kerstner: V GRUNTOVCU TUDI DEVIZE DRSIJO v izvedbi gledališke skupine »Gruntovčani« Režija: Richard Simonelli. Igrajo: Martin Sagner — Dudek, Smiljka Ben-cet — Regica, Zvonimir Ferenčič — Cinober, Mladen Šerment — Presvetli, Eu-gen Frankovič — predsednik KS in drugi. Popularni Gruntovčani se bodo v Titovem Velenju predstavili s trenutno najbolj gledano komedijo v Jugoslaviji. To bo že njihova stopetdeseta in stoenainpet-deseta ponovitev. Povsod kamor pridejo polnijo dvorane, za seboj pa puščajo dobro voljo in smeh. ki sta nam vselej potrebna. Vstopnice 2.000 din. Popustov ni.' ČETRTEK, 15. OKTOBER ob 19.30 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani LENINGRAJSKI BALET Leningrajsko gledališče sodobnega baleta je bilo ustanovljeno leta 1977, danes pa predstavlja najzanimivejši pojav sovjetske koreografije. Skupino vodi in usmerja baletni mojster Boris Eifman in z njo dokazuje zrelost, domiselnost in mojstrstvo. Vsaka predstava, s svojo kompleksnostjo problema, originalnostjo koncepta in izvedbo predstavlja drzen poskus osvojitve publike. Odhod avtobusa ob 17.00 izpred avtobusne postaje. Povratek skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Cena aranžmaja 6.500 din. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. PETEK, 16. OKTOBER ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje FLEUR DE MARIE Kabaretni večer poezije Ervina Fritza »Beli kruh. ki ga jemo je preveč bel, zaslužek je preveč zaslužen, brezposelnost preveč brezposelna, ideja preveč idejna, celo prostitucija se tako prilega splošnim okvirom, da je že čisto prostituirana, In tudi pesnik, ki sumi in ovohava veter in sluti polom, navsezadnje ne ve, kaj je narobe . . . (E. Fritz: Dejansko stanje) Režija: Voja Soldatovič Dramaturg: Tone Partljič. Igrajo: Sonja Blaž, Mi-nu Kjuder, Rado Pavalec, Peter Trnovšek. Vstopnice 1.000 din. Šolska mladina ima 50 % popust. TOREK, 20. OKTOBER ob 19.00 obisk v operi v Ljubljani Giusepfie Verdi NABUCCO Ta veličastna in večno lepa opera še vedno polni ljubljansko operno hišo. Predstava bo potekala v slovenskem jeziku in je namenjena vsem tistim, ki niso uspeli dobiti vstopnic ob prejšnjih uprizoritvah. Odhod avtobusa bo ob 16.30 izpred avtobusne postaje. Povratek skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Cena aranžmaja 5.500 din. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. SOBOTA, 24. OKTOBRA ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje FOLKLORNI ANSAMBEL FILIPINI Po daljšem premoru bomo v Titovem Velenju ponovno gledali pravi spektakel eksotične glasbe, plesov in petja v izvedbi Baletnofolklornega ansambla iz Filipinov. V 400 živobarvnih kostumih bodo potomci starodavnega filipinskega naroda prikazali vse razkošje filipinskih, malezijskih, islamskih,španskih in mehiških plesov, ki so zgodovinsko povezani s kulturo Filipinov. Temperaturo v dvorani pa bodo dvigovali ritualni plesi filipinskih plemen, lovcev na glave, spektakulami hodci po ognju ter bogata igra luči in barv na poroki filipinskega princa in princeze ob ropotanju bambusovih palic. . . Vstopnice 3.000 din. Popustov ni! INFORMACIJE: Vstopnice prodajamo 5 dni pred napovedano prireditvijo v domu kulture Titovo Velenje, soba 53/1, vsak delovni dan od 10.00 do 15.00. Tn sprejemamo tudi prijave za obisk kulturnih prireditev v Ljubljani. Če ne bo zadosti prijav si pridržujemo pravico obisk odpovedati. Telefon 854-747. Gruntovčani jutri v Titovem Velenju Kino 16: Jesenski vrtni kino Petek, 9. oktobra ob 20. uri OPERACIJA BENZAI (francoska komedija, režija Claude Zidi). Predstava bo v Stiskami. Vstop prost! Jesenski kros Za pokal Dela in Našega časa Tudi letos teče akcija »Vsi Slovenci tečemo, hodimo ...« V šolah, društvih, klubih, delovnih organizacijah itd., so jo začeli uresničevati s spomladanskimi, nadaljujejo pa jo z jesenskimi teki v naravi. Vsi krosi tudi v letošnjem letu veljajo kot izbirno tekmovanje za sestavo reprezentanc posameznih občin, za 22. kros Dela, ki bo letos 17. oktobra v Titovem Velenju. Medtem se je pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje oziroma Atletskem klubu Velenje že sestal poseben organizacijski odbor, da bi to tekmovanje kar najbolj vzorno izvedel. Tudi v občini se vrstijo tekmovanja v posameznih okoljih za sestavo občinske reprezentance. Prav danes (četrtek) bo množično tekmovanje v krosu za pokale Našega časa in Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje na igrišču ob jezeru. Šolarji bodo začeli tekmovati ob 15. uri. Vseekipni prvaki med pionirji in pionirkami bodo prejeli pokal Našega časa, ostali pa bodo tekli za pokal ZTKO. Zveza telesnokulturnih organizacij in komisija za rekreacijo, oddih in delovne športne igre pri občinskem sindikalnem svetu pa bosta danes izvedla tudi občinsko in sindikalno prvenstvo za moške in ženske s pričetkom ob 17.15. Prijavite se lahko še 15 minut pred štartom. Število prijav je neomejeno, za ekipno uvrstitev bodo upoštevali pri moških tri, pri ženskah pa dva najboljša rezultata. Ta kros bodo razdelili v naslednje skupine — moški: do 30 let (3000 m), od 30 do 40 let (2000 m), od 40 do 50 let (1500 m) in nad 50 (1500 m), ženske - do 30 let (2000 m), od 30 do 40 let (1500 m) in nad 40 let (1500 m). Prvi trije v vsaki skupini bodo dobili medalje in diplome, registrirani tekmovalci pa bodo tekmovali zase v teku na 5000 m. (vos) Gledalci Je že tako. Gledalci so zelo občutljivi. Posamezen klub jih lahko hitro izgubi, kaže pa, da še hitreje pridobi. Ta ugotovitev vsekakor velja za enajsteri-co Elkroja iz Mozirja in njihove gledalce, ki so v lanskem prvenstvu najbolj številčno obiskovali tekme. Menda jih je več ime! le bivši drugoligaš Koper. Po bledem začetku letošnjega prvenstva je bilo ob igrišču Elkrojevih nogometašev veliko manj gledalcev kot lani. Vrnil se je trener Bojan Prašnikar. fantje znova dobro igrajo in gledalcev je spet več. Lepo se sliši in morda tudi bere, če je teh gledalcev zelo, zelo veliko. In v nedeljo je imel mozirski blagajnik sam bog ve kakšen izkupiček ob upoštevanju naslednjih številk: po Delu je bilo gledalcev 900, po Našem času blizu 1000, po Večeru 1500 in po Sportskih novostih 1800 (dvakrat več od Dela). (vos) Minel: Velenje 36:28 Velenjske rokometašice so se na gostovanju proti favorizirani ekipi Minele v Zrenjaninu domačinkam zelo dobro upirale v prvem polčasu. V tem delu igre so celo vodile ob odmoru pa so domačinke vodile le s 15:13. V nadaljevanju so se domače igralke po zaslugi reprezentantke Zorice Pa-vičevič razigrale in na koncu visoko zmagale s 36:28. Pri gostjah se je izkazala Čefarinova s 13 zadetki, med strelke pa so se vpisale še Misaljevi-čeva 5, Budinski 4, Kralj 2 in Golič, Plaskan, Felle in Olič 1. V 3. kolu se bodo Velenjčanke doma pomerile z ekipo Borova. Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane bodo rokometašice Velenja tekmo proti Borovu odigrale v soboto ob 19.30 v športni dvorani na Golovcu v Celju. Vabijo gledalce na to srečanje, avtobus bo odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 18.45. Jadran: Šoštanj 30:25 Rokometaši Šoštanja so se z gostovanja v Ajdovščini vrnili z občutnim porazom, saj jih je domači Jadran premagal s 30:25 (14:13). V prvem polčasu je bila igra izenačena, gostje so celo povedli s tremi zadetki. Po odmoru so gostje popustili, domačini zaigrali precej bolje in na koncu zasluženo zmagali. Za Šoštanj so bili strelci: Alič 6, Lesjak 5, Požun 4, Oc-virk 3, Plaskan, Štrigelj in Vrečar po 2 ter Ramšak 1. V naslednjem kolu bodo šoštanjski rokometaši gostili igralce Črnomlja. Tekmo bodo odigrali že danes, v četrtek, v Rdeči dvorani. Iskra: ERA Šmartno Rudar: Mura 1:1 Po dveh zaporednih zmagah in dveh neodločenih izidih je približno 400 gledalcev v nedeljo proti Muri na igrišču ob jezeru pričakovalo poln izkupiček od domačih igralcev. Edini zadetek za domače je dosegel Brdža-novič v 44. minuti s strelom iz bele točke. Gostje pa so v 10. minuti nadaljevanja izenačili. Eden izmed njihovih igralcev se je dobesedno sprehodil mimo domačih branilcev in tako neovirano podal žogo prostemu soigralcu, ki je postavil le še točko na i. V nedeljo v ekipi ni bilo Jalušiča, ki ves teden ni treniral zaradi obveznosti in očitno ni bil v stanju igrati, soigralcem pa ni mogel pomagati tudi Cvikl, saj je počival zaradi dveh rumenih kartonov. Enak počitek čaka v nedeljo Raukoviča, rumeni karton pa si je prislužil tudi Dizdarevič. Sploh so v nedeljo domači igralci bili preveč živčni, vse preveč razpravljali s sodnikom namesto, da bi bolj mislili na zbranost. Brez te je bil zlasti še Fadil, ki je celo s 4,5 metrov zgrešil povsem neoviran nasprotnikovo mrežo. Toda, v nedeljo proti dobri Muri je bila za domače tudi točka uspeh. 29:17 Igralke ERE Šmartnega so tudi na gostovanju v Šentjerneju visoko izgubile z domačo Iskro, ki je zmagala z 29:17 (13:7). Igra je bila precej raztrgana in slaba, gostje pa so slabše tehnično znanje skušale nadoknaditi z veliko borbenostjo. To za večji uspeh na tem srečanju seveda ni bilo dovolj. Zadetke so dosegle: Frangeš in Trobi-na po 5, Jordan, Hrast in Bole po 2 ter Pavič 1. V soboto bo v Šmartnem gostovala ekipa Polane. Elkroj: Slovan 1:1 Nedeljsko srečanje na igrišču v Mozirju sicer ni bilo na visoki kakovostni ravni, zato pa zlasti v drugem polčasu še kako razburljivo. Za razburjenje je sicer že v 19. minuti poskrbel sodnik Kac iz Ptuja, ko je dosodil najstrožjo kazen za goste, ki jo je več ali manj videl samo on. Do odmora je bila zatem igra enakovredna z redkimi obetavnejšimi priložnostmi. V nadaljevanju so se po nekaj minutah igre razigrali gostje in si v obdobju od 60. do 70. minute predvsem s hitrimi protinapadi ustvarili nekaj zares lepih priložnosti. Domači igralci so hud pritisk nekako le zdržali in v 70. minuti rezultat izenačili, prav tako iz enajstmetrovke. Tudi tej sodnikovi odločitvi bi lahko oporekali, zlasti zato, ker je imel prej in zatem več lepših prilik za najstrožjo kazen na obeh straneh. Kakorkoli že Marinček je v 70. minuti izenačil. Šele potem je na igrišču in ob njem postalo zares razburljivo. Izredne priložnosti so se vrstile na obeh straneh in oboji so imeli priložnost za zmago. Strelci se v tem obdobju niso izkazali in ostalo je pri obeh enajstih metrovkah in rezultatu 1:1, s čimer so bili na koncu najbrž oboji zadovoljni. V nedeljo čaka nogometaše znova težko gostovanje in sicer pri Muri v Murski Soboti. Za konec še tole, dobri dosežki v zadnjih kolih so na igrišče ob Savinji znova privabili veliko gledalcev, saj jih je bilo v nedeljo blizu 1.000. Alpinistične novice Po lepem zaključku poletja, je jesen prinesla tako nizke temperature, da so ponekod vrhove že dosegle prve snežinke in naznanile zimo. Ko prvi sneg pobeli alpske vrhove, se ti svoje odeje ne znebijo do pozne pomladi. Ponekod v severnih stenah gora ostanejo ledeniki čez vso leto. Lanska dolga zima, z obilo padavinami, je napolnila številne grape in soteske, slabo poletje pa je snežne zaplate ohranilo. Prav ti ledeniki, pa so za plezalce dragoceni vir vode, med vzponi čez steno. Bolj kot za alpiniste, pa je ta voda pomembna za gamse, ki se tu napajajo, ko se umikajo pred turisti in drugimi vsiljeyqlci, v neprehodne dele gora. Da jih ne bi prehitel sneg, so šaleški alpinisti izkoristili prejšnji konec tedna, za polnjenje drvarnice ob njihovi koči na Okrešju. Akcije so se udeležili skoraj vsi, tudi tisti, ki v mr- zlih zimskih dneh ne zahajajo v gore. Udarniško delo je zopet potrdilo slož-nost alpinistov. Dva alpinista, Verdnik in Ostruh, sta se v soboto 3. 10., podala pod steno Raduhe, z ambicioznim načrtom, da bi prosto ponovila smer Edijev steber. Nizke temperature, sneg in led v steni, pa so ju zavrnili. Steno sta vseeno premagala po Zagorčevi smeri (V +). Mraz, ki seje zajedal do kosti, pa ni dopuščal več kot enega vzpona, v sicer kratki steni. V nedeljo pa so temperature poskočile, tako da je bilo tudi v višinah prijetno toplo. To so izkoristili številni planinci in izletniki. Vso pohvalo pa zasluži par (verjetno nekje iz Koroške), ki je na lastno pobudo očistil pot iz Skute do Okrešja. Veljalo bi jih posnemati (ali pa vsaj pospraviti za sabo!) Pohorje: ERA Šmartno 3:4 Nogometaši ERE Šmartnega so po slabi predstavi prejšnjo nedeljo na domačem igrišču tokrat presenetili na gostovanju pri ekipi Pohorja. Zmagali so s 4:3 (1 :l) in pri tem spretno ter učinkovito izkoristili slabo igro domače obrambe. Domačini so sicer prvi povedli, gostje najprej izenačili in nato še dvakrat vodili, v 80. minuti so igralci Pohorja z enajstmetrovko izenačili na 3:3, tretje vodstvo in končno zmago pa je gostom v 85. minuti zagotovil Laznik. Začetek tekmovanja tudi za Elektro V soboto, 10. oktobra, bodo začeli tekmovanje tudi v slovenski košarkaški ligi. Igralci Elektre se že dalj časa vneto pripravljajo, da bi čim bolj uspešno nastopili v 2. slovenski ligi vzhod. Ekipa je v tem letu doživela korenite kadrovske spremembe. Kar šest igralcev je odšlo na služenje vojaškega roka, Cajner pa je prestopil k KK Polzela. Čeprav smo praktično izgubili oziroma zemenjali celotno ekipo, pa v kljubu menimo, da sedanja ekipa z novimi izkušenimi igralci kot so Breznik, Kugonič, Leskovšek, Mackovšek, Pašič in Tomic ter izredno obetajočim mladim Pečovnikom, Sevškom, Bre-šarjem in Mrzelom, lahko doseže celo boljši tekmovalni uspeh. Ekipi je zapustil tudi trener Buko-vič, zamenjal pa ga je Vasilij Kokol iz Titovega Velenja. Tekmovanje v mlajših kategorijah teče že od meseca maja. Mladinska selekcija zaradi zamenjave generacije dosega letos slabše rezultate od prejšnjih. Kadeti igrajo zelo uspešno in so v svoji skupini z ljubljansko Olimpijo razred zase. Oboji so se tudi že uvrstili v zaključno tekmovanje za prvaka Slovenije. Ljubitelje košarke v naši dolini vljudno vabimo, da nas vsako drugo soboto od 18.30 dalje pridete bodrit v telovadnico osnovne šole Biba Ročk v Šoštanju. Franc Cerar Avto-moto šport Nastopilo 25 ekip Prizadevni organizatorji velenjskega društva invalidov so v nedeljo uspešno pripravili 15. avtorally invalidov občine Velenje. Na »Memorialu Toneta Krištofa« je nastopilo 25 ekip iz aktivov delovnih invalidov v organizacijah združenega dela in poverje-niških odborov v krajevnih skupnostih. Sodelovalo je preko sto invalidov, ki so med zmerno vožnjo po znanih krajih naše doline združili prijetno s koristnim. Pomerili so se v spret-nostni vožnji, v streljanju z zračno puško, v kegljanju in v pikadu. V mešanih ekipah so se izkazale invalidke, posebej pa še zakonski pari. Organizacijo je podprlo več delovnih organizacij in obrtnikov. Pokrovitelji so bili APS, Gorenje SOZD in ESO, obrtniki pa so prispevali več praktičnih nagrad. Rezultati — ekipno: 1. SIPAK (Bi-škop, Kastelic, Šnajder, Skrbot), 2. Šmartno ob Paki (Majhen, Vreš, Ro-gel, Konečnik), 3. Šentilj (zakonca Ocepek in zakonca Kuhar), 4. RLV I, 5. RLV II itd.; posamezno — streljanje: 1. Zdravko Vreš, 2. Peter Jovanovič, 3. Dominik Pušnik; kegljanje: 1. Tone Ostrovršnik, 2. Cilka Ocepek, 3. Ivanka Tanjšek; spretnostna vožnja: 1. Branko Biškop, 2. Ivan Praprotnik, 3. Stane Majhen; pikado: 1. Silvo Skrbot, 2. Franc Gorenak, 3. Drago Božičevič. Zveza društev invalidov SR Slovenije je za dolgoletno pomoč velenjskemu društvu invalidov podelila zlato plaketo AMD Šaleška dolina. Šahisti društva invalidov Velenje so po dolgih letih uspeli dokazati, da Rally za vsakogar Po rallyju za državno prvenstvo, ki je bil 26. septembra, želijo člani Avto-moto turing kluba iz Titovega Velenja dati priložnost tudi vsem ostalim voznikom, ki jih ta zvrst avtomoto športa veseli. V nedeljo, 11. oktobra, bodo pripravili turistični rally »Spominov na NOB«. Tekmovanje je zasnovano tako, da daje možnost vsakemu vozniku, da spozna osnovne elemente rallyja, da pokaže svoje vozniške sposobnosti in obenem spozna spominska obeležja NOB v Šaleški dolini. Štart rallyja bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 8. uri pred upravno zgradbo REK-a na Prešernovi cesti, prijave pa bodo zbirali od 7. do 7.30 ure na startu. Pogoji za udeležbo so veljavno vozniško dovoljenje, brezhibno vozilo in sovoznik, ki bo med vožnjo v tekmovalni karton vpisoval odgovore na posebne naloge. Poleg opazovalnih nalog so predvidene tudi tri spretnostne vožnje, ki lahko odločilno vplivajo na končni rezultat. Soorganizator je občinska organizacija ZZB NOV Velenje. Šahovske vesti Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju za prehodni pokal je v oktobru zmagal Rajkovič, pred Bre-šarjem in Cvarjem, v skupni uvrstitvi pa po tem turnirju vodi Matko s 60 točkami, pred Gorškom in Brešarjem, ki jih imata po 53. Tretjega šahovskega vikend turnirja. ki sta ga pripravila Šaleški šahovski klub in Terme Topolšica, je nastopilo 64 šahistov iz vse Slovenije in iz Zagreba. Med domačini je bil v To-polšici najboljši Cvar, ki sije delil 10. do 12. mesto. Na 9. Šmonovem memorialu v Slovenj gradcu je nastopilo tudi več dvojic iz Titovega Velenja. Najboljša sta bila Matko in Kristan, ki sta med 38 dvojicami zasedla odlično tretje mesto. Uspešni na 7. Plitvičkem maratonu Nacionalni park Plitvice je letos že sedmič zapored organiziral veliko rekreativno in tekmovalno prireditev — plitvički maraton. Med več kot 500 udeleženci iz vse Jugoslavije in številnih evropskih držav je nastopilo tudi 18 članov tekaške sekcije Gorenje, ki so se jim pridružili še tekmovalci TEŠ Šoštanj in RLV Titovo Velenje. Tako kot letos na številnih množičnih tekih, so tekmovalci iz Šaleške doline tudi tokrat dostojno nosili imena svojih delovnih organizacij na majicah, dosegli pa so tudi izredno dobre rezultate in uvrstitve na vidna mesta. V ženskem teku na 21 km (mali maraton) je v konkurenci članic do 29 let odlično 5. mesto dosegla Suzana Cesar (OŠ Veljko Vlahovič) s časom 1.50,49, med veterankami pa je Slavka Mijoč (TS Gorenje) bila četrta s časom 2.11,34 (izboljšan lastni rekord). V najmočnejšem teku članov v malem maratonu je Darko Fijavž (TS Gorenje, tozd Pralno-pomivalna tehnika) dosegel izredno dober čas 1.21,19 ter bil dvaindvajseti. Na 64. in 65. mesto sta se uvrstila Zvonko Ob-šteter (1,42,22) in Jurij Koželnik (1,42,23) iz TES-a. Edi Pergovnik je bil s časom 1.27,51 dvainštirideseti ter je dopolnil popoln uspeh ekipe TEŠ. Med veterani do 40. let je Martin Lah (TS Gorenje, tozd ZHT) dosegel dobro uvrstitev in izreden čas — 1.25,49, kar mu je prineslo 13. mesto. Stane Grudnik (TEŠ) je bil v isti konkurenci na 49. mestu s časom 1.44,01. Med veterani do 50 let je znova dosegel izredno dobro uvrstitev Hinko Jerčič, s časom 1.34.34 sedmo mesto. V maratonu (4.195 m) je na dokaj težki progi nastopil Stane Barber (RLV) ter z izrednim časom 2,46,19 dosegel odlično deseto mesto. V tej težki konkurenci se je prvič podal na maratonsko progo Tomaž Kolar (TS Gorenje, DSSS GA) ter si pritekel prvo maratonsko medaljo, s časom 3.35.22 je dosegel 60. mesto. Med veterani do 50 let je Roman Goršek s časom 4.40,50 dosegel sedmo mesto ter tako sklenil uspešen nastop predstavnikov RLV na tej veliki mednarodni manifestaciji vztrajnosti in vzdržljivosti ob prelepih Plitvičkih jezerih. Nekaj članov tekaške sekcije Gorenje je sodelovalo tudi na rekreativnem teku na 9 KM. Pa še to: Če želite sodelovati na tekih, pridite vsak torek in petek ob 16.30 pred Standard — vhod Šaleška 2/d. Na teku se dobimo! so najboljši v celjski regiji. Na ekipnem tekmovanju v Slovenskih Konjicah so osvojili prvo mesto in si zagotovili nastop na republiškem prvenstvu. Nastopili so Hudej, Žager, Džordževič in Jevtič. Tudi sicer invalidi — športniki nadaljujejo z aktivnostmi na vseh področjih. Šahisti bodo v nedeljo, 11. oktobra, pripravili odprto občinsko prvenstvo. V društveni pisarni se bo tekmovanje pričelo ob 9. uri. Kegljači bodo vsak ponedeljek s pričetkom ob 16. uri na šoštanjskem kegljišču nadaljevali z občinskim prvenstvom, 18. oktobra pa bodo organizatorji republiškega prvenstva v borbenih igrah za moške. Zadnji teden v oktobru bodo gostili svoje prijatelje iz Paračina, s katerimi se bodo pomerili v streljanju, namiznem tenisu in pikadu, v novembru pa so povabljeni na srečanje športnikov — invalidov v Negotin. -tri h Kegljanje Dober nastop dvojic Po dokaj dolgem odmoru so šoštanjski kegljači znova na stezah. Na novo tekmovalno sezono so igralci dobro pripravljeni, kar so dokazali na prvih letošnjih tekmovanjih. V Celju je bilo tekmovanje dvanajstih najboljših dvojic celjske regije, med njimi sta bili dve šoštanjski. S. Fidej in Kramer sta si nastop v sklepnem delu priborila s 7. mestom, kar je bilo zelo dobro izhodišče, v sklepno tekmovanje pa sta se kot rezervni par uvrstila še L. Fidej in Križovnik, v predtekmovanju sicer le trinajsta. Slednja sta na finalnem tekmovanju presenetila z odlično igro in se prebila celo na šesto mesto. S. Fidej in Kra-mer pa sta metala nekoliko slabše in na koncu pristala na desetem mestu. L. Fidej Trim kolesarjenje Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo 11. oktobra organizirala TRIM KOLESARJENJE. Skupinski start bo ob 10. uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju, trasa pa bo od tu potekala mimo nove in stare Name, Stare vasi, Hrastovca do Škal. Od tu bodo udeleženci nadaljevali pot mimo Gaberk in Ravn proti Šoštanju, kjer bodo kolesarili po cesti za Topol-šico in prišli na cesto za Skorno (pri Puharjevem mostu), skozi Penk do nove ceste, kjer bo kontrolna točka in sok. Kolesarji bodo pot nadaljevali po novi cesti do Lokovice, pa preko Pesja prišli spet na cilj v Titovo Velenje (Rdeča dvorana). Pred startom bo Nama ponudila udeležencem trima svoje izdelke namenjene kolesarstvu (hlačke, drese, rokavice, bidon stekleničke itd.), serviser pa bo kontroliral izpravnost koles. RTC Golte Že prodajajo karte Delovna organizacija RTC Golte nudi do 15. decembra v predprodaji letne in sezonske karte. Letna karta za Golte velja v predprodaji za odrasle 80 000 dinarjev in za otroke do 15. leta 50.000; sezonska karta za Golte in Kope pa za odrasle 100.000 m za otroke do 15. leta 70.000 dinarjev. Povedati velja, da obe omenjeni karti ne vključujeta nočne smuke. Ob takojšnjem celotnem vplačilu dajejo do 15. oktobra 30 odstotkov popusta, do 15. novembra 25 in do 15. decembra 20. Obročno odplačevanje je možno le preko organizacij združenega dela. Precej je zanimanja za sezonsko karto za Golte, ki velja od dviga do 30. marca 1988. Ob takojšnjem vplačilu nudijo 20 odstotkov popusta karta za odrasle velja 60.000 in za otroke do 15 let 38.000 dinarjev. Ker želijo čimvečje-mu številu ljubiteljev smučanja omogočiti v predprodaji tudi dnevne karte z gondolo, nudijo zanje enake popuste kot za letne in sezonske karte. Dnevna karta za odrasle velja 8.000 za otroke do 15. leta pa 6.000 dinarjev. Letna karta brez slike, torej prenosna za organizacije združenega dela, velja 175.000 dinarjev. Vse karte iz sezone 86/87 je treba zamenjati z doplačilom v ceni do 30 novembra 1987. Tek s smučarskimi palicami Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo v soboto, 10. oktobra, pripravila tek s smučarskimi palicami okrog velenjskega gradu in ga na cilju dopolnila s streljanjem z zračno puško, ki se bo seveda tudi štelo v končno uvrstitev. Tek je namenjen vsem kategorijam od mlajših pionirjev in pionirk do članov in članic do in nad 30 let. Proga je za vse kategorije dolga 1.500 metrov, start prve kategorije bo ob 10. uri pri vili Bianki, v primeru dežja pa bo prireditev odpadla. Otroška olimpiada v Lokovici Društvo prijateljev mladine Lokovica bo pripravilo v nedeljo 11. oktobra ob 14. uri pred domom družbeno političnih organizacij otroško olimpiado, s katero bodo počastili teden otroka. K sodelovanju so povabili društva prijateljev mladine iz Pesja, Škal in Zavodenj. Cooperjev test V torek, 13. in v sredo 14. oktobra od 15.30 do 17. ure lahko na atletskem stadionu v Titovem Velenju testirate svojo vzdržljivost. Cooperjev test pripravlja Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje. V 12. minutah morate preteči čim dlje, vmes pa lahko tudi hodite, če ne gre drugače. Test boste opravili na atletski stezi, ker lahko na njej natančno izmerite dolžino pretečene proge. ®-estvica Petek, 9. oktobra, na radiu Velenje 1.1 HEAR JOUR KNOCKING - Hot Line ' 2. NEVER GONNA GIVE YOU UP - Rick Astlev > 3. I JUST CAN'T STOP LOVING YOU - Michael Jackson | 4. WHAT HAVE I DONE TO DESERVE THIS - Pet Shop I Boys . 5. COME BACK AND STAY - Bad Bovs Blue 6. SOUL SURVIVOR - C. C. Catch J 7. BALLA ... BALLA - Francesco Napoli_ . Naš predlog za vstop na lestvico: , 1. DANCE LITTLE LADY - Tina Charles 1 2. YOU CAN WIN — Bee Gees 1 3. I WILL SURVIVE - Boytronic i Moj predlog -Moj naslov _