P. b. b
kulturno - politično glasilo
	mumrvuiVtutiMKm	
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
TETO XVI. / ŠTEVILKA 12	CELOVEC, DNE 24. MARCA 1966	CENA 2,— ŠILINGA
Prizori iz Nemčije
Zaipadna Nemčija je v očeh premnogih gospodarski paradiž. Daleč naokrog v njeni soseščini sanjiajo o bogatih zaslužkih, o sijajnem življenju, o krasnih izgladih. Poslušajmo, kaj. pravi o DM-raju avstrijsko glasilo katoliških delavcev »Neuer Arbei-ter«:
Na glavnem kolodvoru nekega nemškega velemesta: Iz 'ravnokar došlaga vlaka izstopajo potniki. Prvo, kar se sliši: ravnokar izklicujejo v italijanščini vlak, ki bo odpeljal proti jugu. Mnogo napisov je v raznih jezikih — ne 'toliko zaradi potnikov kot pa zaradi sezonskih delavcev, ki j|ih najdeš na kolodvoru.
Vstopiš v malo lokalno železnico. Mož za teboj ima zavojček poleg sebe, zavit v grški časopis. Moža nasproti tebe bereta v turškem časopisu. To niso izletniki, marveč sezonski delavci.
Kar jie Hitler dosegel samo s silo po krvi in solzah, to se po dvajsetih letih ponavlja 'prostovoljno:	polovica Evrope dela za
Nemčijo. — Sicer pa ne smemo pozabiti: taisto sliko nudi tudi Švica in pravilno je treba reči: ubogi so našli in sprejeli delo pni »bogatih stricih«.
Pa je to bogastvo trajno? Povsod samo to vprašujejo. Veliki časopisi prinašajo borzna poročila dnevno na prvi strani. Vse beleži največ padanje in porast borznih tečajev, posebno pozorno zasledujejo padanje vrednosti posameznih delnic. Vsak se boji: tako ne more dolgo iti. In vsak enako reagira na to: če le mogoče odtrgati še košček te pogače.
Prizor iz tovarne: Da so zamogli zvišati prodajo zadnjih osmih let za 40 odstotkov, so morali podražiti izdatke za celih 140 odstotkov. V istem času je narastel brutto-do-biček za 80 odstotkov, privatni izdatki pa za 120 od sto. To je povsem nezdrav pojav. Sicer to vedo, a kaj si hočejo pomagati? Tovarne povišanj cen sploh ne javljajo več, marveč jih enostavno vpišejo v račune. Tarife rastejo: pošta je dražja, železnica — vlada sicer poziva k štednji, a sama ne zna dati nobenega prepričujočega vzgleda. Sicer živijo v gospodarskem čudežu, a nihče tega ni vesel, ker nihče ne ve: kako dolgo še?
Avstrijec je še vedno presenečen vsled nizkih cen v Zapadni Nemčiji: ker so avtomobili, radio-aparati, foto- in televizijski aparati res poceni. Ker zamore kupiti igrač: ko iz plastike za borih dvajset šilingov. Tako dolgo ga Nemčija fascinira, dokler ne mora tam sam živeti. Potem šele opazi, da je železnica bistveno dražja kot v Avstriji in da bo še dražja. V cestni železnici plača skoraj 4 šilinge. Potem začne računati: kilogram telečjega mesa stane skoraj 100 šilingov — in to v trgovini z nizkimi cenami — svinjsko, goveje, mleko, kruh — vse je mnogo dražje kot pri nas. Res je, tudi plače so višje, vendar ne preostane mnogo, ker so stanovanja zelo draga in izplačujejo tam ne 14 marveč samo 12 plač.
Res je, gospodarski čudež še vedno cveti. Stavbe so vedno bolj reprezentativne, lepe pa brezokusne, na vsak način pa solidne in drage. Najdražje je komaj dobro. To velja skozi tudi za stavbe katoliških (ustanov. A nihče se v tej koži ne počuti srečnega. Miinchen se poteguje za olimpijske igre in računa s podporo vlade v Bonnu. Proti igram pa se oglašajo tisti, ki so jih zagovarjali na Dunaju, in zahtevajo štednjo.
Pri tem pa je najbolj boleče dejstvo, da se skoro nihče ne zmeni za opomine vidnih političnih osebnosti. Kancler Erhard je pozval nemški narod, naj zagotovi marki stabilnost s 'podaljšanjem delovnega časa za 1 uro tedensko. Ob blagostanju, ki vlada trenutno v Nemčiji, vsi slepo plešejo okoli zlatega teleta. Vendar Erhardovih izjav nihče noče jemati resno. O kakem podalj-
0 pogajanjih na Dunaju
Razgovori za sestavo nove avstrijske vlade napredujejo
Že v prvih treh urah vladnih pogajanj pretekli petek so se izkristalizirali glavni obrisi obeh velikih strank. Avstrijska ljudska stranka hoče težišče vladnih in koalicijskih političnih odločitev prenesti v parlament, po možnosti izdelati podroben vladni program kot podlago bodočega sodelovanja, noče pa skleniti za prihodnjo vladno dobo nobenega koalicijskega pakta. Na drugi strani pa hočejo socialisti razširitev pravice kontrole parlamenta in -reformirati delovni postopek državnega zbora.
Iz previdnih izjav obeh strani lahko sklepamo, da trenutno ne obstoje nobeni načelni ugovori proti načrtu, ki predvideva, naj bi delo zakonodaje odslej prepustili izključno parlamentu in njegovim odborom. Po dosedanjem koalicijskem paktu so morali v ministrskem svetu soglasno sprejete vladne predloge poslanci Avstrijske ljudske stranke in Socialistične stranke uzakoniti brez bistvenih sprememb.
Pri vladnih pogajanjih so navzoči za Av-strijsko ljudsko stranko: zvezni kancler dir. Josaf Klaus, predsednik državnega zbora dr. Maleta in glavni tajnik te stranke dr. Withalm; Socialistično stranko pa zastopajo: podkancler dr. Bruno Pittermann, zunanji minister dr. Bruno Kreisky in na-
mestnik štajerskega deželnega glavarja dr. Schachn er-B 1 a ziz ek.
V obeh strankah so izjavili, da so potekala pogajanja pretekli petek popoldne prav v ugodnem ozračju. Posebno dobro so se razumeli v dialogu: dr. Pittermann se je dobro skladal z dr. Maleto, dr. Kreisky z dr. Withalmom in zvezni kancler dr. Klaus s štajerskim namestnikom deželnega glavarja dr. Schachnerjem-Blazizekom.
O osebnih vprašanjih, kakor zagotavljajo na merodajnem mestu, so govorili le mimogrede. Socialisti ,so glede nameravanega prenosa glavnega dela v parlament mnenja, da hi morala imeti vsaka od obeh strank dve moštvi: 1. bolj, izkušeni politiki in parlamentarci naj bi zastopali interese
Adenauer poziva k slogi
Politični testament: Sovjetska zveza je post ala miroljubna dežela
V začetku zborovanja vladajoče Krščansko demokratske stranke je iznesel nekdanji zvezni kancler dr. Adenauer v ponedeljek svoj politični testament: V svojem obširnem govoru je najprej pozval evropske narode k politični slogi, nato pa je imel za Sovjetsko zvezo nenavadno prijazne besede.
Bivši kancler dr. Adenauer, ki je bil dolga leta strupeno in ostro kritiziral Sovjetsko zvezo, je v svojem ponedeljkovem govoru izjavil, da je treba Sovjetsko zvezo odslej uvrščati med miroljubne dežele. Med neprijaznim mrmranjem 577 zastopnikov Krščansko demokratske stranke na zborovanju je Adenauer izjavil:
»Dokaz za željo Sovjetske zveze po miru je bilo posredovanje v vojni med Indijo in Pakistanom. Bilo je to veliko dejanje, ki ga naši časopisi niso uvaževali. Mi Nemci, ne smemo pozabiti kakšno trpljenje smo prizadejali ruskemu narodu: petnajst mili-
jonov težko ranjenih, ki še živijo, in ki jih najdemo v vsaki družini.«
Nepričakovani Adenauerjev preobrat je močno presenetil.
90-letni veliki nemški državnik je na tem zborovanju Krščansko demokratske stranke prepustil svoje predsedstvo v druge roke. Sam f)a bo odslej ostal častni predsed-nik stranke. Njegov naslednik — kljub Adenauerjevi nenaklonjenosti — je postal sedanji zvezni kancler prof. Ludvvig Erhard, tega namestnik pa predsednik frakcije in »bodoči mož« Krščansko demokratske stranke Rainer Barzel.
O krizi Organizacije severnoatlantskega pakta pa je dr. Konrad Adenauer dejal, da bi se mogla ta izgladiti samo s pogajanji; z običajnimi sklepi to ne bo možno rešiti. Pri svojih pogovorih ob priliki obiska pri francoskem predsedniku generalu Charlu de Gaullu, pred štirinajstimi dnevi v Parizu je imel vtis, da bi se lahko našla rešitev, ki bi zadovoljila obe prizadeti strani.
Afrika se usmerja na Zahod
Avstrija gradi središče za poklicno izobrazbo
Vladne spremembe, ki so se izvršile v Afriki v bližnji preteklosti, so približale države na tej celini zahodnemu svetu. To sta izjavila minister za razvoj Zgornje Volte Daniba in politični državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Ilboudo na neki tiskovni konferenci na Dunaju.
Rdeča Kitajska povezuje delo svojih gospodarskih izvedencev v Afriki s subverzivno (prevratno) dejavnostjo. »Njej; ne gre za resnično blaginjo držav v razvojn, marveč samo goji upanje, da bi uspela v teh deželah,« je dobesedno dejal minister Daniba.
Najmanj vpliva je dosegel komunizem v deželah z močnim poljedelstvom, v katerih se je ohranil tradicionalni milje (okoliš). Prav na teh ozemljih j,e bila pomoč Za-
šanju delovnega roka, in če tudi samo za eno uto tedensko, nihče noče kaj slišati.
To je Zapadna Nemčija 1966. Ali je to v resnici? Ne! To je samo par vtisov, par trenutnih posnetkov. A občutek, da se bodo zapadno-nemške prilike spremenile, vedno bolji narašča.
hoda, v kolikor se ni omejevala samo na finančne zneske, posebno 'učinkovita.
Na povabilo avstrijskega Mladinskega delavskega gibanja pod predsedstvom dr. Buchwieserja so bili afriški gostje štiri dni mi Dunaju, ki so se posvetovali z več člani vlade. Mladinsko delavsko gibanje hoče ustanoviti v sodelovanju z avstrijsko vlado v Quagodougouju, v glavnem mestu Zgornje Volte, središče za poklicno izobrazbo.
Belgija ima novo vlado
Po daljši krizi je Belgija v soboto, 19. 3., dobila novo vlado, ki jo je sestavila koalicija 'krščanskih socialistov in liberalcev. Kot so uradno sporočili dz Bruslja, je nova vlada ministrskega predsednika krščanskega socialista Paula Boeynan'tsa v torek prisegla kralju Baudouinu.
Novi zunanji, minister, Spaakov naslednik, je postal Pierre Karmel, nekdanji ministrska predsednik koalioijie med krščanskimi socialisti. Novo vlado sestavlja štirinajst (14) krščanskih 'socialistov in devet (9) liberalcev.
stranke tim volivcev; 2. bolj izkušeni upravni strokovnjaki pa naj bi vršili delo v vladi.
Iz tega se da sklepati, da nameravajo socialisti poslati v prilhodnjlo Klausovo vlado sedanjega ministra dr. Bruna Kreiskaga kot podkanclerja in ne več predsednika Socialistične stranke dr. Bittenmanna. Pri taki menjavi, pa naj bi dr. Pittermann, kot poslevodeči načelnik kluba, moč socialistov v državnem zboru odločilno pojačil.
Vprašanje pa je, če bo zunanji minister dr. Bruno Kreisky pripravljen zapustiti svoje mesto, to je zunanje ministrstvo in prevzeti Skupaj s posli podkanclerja tudi one vodje sekcije IV (podržavljena podjetja). Na merodajnem mestu so bolj prepričani, da bi prevzel dr. Kraišky hkrati mesto podkanclerja in zunanjega ministra, medtem ko hi prišla potem sekcija IV., to je podržavljena podjetja v roke Avstrijske ljudske stranke.
Kakor izgloda pa Avstrijska ljudska stranka ne kaže preveč zanimanja prevzeti to važno gospodarsko vejo. V tej zvezi omenjajo, da bi nujna ozdravitev nekaterih podržavljenih podjetij zahtevala prevelike žrtve.
Tudi personalni odbor ministrstva za podržavljena podjetja omenja v neki resoluciji možnost spremembe na tem področju. Nameščenci tega važnega podržavljenega gospodarskega področja so mnenja, da je možno ohraniti obstanek tega le z osebno povezavo, strokovnim znanjem, veseljem do dela in zmogljivostjo. Zato naj bi udeleženci pogajanj ukrepali o spremembah tega ministrstva za podržavljena podjetja le po stvarnih vidikih in dobro premišljenih načrtih.
Prvi konkretni vladni predlogi
Pri pogajanjih o sestavi nove vlade se je pokazala v ponedeljek že bolj jasna slika, ko je kancler dr. Klaus predložil socialističnim zastopnikom pismene predloge Avstrijske ljudske stranke.
Pogajanja, ki so se začela v ponedeljek ob 10. uri dopoldne, so prekinili že ob 10.20 za tričetrt ure in so jih vodili potem do 13. ure dalje. Ob 17. uri sta se obe zastopstvi zopet sešli in konferirali do 19.30.
Predmet posvetovanj so bili v ponedeljek predlogi Avstrijske ljudske stranke, ki se bavijo z odnosi med vlado in parlamentom, kakor tudi z vladno izjavo. Pri tem so obravnavali tudi različna pristojna vprašanja.
Ker se je v torek dopoldne sestal ministrski svet na svojo običajno sejo, so se pogajanja začela šele ob 17. uri popoldne in so trajala do 20. ure zvečer.
V	sredo so se zastopniki obeh strank zopet sestali dopoldne in popoldne na šest-urno posvetovanj e.
V	četrtek ni bilo nobenih vladnih posvetovanj, ker sta obe stranki vsaka zase obravnavali svoja notranja vprašanja. Danes v petek pa se bodo pogajanja nadaljevala.
Sporazum o prepustnicah v Berlinu
V	ponedeljek minulega tedna so v Vzhodnem Berlinu podpisali nov sporazum, ki dopušča prebivalcem Zahodnega Berlina, da smejo obiskati svoje sorodnike v Vzhodnem Berlinu, in sicer od 7. do 20. aprila, to je v velikonočnem času, in pa od 23. maja do 5. junija, to je v binkoštni dobi.
To je že sedmi tak sporazum od leta 1963 do danes. Pogajanja za sedanji sporazum so 'bila dolga in težavna. Poveljniki treh zahodnih velesil v Berlinu so izdali skupno izjavo, v kateri izražajo zadovoljstvo, da je prišlo do sporazuma.
Politični teden
Po svetu...
VELIKA BRITANIJA IZDALA
BELO KNJIGO O OBRAMBI
Britamska vlada je izdala Belo knjigo o 'obrambi. Dogodki ob izidu te knjige upravičujejo dramatične vzdevke, s katerimi jih je opisal in označil tisk, saj sodijo mednje odstop ministra za mornarico in prvega lorda admiralitete, hrupni besedni dvoboji v parlamentu, žalostinke za izgubljeno nekdanjo pomorsko slavo in žolčno razpravljanje v javnosti, 'ki se še ni poleglo. Katere odločitve vsebuje Bela knjiga o obrambi?
Najvažnejša odločitev je 'ta, da Velika Britanija ne bo kupila nove, sodobne letalonosilke. Sedanje štiri letalonosilke posebno »Ark Royal« (43.000 ton), ki jo 'bodo za trideset milijonov funtov predelali, bodo morale vzdržati do leta 1975. Potem bodo njih vlogo prevzela letala, ki bodo vzletavala z oporišč v Veliki Britaniji, na Srednjem vzhodu in v Aziji. Okoli leta 1975 bodo že letala v zraku amgleško-francoska letala s pomičnimi krili, ki bodo tvorila jedro nove udarne bombniške sile.
Dotlej pa bodo izpolnila vrzel letalla tipa F-lll, ki jih bo Velika Britanija kupila v Združenih državah Amerike. Deset jih je naročila takoj, štirideset pa jih bo aprila prihodnje leto. Skrajni doseg teh letal bo nad 6000 kilometrov, največja hitrost okoli 2200 kilometrov na uro in cena 2,5 milijona funtov za letalo.
Udarno atomsko silo bodo dopolnjevali bombniki tipa »V« dokler jih ne bodo ob koncu tega desetletja nadomestile štiri atomske podmornice, vsaka s šestnajstimi izstrelki Polaris in štiri atomske podmornice s torpedi. Te podmornice naj bi bile zastraševalni odgovor sovražniku.
Velika Britanija tudi ne bo zmanjšala števila svojih čet v Zahodni Nemčiji, toda le v primeru, če bo lahko rešila finančne težave. Londonska vlada je že nekajkrat izjavila Bonnu in drugim zaveznikom Organizacije severnoatlantskega pakta, da ne zmore sama prenašati tako velikih obrambnih izdatkov v tuijini, posebno še v Nemčiji, če ji ne bodo priskočili na pomoč. Doslej Zahodna Nemčija še ni pokazala dovolj razumevanja za britanske težave.
V	Sredozemlju bo Velika britanija skrčila oporišče na Cipru in Malti. Toda posadka v Gibraltarju z letališčem, doki in drugimi napravami vred bo ostala nedo-itaknjena. Pač pa se bo Velika Britanija leta 1968 umaknila iz oporišča Adena in okrepila nadomestnega pri Bahreinu v Per-izijskem zalivu.
Na Daljnem vzhodu se v politiki vzhodno od Sueza ni nič bistvenega spremenilo. V Beli knjigi je sicer rečeno, da bo Velika Britanija, brž ko ji bodo razmere dovolile, zmanjšala število svojih vojaških sil v Aziji, toda obdržala bo oporišča v Maleziji in Singapuru, dokler bodo prizadete vlade soglasne. Za vsak' primer se je Velika Britanija začela pogajati z Avstralijo za zgraditev vojaškega oporišča na severni ali zahodni avstralski obali. To je povezano z anglo-amerišlkimii načrti o ustanovitvi oporišč v Indijskem oceanu in Avstraliji, ki naj bi omogočila 'anglo-ameriškp vojaško navzočnost v tem delu sveta, čeravno bi druga oporišča odpovedala.
V	Beli knjigi je tudi -zapisano, da bo Velika Britanija odpoklicala svoje čete iz Britanske Gvajane in južnoafriških ozemelj.
ITALIJA IN NATO
Italijanski ministr. predsednik Aldo Moro je pretekli teden v parlamentu med drugim zavzel tudi stališče do Organizacije severnoatlantskega pakta. Pri tem je pojasnil znano italijansko stališče, da Atlantska zveza in zahodno povezovanje predstavljata element varnosti sil svetovnega ravnotežja.
Ministrski predsednik Aldo Moro se je v svojem sklepnem govoru izognil sleherni polemiki s francoskim predsednikom de Gaullom, je pa kljub temu posredno grajal francosko politiko, ko je opozoril na nevarnosti pred nacionalističnimi stališči in ustanavljanjem večjega števila središč z jedrsko silo.
Aldo Moro se je potem zavzel za politiko odprtih vrat do Francije. Dejal je, da bo Italija storila vse, kar je v njeni moči, da bi ohranila dobre in prijateljske stike s to deželo. Dejal je tudi, da bo Italija sa-
mo v skupnosti z atlantskimi zavezniki odločala o vprašanju obnovitve Organizacije severnoatlantskega pakta in da se bo zavzela za izboljšanje njegove sestave in za njegov razvoj v enakopravno gospodarsko im politično skupnost.
Italijanski premier je še poudaril, da bo Italija brez oklevanja sprožila svoje ustvarjalno stališče v ustreznem atlantskem ustroju.
SESTANEK MINISTROV
ZAHODNOEVROPSKE ZVEZE
Minuli teden se je sestal ministrski svet Zahodnoevropske zveze pod predsedstvom britanskega zunanjega ministra Stewarta. Glavni predmet posvetovanji je bila kriza, ki jo je Francija povzročila v Organizaciji. severnoatlantskega pakta (NATO).
Britanski minister je izjavil ob tej priliki, da mora Atlantska zveza še nadalje obstajati in ohraniti sedanjo obrambno strukturo. Britanska vlada, je dejal Ste-wart, skuša z drugimi zavezniki pripraviti skupen odgovor na francosko spomenico. Britanski zunanji minister je bil mnenja, da francoski sklep o omiku francoskih čet iz poveljstva Organizacije isevernoatlant-skega pakta krši obveznosti, ki so jih prevzele članice na londonski konferenci oktobra leta 1954. Na podlagi tega sporazuma so bile vse oborožene sile držav Atlantske zveze (NATO) v Evropi podrejene poveljstvu NATO z izjemo tistih, glede katerih je Organizacija severnoatlantskega pakta priznala, da je bolje, da ostanejo pod narodnim 'poveljstvom. Stewart je dejal, da je treba posledice francoskega sklepa podrobno obravnavati v NATO im tudi v Zahodnoevropski zvezi. Pripomnil je, da so obveznosti, ki izhajajo iz bruseljske pogodbe še zmerom veljavne za več let in so v nekem smislu še bolj obvezne kakor obveznosti NATO.
Nizozemski zunanji minister Luns je izjavil, da se strinja s-stališčem britanskega ministra. Zahodnonemški zunanji minister • Schroder pa je dejal, da bonnska vlada skrbno sledi razvoju v Organizaciji severnoatlantskega pakta. Tudi luksemburški in belgijski predstavnik sta podprla stališče drugih delegatov.
Med razpravo o odnosih Vzhod-Zahod je boninski minister Schroder govoril o zahtevi vzhodnonemške vlade za sprejem Vzhodne Nemčije v Organizacijo združenih narodov (OZN), medtem ko je britanski zunanji minister Stevvart poročal o potovanju premiera Wilsona v Moskvo in pa o Južni Rodeziji.
Svet ministrov Zahodnoevropske zveze se sestane vsake tri mesece in se je udeležu-
ŠTUDIJSKA REFORMA
APRILA LETOS
O splošnem visokošolskem študijskem zakonu, osnova za visokošolsko reformo, naj bi razpravljali v ministrskem svetu že aprila letos. V ta namen se je sestal včeraj:, to je v četrtek, na Dunaju svet za visokošolska vprašanja, da bi izdelali dokončno formulacijo.
V osnutku so že uvodoma zasidrani med drugim svoboda znanosti in njih naukov, povezovanje raziskovanj in naukov, učna svoboda in visokošolska avtonomija.
KLAUS POTUJE NA VZHOD
Avstrija ne bo v vprašanju združitve obeh Nemčij podvzela nobene lastne pobude, je izjavil te dni zvezni kancler dr. Josef Klaus v nekem intervjuju za nemški radio. Povabilu pa, da .naj. posreduje v tej smeri, bi se Avstrija rada odzvala. Stremljenje avstrijske politike po ravnotežju v Evropi, bo gotovo pozitivno vplivalo na odnose Zvezne nemške republike do držav vzhodnega bloka. Zvezni kancler dr. Josef Klaus je izjavil dalje, da namerava v prihodnjih mesecih obiskati Romunijo in Poljsko, da bi na ta način vrnil obiske državnikov iz teh dežel.
MALE VOLITVE V PRIHODNJIH
LETIH
Na tajiništvih avstrijskih strank že sedaj pripravljajo vse potrebno za bodoče, tako imentovane »male volitve«. Prihodnji1 volilni rok na Dunaju je zabeležen v kole-
jejo predstavniki Velike Britanije ter šest držav Evropske gospodarske skupnosti. Zadnja seja v Londonu jie bila januarja 1964. Tedaj jie francosko zastopstvo vodil zunanji minister Gouve de Murville. Tokrat pa jo zastopa državni tajnik Broglie.
K besedi so se oglasili tudi zastopnik italijanskega zunanjega ministra Lupiš, belgijski stalni predstavnik Van de Bosch. Francoski državni tajnik Broglie je izjavil, da Francija želi hkrati menjati strukturo Organizacijie severnoatlantskega pakta in ohraniti zavezništvo.
Zastopnik Italije Lupiš se je skliceval na izjave predsednika vlade Mora (pišemo na drugem mestu), ki je poudaril, da je temelji italijanske politike zvestoba do Atlantskega pakta z vsemi političnimi in vojaškimi obveznostmi in tudi povezovanja (intergracije). Lupiš je tudi govoril o raz-orožitveni konferenci v Ženevi. Dejal je, da daje sovjetska delegacija v Ženevi vtis, da noče zapreti vrata za nadaljnji razvoj, kar se tiče sporazumevanja proti širjenju atomskega orožja.
Na sejah Zahodnoevropske zveze so_ govorili o Kongu, britanski zunanji minister Stevart o Gani, litalijanSki zastopnik Lupiš pa o nedavni tricelinski konferenci v Havani.
VELIKA BRITANIJA
O POGAJANJIH Z EWG (EGS)
Britanski zunanji minister Stevvart je te dni v Londonu izjavil, da je 'britanska vlada pripravljena se 'pogajati za vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost s pogojem, da se ščitijo življenjske koristi Velike Britanije, Še preden pa bi se začela pogajanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo (EWG-EGS), pa bi .se morala temeljito posvetovati s članicami Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) in upoštevati Gommonwealth ter britanske probleme, zlasti še kmetijstvo in življenjske stroške.
IDEJNA SPREMEMBA V GANI
Novi vodja ganske države general An-krah je v sredo preteklega tedna izjavil novinarjem iz vsega sveta, da je strmoglavljeni predsednik Kwame Nkrumah 'poskušal napraviti iz Gane socialistično državo. To je sedaj propadlo in novi režim mora iti druga pota. Prav zaradi tega je bilo nujno, da so morali zapustiti državo sovjetski in kitajski inženirji ter strokovnjaki. Povedati pa moram, je dejal general Ankrah, da nismo niti proti Sovjetski zvezi niti proti rdeči Kitajski.
General Ankrah je nadalje izjavil pred .zbranimi novinarji, da želi Gana trdne odnose z Združenimi državami Amerike, in Veliko Britanijo. Upamo na pomoč s strani Združenih držav, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in tudi Sovjetske zveze.
darju: dne 21. aprila bo volilo v zveznem glavnem mestu okoli 50.000 volilnih upravičencev svoje mandatarje (pooblaščence) v osebna zastopstva1. V jeseni leta 1969 bodo na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem 'volili svoja deželna zbora. Občinske volitve bodo leta 1970 v Nižji Avstriji.
Najbolj zgodnji rok volitev novih občinskih svetnikov izkazuje Gradiščanska, kjer bodo šli na volišče novembra 1967. leta, medtem ko so določene volitve v deželni zbor in volitve v kmetijsko zbornico v tej najvzhodnejši' zvezni 'deželi spomladi leta 1968.
Obsežen volilni koledar imajo tudi druge avstrijske zvezne dežele. Tako bodo v Gradcu občinske volitve leta 1968, medtem ko bo zvezna dežela štajerska volila svoje zastopnike v deželni zbor marca leta 1970, mesec kasneje bodb prav tam občinske volitve z izjemo mesta Gradca.
Pri nas na Koroškem (bodo leta 1967 volitve, občinskih svetnikov v Celovcu, a 1970. leta so določene deželnozborske in občinske volitve razen .glavnega mesta Celovca.
445 zgornjeavstrijskih občin bo volilo svoja zastopstva v oktobru 1967. Prav
tako v istem mesecu so določene deželnozborske volitve. Občinske volitve v mestu Salzburgu bodo v jeseni leta 1967.
Leta 1968 bodo volili v vseh tirolskih Občinah, z izjemo mesjta Innsbrucka. Oktobra leta 1970 pa imajo na Tirolskem v načrtu volitve v deželni zbor, medtem ko bo mesto Innsbruck volilo svoj e mandatarje (pooblaščence) v občinski svet.
... in pri nas v Avstriji
SLOVENCI
dama in po suneta
Mati Terezija Hanželič 90-letnica
V Rimu je 19. februarja praznovala 90-letnico svojega življenja č. mati Terezija Hanželič, dolgoletna vrhovna predstojnica kongregacije slov. šolskih sester.
Jubilantka se je rodila 19. februarja leta 1876 v vasi Hardek pri Ormožu. Ljudsko šolo je obiskovala v domačem kraju, učiteljišče pa pri šolskih sestrah v Mariboru. Po maturi se je odločila za samostansko življenje. Redovno obleko je sprejela 15. avgusta 1899.
Po noviciatu je bila nastavljena kot učiteljica v zavodu šolskih sester v Tomaju, a je bila že po nekaj tednih prestavljena v Marijanišče v Ljubljani. Na ta zavod je bilo nato vezanih 28 let njenega vsestranskega udejstvovanja, zlasti še po izvolitvi dotedanje marijaniške predstojnice s. Li-dvine Purgaj za vrhovno predstojnico kongregacije in po imenovanju naše jubilantke za sestrsko predstojnico vzgojnega deškega zavoda v Marijani-šču.
Leta 1928 je šla na novo službeno mesto v Zemun pri Beogradu. Zavod je bil namenjen dekliški mladini. Pod njenim odličnim organizatorič-nim vodstvom je zavod tako zaslovel, da so vanj pošiljale svoje hčerke celo ugledne srbske pravoslavne družine iz notranjosti Srbije.
Sestrska hiša v Zemunu pa ni bila samo zavod za dekliško mladino, ampak tudi topel slovenski dom za beograjske Slovence.
Ko se je leta 1935 v Mariboru sestal vrhovni kapitelj kongregacije šolskih sester, je s. Terezija Hanželič med sestrami uživala tak sloves, da je bila soglasno izvoljena za vrhovno predstojnico kongregacije. V 21 letih je zadobila kongregacija pod njenim vodstvom največji razmah.
Ob Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo so nacisti materino hišo v Mariboru zasedli, sestre pa razpodili na vse strani. Č. m. Terezija Hanželič je prišla kot begunka v Marijanišče v Ljubljano. Toda že tu je spoznala, da bo kongregacija morala dobiti novo središče. Kmalu se je preselila v Rim in bila sprejeta pri papežu Piju XII., ki je dovolil, da se vodstvo kongregacije preseli v Rim. Tu so se ji stavile na pot velike težave, ki pa jih je le s časom prebrodila, ne nazadnje s podporo dobrih osebnosti duhovniškega življenja in pa tudi drugih dobrotnikov.
Ko je č. m. Terezija Hanželič utrdila položaj slovenskih sester v Rimu, je odšla na obisk v razne sestrske prekomorske province: v Združene države Amerike, Argentino, v Kairo in Aleksandrijo v Egfptu. Leta 1954 se je č. m. Tereziji Hanželič posrečilo kupiti hišo v Via Farneslna. Po preureditvi in popravilu jo je določila za sedež vrhovnega kapitlja in za bodočo generalno hišo. Dve leti kasneje je bil v njej sklican tudi vrhovni kapitelj, ki je izvolil za naslednico naše častitljive jubilantke sedanjo sestrsko predstojnico. Č. m. Terezija Hanželič se je zatem umaknila v sestrsko hišo na Via dei Golli 10, kjer še zmerom spremlja ne samo delo slovenskih sestrskih postojank po svetu, ampak tudi življenje slovenskih izseljencev po svetu.
Ančka Levarjeva — trideset let igralka
Rodila se je 1915 v Grahovem pri Cerknici kot Ančka Mele, sedaj je poročena Brecljeva. Igralsko ime si je izbrala po stricu Ivanu. Svojo pot na odrskiit deskah je začela kot že mnogi znameniti slovenski igralci na ljubljanskem Šentjakobskem odru. Leta 1935 je debutirala v naslovni vlogi v Niccodemijevem Postržku v dramskem gledališču v Ljubljani. Takoj po tem nastopu jo je vodstvo Drame namestilo in je ostala članica tega gledališča 23 sezon, do odhoda v Beograd, v jugoslovansko dramsko pozorište. Tam je delovala šest let, nato se je spet vrnila v Ljubljano.
Umetnica Ančka Levarjeva je začela svojo kariero z naivnimi in ljubavnimi vlogami. Toda 'njena ustvarjalna pot in iskanje jo vodita do mladih junakinj in sodobnih psihološko zapletenih žena. Rada se spominja vlog v Molierovih komedijah, Roksane v Cyranu de Bergeracu. Mete v Cvetju v jeseni, Lojzke v Hlapcih, Micke v Kranjskih komedijantih, Gruše v Kavkaškem krogu s kredo; igrala pa je še Bianco v Othelu, Essie v Hudičevem učencu, poglavarjevo hči v Revizorju, Julijo, Luizo, Agnezo, Kor-delijo, Analizo (v Ženah na Niskavouriju), Zofijo Pavlovno (Gorje pametnemu), Parašo, Irino (v Treh sestrah) Rašelo (v Vasi Železnovi), Devico Orleanskoj Pepko (v Primorskih zdrahah), Rozalo (v Matičku)...
30-letnico svojega igralskega jubileja je umetnica Ančka Levarjeva proslavila z vlogo grofice Rozale v Linhartovi komediji Matiček se ženi, ki je te dni doživela v ljubljanski Drami svojo slovesno premiero.
saflBaiaaHaaHHBaHKBBBMaaBHH
DARUJTE za visokošolski dom Korotan!
Program salzburških slavnostnih iger za leto 196-667
6 oper v 30 predstavah — Tudi drame so polno zasedene
Nova postna postava
speara v Felsenreitschule (26. julija, 4., 10.,
18.,	22. in 27. avgusta).
Opero \Figarovo svatbo« bodo dirigirali: Karl Bdbm, Rennert in Heinrich. Slavna opera »Carmen« bo pod taktirko Herberta von Karajana, Otta in v/akhevitcha. »Vrtnarico iz ljubezni« bodo vodili dirigenti: Conz, Pottgen in Ecsy; »Beg iz Se-raja« bodo dirigirali: Mehta, odnosno Pri-chard, Strehler in Diamianii. Opero »Bassa-riden« bodo dirigirali: Dohnanya, Sellner in Sanjiust; medtem iko bodo vodili opero »Borisa Godunova: Karajan, Schneider-Siemssen, Reiter in Orlowsky.
Naijiznamenitejiši dirigent-umetnik na le-
Umrl je msgr. Janez J. Oman
Iz Clevelanda je prišla vest, da je umrl v Združenih državah Amerike zaslužni slovenski duhovnik msgr. J. Oman. Pismo, ki smo ga prejeli, poroča naslednje:
Janez Oman je bil rojen 22. majmika 1879 v Ameriki pri Sv. Štefanu v lesu, t. j. v Brookwayu, Minn., ki velja za naj starejšo strnjeno ameriško slovensko naselbino. Lani je obhajala prvo stoletnico svojega obstanka.
Rajni se je odločil za duhovniški poklic šele prileten. Prej je bil nekaj let navaden delavec v gozdu in na železnici. Ko
tošnjih Salzburških slavnostnih igrah 'bo brezdvoma ponovno Herbert von Karajan. Danes je Karajan najznamenitejši vodja taktirke in ima poleg svojega glavnega 'poklica še več življenjskih konjičkov. Tako je na primer njegova najljubša zaposlitev šport: posebno motorizirani šport; je strasten avtomobilist in neznansko rad pilotira svoje lastno letalo.
Herbert von Karajan, ki jie zaslovel s svojo operno uprizoritvijo lanskega »Borisa Godunova® na slavnostnih igrah, 'pripravlja za letošnjo sezono v Salzburgu opero »Carmen«. S Karajanovo inscenacijo te opere, tako pravijo ljubitelji operne glasbe, bodo dosegle Salzburške slavnostne, igre svoj višek. Saj računajo, da bo Karajan tudi letos z delom »Carmen«, kakor lani z opero »Boris Godunov«, presenetil ves svetovni glasbeni svet.
pa je začutil v sebi božji klic, je stopil v kolegij sv. Janeza (St John’s College), nato pa bogoslovje, oboje v St. Pavlu v Minnesoti.
V duhovnika je bil posvečen 26. decembra 1911, t. j,, pred dobrimi 54 leti. Posvetil ga je slovenski ameriški škof Jakob Trobec. Novo mašo je opravil naslednji dan v svojem domačem kraju. Njegovo prvo dušno pastirsko delo je bilo med rojaki Slovenci pri Sv. Vidu v Clevelandu. Tu je kaplanova! pri rajnem msgr. Jerneju Ponikvarju od 1911 pa do septembra 1915, ko je prevzel za rajnim župnikom Josipom Lavričem župnijo sv. Lovrenca v New-burghu.
Msgr. J. J. Oman je župnikoval pri Sv. Lovrencu vse do svoje upokojitve leta 1962, se pravi, več kot 47 let. V tem času je vzgojil več kot en rod Šentlovrenčanov. Kot župnik odnosno kot Gospodov duhovnik je bil v vsakem pogledu velik, eden naj-večjih, kakor sem že nekoč zapisal, v tej deželi. Velik tudi po tem, da je postalo njegovo župnišče gostoljuben dom ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu v letih njegovega izseljenskega življenja v tej deželi. Kot tak bo ostal v nepozabnem spominu v srcih vseh vernih slovenskih ljudi.
Dne 30. majmika 1949 je sv. oče odlikoval rajnega za izredno dušnopastirsko delovanje za svojega hišnega prelata. Že leta 1936 pa ga je rajni škof dr. Rožman imenoval za častnega kanonika ljubljanske škofije.
Rajni msgr. Janez Oman je svoj pokoj užival komaj poltretje leto in sicer v svoji rodni Minnesoti pri sestrah bolničarkah v kraju Onamia. Tam je tudi umrl. Njegova želja je bila, da bi počival ob grobu svojih staršev, pri očetu Šimnu, pristni slovenski grči, doma iz Gozda pri Kranjski gori na Gorenjskem lin pri materi Tereziji, zavedni Slovenki, rojeni v vasi Grabce v župniji Gorje nad Bledom.
»Šimnov Čan« — kakor so mu rekli, — skrben pastir ne samo newburške marveč vse ameriške slovenske črede, naj počiva v božjem miru!	J. S.
Salzburške slavnostne igre, ki bodo trajale od 24. julija do 31. avgusta, prinašajo šest oper v tridesetih uprizoritvah, in sicer: »Figaros Hochzeit« (Figarova svatba) Wo'Lf-ganga Amadeusa Mozarta; to opero bodo igrali v Mali slavnostni hiši (25. julija, 5.,
11.,	14., 21. in 30. avgusta); opero „Car-men« francoskega komponista Georga Bd-zeta bodo dajali v Velikem slavnostnem 'gledališču (27. in 30. julija, 10., 15. in 27. avgusta); opera »Gartnerin aus Liebe« (Vrtnarica iz ljubezni), ki bo uprizorjena v Rezidenonem dvorcu Wolfganga Amadeusa Mozarta (29. julija, 2., 9., 13., 20. in 16. avgusta); opera »Entfuhrung aus dem Se-rail« (Beg iz Seraja) zopet W. A. Mozarta; ipeli in igrali jo bodo v Malem gledališču, in sicer (31. julija, 7., 9., 19., 23. in 28. avgusta); »Bassariden«, opera Hansa Werner-ja Henzesa kot prva izvedba, dali jo bodo v Velikem slavnostnem gledališču (6., 20. in 26. avgusta); in zadnja stvaritev na opernem polju bo »Boris Godunov« ruskega komponista Modesta Musorgskega, uprizorili jo bodo v Velikem slavno sitnem gledališču (13., 16., 25. in 29. avgusta).
Od dramskih iger bodo ietos na Salzburških slavnostnih igrah uprizorili: »Jeder-inann (Slehernika) Huga von Hofmanns-thala; to delo bodo igrali na trgu stolnice:
24.,	in 31. julija, 7., 14., 21. in 28. avgusta.
Šestkrat bodo uprizorili tudi Sommer-
naohtstraum« (Sanje poletne noči) Shake-
Papež Pavel VI. je 23. 2. razglasil za ves svet odslej veljavno postno postavo. — Konferenca škofov jo bo prilagodila našim krajem. — Važen je duh spokornosti.
Vsak 'kristjan, ki hoče ostati združen s Kristusom in biti živ ud Kristusove Cerkve, mora živeti v duhu spokornosti in jemati nase svoj križ. Ta način pokore bo nujno našel svoj zunanji izraz v opravljanju spokornih del, v odpovedi, premagovanju in žrtvah.
S tem bo pričal, da se zaveda, da je življenje na tem svetu priprava za večnost, da je ndko trpljenje neizbežno delež slehernega človeka, da vse zemeljske in materialne dobrine človeku ne prinesejo trajne in resnične sreče.
Spokornih dejanj ima človek veliko na izbiro: molitev, duhovna in telesna dela v pomoč bližnjemu, delo, vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti, prenašanje trpljenja, odpoved zabavi in po stari navadi zdržak od mesa in pri,trgovanje jedi (post).
Važno je, da vsako spokorno delo človek prostovoljno vzame nase, da pomeni zanj res neko žrtev.
Cerkev želi, naj' se opravljajo spokorna dela predvsem v postnem času (ko se pripravljamo na veliko noč) in ob petkih (če ni tisti dan praznik; petek je namreč dan Kristusove daritve na križu za odrešenje človeštva).
Miško Kulnik je poslal v zvezi z vsebino 6. številke „MIadja” uredništvu „Našega tednika-Kroni-ke” članek, ki ga v našem listu nismo objavili, ker smo bili mnenja, da je za stvar tako boljše. Omenjeni članek je bil istočasno kot nam poslan tudi „Vestniku”, kjer je bil objavljen 11. marca 19ti6.
Kot odgovor na Kulnikov članek je prejelo naše Uredništvo od predsednika ,,kluba mladje” sledeče stališče, ki ga v celoti objavljamo.
Uredništvo
Misli o Kulnikovib mislih
»Nekaj misli o ,mlad ju 6’ jie Miško Kulnik objavil v .Slovenskem vestniku’ štev. 10 (1241) /11. marca 1966/ str. 3—4.
Moje besede niso odgovor na nešteta retorična vprašanja, ki jih stavi kolega M. Kulnik v svojem omenjenem članku, temveč le komentar. Smatral sem za potrebno, da odprem nekaj novih perspektiv ob tesni — četudi nadvse polemični — Kulni-kovi kritiki, da pridemo do boljšega razu-ntevanja obravnavane situacije. (Že, ker me kolega Kulnik imenoma navaja y svoji po-lemičnii meditaciji, ki vsakemu bralcu ,sa-tna dokaže, da je avtorju prej šlo za pole-
Za vso Cerkev predpisani postnii dnevi so v postnem času: prvi dan postnega časa (pepelnica) in vsi petki. Na vse te dni naj se kristjan zdrži mesnih jedi, na pepelnico in na veliki petek pa naj si tudi pritrga v jedi (tako da se le enkrat do sitega naje).
Zdržati se mesnih jedi so dolžni vsi, ki so izpolnili 14. leto, pritrgati si v jedi pa so dolžni vsi, ki so dopolnili 21. leto in še niso začeli 60. leta življenja. Vse mlajše pa naj starši in vzgojitelji učijo, da bodo razumeli duha spokornosti in znali v tem duhu živeti.
Škofje vsakega naroda ali pokrajine morejo na ,svojih konferencah predpisati kakšna druga spokorna dela, ki so primernejša v njihovih škofijah. Škofje im župniki imajo v tem pogledu tudi posebna pooblastila za posamezne družine ali vernike.
Močno se priporoča, da naj v postnem času verniki več molijo, in poleg prejemanja zakramentov sv. pokore opravljajo še druga spokorna dela in žrtve.
Ta postna postava je važna in predstavlja za kristjane težko dolžnost. Njen namen je, da bi v bodoče kristjani 'pravilneje rabili zemeljske dobrine im tako sodelovali pri posvečenju sveta. Kdor večkrat, zaporedoma ali redno krši to postavo, greši s smrtnim grehom. .
Kaj bo določila konferenca škofov krajev, v katerih živimo, še posebnega, pa bomo šele zvedeli.
miko kakor za »meditaoijb«, ne morem molčati!)
»Toda kljub dovršeni zunanji opremi jo (6. številko .mladja’) človek razočaran odloži, ker ne pove skoraj' nič novega.« Ta stavelk najdemo pri Kulniku že v prvem odstavku. Spet prej sodba, obsodba, kakor stvarna analiza! (Slično, precej slično pri prof. J. Messnerju v njegovi kritiki »Ne mimogrede« — Letno poročilo Državne gimnazije za Slovence, VIII/1964—1965, Celovec-KIagenfurt 1965, str. 57—59!) Kul* nik oznanja naenkrat protimladjevski evangelij. A čudno, da v škocijanski diskusiji jeseni 1965 še ni vedel, katere »vere« pripadnik je!? še 15. januarja t. 1. jie prevzel tajništvo v novoizvoljenem odboru »kluba mladje«! Zakaji zdaj, zakaj danes udarja po 'tistih, s katerimi je še včeraj vsaj »formalno« sodeloval? Da v razpravi omenja kar dvanajstkrat z največjim spoštovanjem prof. J. Messnerja, da celotnemu prispevku apologetičen značaj posebne vrste. Do zdaj so se živi navadno sami branili, vsaj če obramba ni presegla njihovih moči! Kulnik pa igra ognjevitega pokrovitelja človeka, o katerem sam sodi, da je »inteli-
genten in literarno razgledan«, torej bi bil docela sposoben, da se brani brez pomoči. Čudno tudi, da kolega Kulnik profesorja Messnerja 'sploh ni kril v škocijanu, četudi se je tam kritizirala njegova ocena Kostan-kove knjige še v ostrejših formulacijah kakor v tiskanih prispevkih »mladja 6«?
Vprašam se, kdaj, in zakaj je Kulnik »konvertiral«? Hoče se prikupiti človeku, ki bo že jutri njegov kolega v profesorskem zboru gimnazije, ko bo prišel z Dunaja v Celovec? Ali brani Kulnik avtoriteto profesorja na splošno? Zakaj napada potem v istem članku prof. dr. R. Vospernika in mu javno očita, da je grešil na materini besedi? Veselilo bi me, če bi poizvedel za resnične vzroke nove linije, nove »dogme«, ki ga je tako zasužnjila, da očita »nekulturnost« sodelavcem »mladja«, ker so objavili njegov podraveljskd govor 1964, ki ga je imel na počitniškem sestanku Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Govor je celo izšel v ciklostirani skripti, da bi našel več odmeva. »Mladje« je hotelo služiti le temu namenu, toda ta solidarnost s strem* Ijienjem Kluba .slovenskih študentov na Dunaju se zdaj tolmači prav od strani tajnika KSŠ kot »nekulturni postopek«. Kaj pravi o vsem tem današnje klubsko vod-
(Dallje na naslednji strani)
Živahna kulturna izmenjava
Vzajemna gostovanja Celovec—Ljubljana— Udine in pa Dunaj—Brno na Češkoslovaškem
Avstrijska gledališča imajo tačas v načrtu vzajemna gostovanja s tujino. Mišljena je tu predvsem kulturna izmenjava med Koroško — Slovenijo in Koroško — Furlanijo; medtem ko ima Dunaj v načrtu gostovanje na Češkoslovaškem.
Dunajska Volksopara bo gostovala 19. in 20. aprila v pred kratkim otvorjeni veliki hiši Mestnega gledališča v Brnu. Dunajčani bodo uprizorili znano opereto Johanna StrauBa die »Fledermaus« (Netopir), medtem ko bodo češkoslovaški umetniki vrnili gostovanje z dvema predstavama ob priliki dunajskih »Slavnostnih tednov«, z deli Janačka in Martinuj a.
Tudi naše celovško Mestno gledališče vodi živahno kulturno izmenjavo s Furlanijo in Slovenijo.
Tako bodo Celovčani uprizorili v Ljubljani 23. aprila opero »Die lustigen Wei-ber von Windsor« (Vesele žene Windsor-ske) Otta Nikolaja v isti zasedbi kot doma. Kot povračilo pa bodo ljubljanski umetniki uprizorili v celovškem Mestnem gledališču v soboto, 7. maja, baletno predstavo »Nina« slovenskega komponista in dirigenta dr. Danila Švare.
Italijani naj bi prišli iz Udin v Furlaniji 25. maja na Koroško z opero »Nachtwand-lerin« (Mesečnica) italijanskega komponista Vincenza Bellinija. V zameno pa bi priredili Celovčani 7. maja v Udinah pevski koncert. V prihodnji gledališki sezoni nameravajo uprizoriti v Mestnem gledališču opero »Die Perlenkette« (Biserna verižica) udinskega 'komponista Vittorija, to naj bi bila prva predstava tega dela v Avstriji.
Notranjeavstrijsko kulturno izmenjavo pa prakticirata (opravljata) linško in salzburško gledališče. Opera iz Linza bo gostovala v Salzburgu 25. aprila z opernim delom »Meistersinger« (Mojstri pevci) nemškega komponista Richarda Wagnerja, medtem ko salzburško gledališče še mi določilo dneva gostovanja v Linzu.
Uspeh avstrijskega komponista v ZDA
Režiser Adolf Rott in dirigent Ernst Marzendoirfer sta pripomogla avstrijskemu komponistu Gottfriedu von Einemu z ameriško prvo izvedbo njegove opere »Dantons Tod« (Dantonova smrt) v newyorški Citi Center Opera do sijajnega uspeha. Na žalost pa komponist Gottfried von Einem zaradi obolelosti ni mogel prisostvovati premieri.
GLASBENA MATICA IZ CLEVELANDA
BO GOSTOVALA NA SLOVENSKEM
Kakor se je izvedelo, bo gostovala Glasbena Matica iz Clevelanda v Združenih državah Amerike letos meseca junija na Slovenskem. Priredila bo več koncertov, in sicer v Trbovljah, na Jesenicah, v Novi Gorici, v Trstu, Kopru, Rogaški Slatini, Murski Soboti, Ptuju, Črnomlju in v Ljubljani.
SLUŠNIMI APARATI
poleg tega ...
Slušni aparat je v modi!
Že kar k oliki spada, da nosite eleganten slušni aparat, da ne delate ljudem težav s svojim slabim sluhom. Uspeh v poklicu in srečno zasebno življenje vam jamči lično izdelani slušni aparat znamke „viennatone”.
Tu odrežite in pošljite na naslov:
vieintcfefoime
Wien 1, Franz-Jose£s-Kai 3—5
Wien 4, IViedner Giirtcl 46 A
Wien 16, Lerchenfelder Giirtel 37
Klagenfurt, Lidmanskygasse 21	NTK
Linz, HarrachStrahe 24
Prosim, pošljite neobvezno obširnejša pojasnila na naslov:
Ime:
Naslov:
Pisma bralcev
DUNAJSKO NOVO MESTO (65-letnica brata Dominika)
Dne 23. marca je dopolnil naš rojak, Ro-žan, zaveden Slovenec Peter Noč 65 let svojega življenja. Sedaj živi že nekaj let v zatišju kapucinskega samostana v Dunajskem Novem mestu kot redovnik, brat Dominik. Svojo 65-letnico je brat Dominik preživel tiho in skromno v molitvi in mislih na ljubega Boga.
V	pismu, ki ga nam je poslal, je zapisano tudi sledeče: »Naznanjam Vam, da so se brale 23.' marca, ob pol sedmih in 9. uri zjutraj svete maše za moje drage koroške slovenske rojake, za slavno uredništvo Tednika, Nedelje, za slavno Družbo sv. Mohorja, za častite šolske sestre in za Slovence onkraj morja. Vseh sem se spominjal v molitvi za dušni in telesni blagor in za božji blagoslov.«
Dragi brat Dominik!
Ob Vašem 65-letnem jubileju Vam tudi mi vsi zgoraj imenovani želimo vso srečo. Naj bi Vam neskončno dobri Bog podaril še mnogo let življenja v zdravju in zadovoljstvu!
SELE
(Naši najstarejši)
V	soboto, 12. mairca, smo v snežnem me-težu spremljali na zadnji poti staro Pipan-co Uršulo Božič. V svojem življenju ni bila nikoli resno bolna, zato ni čuda, da se je bližala že 90. letu starosti. Bila je mirnega značaja, globoikovema in vedno delavna. Še do zadnjih mesecev je pomagala v gospodinjstvu. Blag ji spomin!
Sedaj, je najstarejša žena Liza Mlačnik. Njena dosedanja življenjska doba znaša 89 let in 5 mesecev.
Od moških sta najsitarejša Peter Zabla-čan, po domače Mihe na Kotu im Franc Travnik, po domače Žnidar na Zgornjih Baijtišah s svojimi 87 leti.
Pisma bralcev
i(lNaida(l'jevanjie s 3. strani) stvo? Saj smo objavili v prvi vrsti govor •tedanjega predsednika KSŠ, ne pa človeka Kulnika! Tako mislim, da le sedanji odbor KSŠ lahko protestira proti objavi uvodnega govora na podraveljskem sestanku KSŠ in ne bivši predsednik!
Kar še tiče nadaljnega očitka, da »mlatijo mladjevci zastarelo slamo«, je kolega Kulnik sigurno pozabil, da »mladje« ni dnevnik, tednik ali mesečnik. Sam omeni, da je peta številka izšla že pred leti (1963!), in tudi natančno ve za težave, ki so jih morali premostiti mladjevci pri vsaki številki, prav posebno pa pri zadnji, kd je docela novo zasnovana. Tako F. J. Bister ne bi mogel »servirati« šest strani samih številk o izidu dežeInozborskih volitev, če bi revija »mladje« bila še vedno »literarna« revija in ne »kulturna« (beseda stoji na prvi dm drugi strani zadnje številke!) »Kulturna revija mladih« pa je bil že podnaslov »mladja« 5/1963«! Morda bi bilo bolje, če Kulnik ne bi bil tako pohitel s svojo polemiko, ki se mi zdi skoraj: v afektu napisana'. Kot »cand. phil.« bi namreč moral vedeti, da se razpravam navadno doda dokumentacija, vsaj, v kolikor je to mogoče. Kulnik je najbrž videl samo šest stra-
ŠMIKLAVŽ OB DRAVI (Nenadna smrt)
V	ponedeljek, 14. marca t. L, je hotel pomožni delavec Schiestl Pepo z Drave obiskati svojega tovariša Jožefa Kroniga in ga povabiti v gostilno h Kreuzwirtu na steklenico piva. Ko stopi Pepo v samotno kajžo, se nemalo, začudi, zakaj vlada v kajži in v njeni okolici tak skrivnosten mir. Ko stopi v sobo, kjer jie spal Kronig Sepl, tako so namreč ljudje klicali rajnega Seplna, se mu nudi pretresljiv prizor. Sepl je ležal v postelji — mrtev. Schiestl je takoj tekel k Seplnovim sorodnikom in jim javil žalostno novico, hkrati pa obvestili žandarmerijslko 'postajo v Drobovljah o nenadni smrti svojega tovariša.
Pokojni Sepl je bil doma na Dravi pri »Žnidarju«. Bil jie priiden delavec. Ko je odšel od doma, je bil zaposlen onstran Drave v Podravlijah v tovarni, kjer napravljajo gramoz in izdelujejo opeko. V zadnjih letih so ga začele napadati srčne bolezni, tako da je bil predčasno upokojen. Zasluženo rento pa j,e mogel uživati le par let. Kot rentner pokojni Sepl ni imeil pravega doma. V zadnji hudi zimi je našel zavetje pri Jenullu na Dravi. V zadnjem času se pa vselil v samotno, srenjsko kajžo na Pleščaneah. V tednu med 6. in 13. marcem se je pa sosedom čudno zdelo, ko niso več videli Seplna, ki je prej vedno tod mimo hodil in prihajal k sosedom po vodo, ki je v njegovi kajži ni bilo. Seplnova nečakinja Mili Kronig, ki stanuje pri Kreuz-wirtu pravi, da ga je v četrtek, 10. marca, še videla in z njim govorila. Zdravnik, dr. Staudacher, ki je v ponedeljek, 14. t. m. mrtveca pregledal, je ugotovil, da je rajni Sepl umrl za srčno kapjo in označil 11. marec 1966 kot Seplnov smrtni dan. Z dovoljenjem celovške policij ske in 'zdravstvene oblasti smo rajnega v sredo, 16. marca 1966 pokopali v Šmiklavžu na Dravi. Bog daj rajnemu Saplnu večni pokoj. Gospe svakinji in vsem sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.
ŽABNICE (Strašna nesreča)
V	torek okrog ene ure po polnoči se je pripetila sredi Žaibnic strašna nesreča, ki je uničila hišo in družino vaščana Franca Eratha. Po ozki cesti skozi vas je dirjal avstrijski tovarnjak —• cisterna, poln nafte, proti Trbižu. Blizu Schojerjeve trgovine ■se je šofer skušal izogniti drugemu tovornjaku, ki je prihajal iz Trbiža. Pri srečanju je šofer avtocisterne zavozil preveč na desno i:n je trčil z vso silo v steno Erathove hiše.. Predrl je zid, debel 70 centimetrov, streha se je udrla in na mah je bila vsa hiša kup razvalin, prednji del tovornjaka pa ves razbit.
Močan pok in oglušujoče padanje ruševin je dvignilo vse prebivavce iz postelj.
ni številk in listo kandidatov »Koroške volilne skupnosti«, to mu je zadostovalo, napisal je svojo konstruirano polemiko in šele pozneje odkril enajst strani teksta in ostale priloge. Drži, eno brez drugega bi bilo brezsmiselno, a v povezavi s člankom ima tudi lista kandidatov KVS/KWG samo dokumentacijski namen in ne propagandističen. Upam, da so me vsaj ostali bralci »mladja 6« tako razumeli.
Kulnik govori o »zadregi« mladjevcev pri pripravi šeste številke in pri tem pozabi, da je moral biti tudi organizator podra-veljskega sestanka KSŠ 1964 v precejšnji zadregi, če mu S. Rožan (Koroški kulturnopolitični položaj, »mladje 6«, str. 59—68) Očita »pomanjkljivost«, .»načrtne napake«, »polom« i. dr. — Morda je prav ta pri-ispevek provociral Kulnika in ga zapelj;al do njegove ostre polemike, ki bi pa brez dvoma postala s tem razumljivejša kakor z nepričakovanim akcentom »apologetičnega prostovoljca« za osebnost, kateri priznamo tudi mi mladjevci »literarno razgledanost«, toda kljub vsemu ne izključimo stari »errare humanum est«. Izjavimo pa, da varuhi prof. J. Messnerja nočemo biti!
O svobodi pesnika oz. pisatelja pa je zapisal Hugo F r i e d r i c h, naslanjajoč se na besede T. S. Eliota, sledeče:
»Erkennen ist auch bed einer Dichitung
Ko so pritekli na kraj nesreče, se jim, je pokazal strahovit prizor. Brž so pritekli gasilci, orožniki in vojaki iz Trbiža, ki so začeli razkopavati kup ruševin. Na dan so privlekli prvo žrtev, 44-letnega hišnega gospodarja Franca Eratha. Čez pol ure tudi njegovo ženo Marijo in šele proti jutru triletno hčerko Gabrijelo. Vsi so spali v isti sobi. Ruševine so jih zmečkale do smrti. Od vse družine je ostala le devetletna hčerkica, ki leži že 15 dni bolna v videmski bolnišnici. Iz razbite avtocisterne so reševalci izvlekli mrtvega šoferja Buchacker-ja s Koroškega. Njegov brat, ki je spal v mreži nad šoferjem, je pa hudo ranjen. Spravili so ga v huminsko bolnišnico, pa imajo malo upanja, da bi ga rešili. K sreči se ni vnela nafta na tovornjaku, sicer bi bilo vse središče Žabnic v veliki nevarnosti.
Štirje mrtvi, eden hudo ranjen, osirotela hčerkica, porušen dom, to so posledice te nenavadne nesreče, katere je delno kriva tudi ozka in vijugasta glavna cesta skozi Žabnice.
VOGRČE (Ljudski originali)
Danes nadaljujemo in hkrati končujemo dopis Franca Kropivnika o ..ljudskih originalih”.
Na pokopališču straši
Na južni strani cerkve, nedaleč v rebri stoji majhna kočica, kateri so nekoč rekli pri Pisku. Toda Pdselc je že dolgo dolgo pod zeleno rušo. Bil je mož zelo visoke postave, s častitljivo brado, a suh kot treska in poleg vsega drugega tudi mežnar. Znal j,e kot samouk slikati skrinje in čebelje panje (stranice) prav originalno. ‘Zelo je škoda, da so se njegove izvirno slikane čelnice vse .porazgubile. Vzrok je tudi v tem, da čebelarstvo pri nas umira in v kolikor ga je še, so sedaj le še veliki Žnidaršičevi panjj, ki so nekdanje lepo poslikane kmečke panje (kranjdče) popolnoma izpodrinili. Mnogo sem slišal o tem Piselcu in ga tudi nekoč poznal. Kako se je tepiu godilo naj tudi povem.
Četudi je imel mož mnogo križev na hrbtu j)e zelo rad pogledal v kozarec. Tako se je nekoč vračal v temni noči iz domače gostilne. Nesreča je pač hotela, da je moral po najbližnji poti slkozi pokopališče in za župnijskim hlevom po travniku navzgor proti svoji bajti. Skozi glavna vrata je še šlo, a takoj ga je nekaj butnilo v glavo in zaropotalo in še in še. Kaj; takega se mu še do danes tli zgodilo kljub temu, da že dolgo vrsto let hodi jutranjico zvonit.
In sedaj zapadna vrata. Toda, kaj je tam? V prvem svitu zore se je nad nekim grobom začelo nekaj dvigati; rastlo je in rastlo v veliko pošast. Piselcu stopijo lasje pokonci kakor ježeve bodice. Hitro se obrne im kaj nato nekaj- zabrešči: tresk. Pd-sielca oblije krvavi pot, sam ne ve, kako je iz tega začaranega .britofa’ (pokopališča)
moglich, die nicht primar das Verstehien emartet, weil sie, nach ornem Wort Eliots, keinen Sinn enthalt, ,der eine Gevvohnheit des Lesers befriedigt’. Eliot fiihrt fort: ,Denn eindge Dichter vverden diesem Sinn gegenuber unruhig, weil er Umen uber-fliissig erscheint, und sie sehen Moglich-keiten dichterrischer Intensitat, die da-durch entstehen, dal) man sich des Sinnes entledigt.’ Erkennibar und beschreibbar ist ein derartiges Dichten durchaus, auch wenn in ihm eine so groBe Freiheit wirkt, daB das Erkennen hochstens die Freiheit selber feststellen, nicht mehr aber die von ihr erreichten Inhalte verstehen kann, zu-mal sie (vviederum nach einem Wort Eliots) so unabsehbar im ihren Bedeutungen sind, daB sogar beim Dichter selbst das Wissen von Sinn des Gedichteten auBerst begrenzt ist. Das Erkennen solcher Dichtung nimmt ihre schvvierige oder unmbgliche Versteh-barkeit als erstes Merkmal ihrcs Stihvillens auf. Weitere Merkmale konnen festgestellt werden.« (Iz: Panorama des •zekgenossi-schen Denkens, Berlin 1961, str. 375)
Na ta citat se naj omeji moj prispevek k literarni kritiki, ker se zares ne čutim poklicanega. (Kulnik sicer isto poudarja, a kljub temu ne molči.)
Nočem očitati Kulniku nerazgledanosti, naivnosti, otročarije, nepoznan ja osnovne
CELOVEC
Vsak prvi petek — tokrat L aprila — je večerna sv. maša v Mohorjevi kapeli ob 19. uri.
ven prišel. V velikem loku se je znašel -pred župniščem in klical župnika naj za krišče-vo voljo gredo na pokopališče zagovarjat strahove. Župnik jie kmalu spoznal, da ga ima pod kapo in vedel, da ne bo miru, zaradi tega vstane in gre ven, kjer je stal Pdselc ves krvav po rokah in obrazu. Trepetajoč kot duša obsojena v vice pripoveduje župniku, da mrtvi vstajajo- »No, le pojdiva pogledat,« pravi župnik. Ko sta bila na pokopališču, se stvar razjasni. Pri kmetu Grosu, tik cerkve jie ponoči ušla bela krava iz hleva in pri odprtih vratih na pokopališče, zašla noter, kjer je bila bujna paša. Ko sie je dovolj: nažrla, se je vlegla. Prav tedaj pride Piselc od Hamra, nekaj križev lesenih in kamnitih mu je bilo na poti im jih je nevede odstranjeval. Ker je videl to kravo ravno vstajati, je mislil, da vstajajo mrtvi, zato beži in na begu še par križev polomi ter se končno znajde pred farovžem.
Župnik mu dobrohotno pravi: »Vidiš, kolikokrat sem bi dejal, da se mežnar nikoli ne sme upijaniti. Zdi se mi, da te je Bog s tem hotel na to tvojo slabost opozoriti in ite že na tem svetu kaznovati. Vidiš kak si, ves pobit in krvav. Vidiš, to je že božja roka.« Piselc se j,e medtem že temeljito streznil in dejal: »Kaj, kaj, božja roka — hudičeva in pa ta presneta krava!«
Kako se je župnik v hudiča spremenil
Neki večer se ga je Piselc zopet ipošteno navlekel pri Hamru. Srečno je prišel skozi
(Dalje na naslednji strani)
l/l/loUacfa/a U*r{i^ac*ta v Ceiovtu
priporoča
za velikonočno darilo
lepo duhovno knjigo
KLEMENS TILMANN, DUHOVNI POGOVOR
134 strani, 24.— šil.,
v zeleno platno vezano Mauserjevo povest
KAPLAN KLEMEN
■ 352 strani, 30.— šil.
V platno vezano povest
SCHNEIDER-POLAN C, SVETI MOLK
128 strani, 28.— šil.
V zadnjem času je prejela tudi nove knjige:
Dogmatična konstitucija o Cerkvi, slovenski prevod, 80 strani, 15.— šil. — Car-dijn, Poslanstvo delavske mladine, 536 str., 105.— šil. — Zbornik Svob. Slovenije za 1966, 405 strani, 120.— šil.
Med raznimi -slovenskimi gramofonskimi ploščami: Slovenski oktet (4 ruske: Večerni zvon, Kalinka, Pesem o Platovu, Dvanajst razbojnikov) 33,— šil.
Sprejema naročila za verski 14-dnevnik »Družina«.
literature za »literarno kritiko«, itd., ker bi s tem zašel v njegovo terminologijo, ki jo je najbrž docela izčrpal v svojem polemičnem spisu proti »mladju 6«, posebno še proti Lipuschu in Prunču. Upam vsaj, da nima še več neakademskih izrazov na razpolago. V kolikor je način njegovega polemiziranja sploh še akademičen, je seveda docela drugo vprašanje! Dovolj: je v njegovem članku tudi neutemeljenih mest. Tako zahteva uresničitev postulatov, ki jih jie I.ipusrh ravnokar postavil. Kulnik suvereno predpisuje koroškim pisateljem teme, ki jih more obravnavati le znanstvenik. Kulnik pričakujie končno od drugih razprave o raznih problemih, a sam še do zdaj ni dokazal naši javnosti, da se vsaj on sam že ukvarja z od njega samega nakazano problematiko. '(Lažje jie seveda ugotoviti, da so prispevki drugib zastareli!)
'Smem zaključiti: Kulnikov članek nam je ponovno objasnil, da celo ne zadostuje, če zna človek sicer jahati na konju (uporabljam prav njegovo sliko!), a jaha po tuji zemlji brez potrebnega kompasa. — Pa tudi 'tokrat — »brez zamere« ali?
Dunaj, 13. marca 1966.
Feliks J. Bister, predsednik »kluba mladje«.
Zdravniški vedež:
Preprečujmo glistavost
Eden glavnih zakladov je brez dvoma zdravje, zlasti pri otrocih. Pa se še mnogo premalo menimo zanj. Tako nam črevesni zajedavci ali gliste, ki prav tako nevarno lahko ogrožajo zdravje otrok, puste domala brezbrižne. Preiskave šolskih otrok so dokazale, da je glistavih tri četrtine otrok, ponekod pa so glistavi kar vsi. Zelo veliko glistavosti pa je že v predšolski dobi.
Temu se ni čuditi, otroci se igrajo na tleh, brskajo po nesnagi, vtikajo v usta vse mogoče stvari in si pred jedjo rok skoraj nikoli ne umijejo. Glistavost pa je lahko tudi nevarna, zato jo moramo pravočasno opaziti in zdraviti. To pa je mnogokrat dolgotrajno, saj se gliste zarijejo globoko v sluznico in jim zlepa ne moremo do živega. Zato je bolje, da se okužbe z glistami že naprej varujemo.
Najbolj razširjene so pri nas tri vrste zajedavcev:
E navadna človeška glista, mlečno bel ali rožnat, deževniku podoben črv, dolg 15 do 25 cm,
B bičkasti topoglavec, meri le 3 do 5 cm, živi v slepem črevesju, in
B podančica, je tenak bel, komaj viden 1 cm dolg črviček, tudi ta živi v slepem črevesju, njegove samice pa se selijo k odprtimi danke in tod odlagajo jajčeca.
Če gliste žive v črevesju, kjer se hranijo z različnimi sokovi, včasih ne škodijo dosti. Iz jajčec pa navadne gliste izležejo ličinke, te iz črevesja potujejo skozi srce v pljuča in od tod zopet v črevo, kjer dozore gliste. Te ličinke lahko povzroče motnje, pljučno vnetje in vročino. Dozorele gliste pa .izločajo sitrupene snovi, ki dražijo in okvarijo črevesno sluznico, lahko pa se iz črevesja zarijejo tudi v druge organe, n. pr. žolčnik, jetra, trebušno slinavko in slepič. Od tega izvirajo številne težave, kot slabost, izčrpanost, slabokrvnost, napenjanje, driske in celo napadi naduhe. Včasih se številne gliste sprimejo v klobčič in zapirajo tudi črevo, da je potrebna operacija. V organih, kamor se gliste zarijejo, lahko povzroče tudi smrtno nevarno vnetja in gnojenja. V prebavilih lahko na starost povzroče celo raka.
Zelo neprijetne so podančice; samice, -polne jajčec, potujejo ponoči k odprtini danke, grizejo sluznico in odlagajo jajčeca. Pojavlja se neznosno srbenje ob danki, in nespečnost. Zalezejo lahko tudi v spolovilo in povzroče vnetja in razne motnje. Glistavi otroci so dostikrat brez teka, srbi jdh v nosu, zvijajo jih krči, živčni so in razdražljivi in ponoči jih je groza.
Z glistami se okužimo tako, da užijemo njihova jajčeca. Gliste so izredno plodne; navadna glista odloži vsak dan 200.000 jajčec, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Z iztrebki pridejo ta jajčeca v stranišča ali straniščne jame ali na prosto. V vlažni zemlji so jajčeca po dveh tednih godna za širjenje okužbe. So izredno odporne in zdrže na prostem tudi po več let; -tako se lahko raznesejo -po dvoriščih, vrtovih in drugod. Nevarno je zato, ko ljudje z gnojnico zalivajo vrtove, saj s solate, redkvic, jagod in razne zelenjave, ki jo uživamo, skoraj mi mogoče odstraniti vseh jajčec. Umazane roke, črni nohti otrok so prav talko pogosto vzrok za širjenje te bolezni.
Kaj naj ukrenemo proti glistam?
Če gliste opazimo v blatu enega sam-ega družinskega člana, se morajo zdraviti kar vsi njeni člani hkrati. Zdravila so za razne vrste glist 'različna, predpiše jih zdravnik in jih je treba jemati po njegovem navo-
dilu. Kadar ne veste zanesljivo, če je otrok glistav, ampak to le domnevamo, tedaj nesite njegovo blato na preiskavo-. Tudi domača zdravila se prati glistavosti uporabljajo z večjim ali manjšim uspehom. To so čaj iz bučnic, klistiranje s -česnom ter uživanje -čebule -na -tešče. Popolnoma nesmiselno je »britje glist«, kot je to ponekod v navadi. Podančice je treba odpraviti temeljito, dosledno, ker le tako pre-p-reoimo ponovno okužbo. Otroku zvečer damo varovalne hlačke, ki jih vsak dan operemo ali prekuhamo, zjutraj pa mu spolovilo umijemo z milom ter ga namažemo s posebnim mazilom. Po tem opravilu si temeljito operemo roke.
Samo glistavost bomo preprečili s strožjo higieno. Paziti moramo na več stvari. Temeljito umivanje rok pri otrocih pa morajo nadzorovati starši ali vzgojitelji. Poskrbeti moramo za svežo prehrano. Sumljiva živila za eno minuto polijemo z vročo vodo. Zdravila pa moramo zavarovati pred muho in drugim mrčesom. Higiensko je treba urediti stranišče in zdravo pitno vodo. Predvsem greznice. Golazen moramo -zatirati povsod, zato moramo skrbeti za snago tudi v stanovanju.
Spolna zdržnosf in zdravniki
Mnogi nepoučeni mislijo, da je celibat, to je neoženjenost škodljiv ljudskemu zdravju in da tisti, ki zdržn-o živijo, morajo prezgodaj v grob. Vse drugače pa vedo povedati nepristranski zdravniki. Evo vam njihovih izjav!
Že 1. 1902 so na mednarodnem zdravniškem kongresu v Bruslju (Bruxelie) uče-nj.aki-zdravniki soglašali v sledeči izjavi, ki so jo dali mladini: »Treba j-e mlade ljudi poučiti, da spolna čistost in zdržnost ne le ni škodljiva, ampak, da sta ti dve kreposti tudi z zdravniškega vidika vsega priporočila vredni.«
Zdraivn-ik Ch. Fere trdi: »Tisti, ki -so duševno sposobni, da vedo, kaj j-e čistost, morejo tudi zdržno živeti in to brez vsake škode za zdravj-e, ki ni v nobeni zvezi s spolnim -nagonom. Prav oni zdravniki, ki so se mnogo pečali s spalno higieno, vedo zelo dobro, da popolna zdržnost nikakor ni zdravju škodljiva.«
Podobno piše londonski vseučiliški profesor Beale: »Nikdar se ne more dovolj naglasiti, kako zelo je popolna spolna čistost i-n zdržnost v popolnem soglasju z zakoni zdravja im dobrega zdravstvenega razpoloženja.«
Tu -in tam se sliši, da neoženjenost -pospešuje živčne in duševne bolezni; toda
VOGRGE
(Nadaljevanje s 4. strani) glavna pokopališka vrata. Tam pri farov-šlkih vratih -se mu je malo zasukalo, spotakne se in pade ter obleži ravno čez stezo, ki vodi iz iarov/a preko pokopališča v cerkev. Zgodilo se je, da je nekdo ob tem času klical župnika na spoved, češ da se zelo mudi. Kar pripravite se, jaz grem po mež-narja, pravi nočni gost. Ni treba hoditi po njega, je preveč zamudno, bom že sam vse opravil, pravi župnik in odhiti v cerkev po sv. popotnico. V temi se ob ležečem Piselcu spotakne An pade, kakor klada nanj. Piselcu se je pravkar -sanjalo, da ga je hudič začel z razbeljenimi kleščami šči-pati, zakriči z visokim -cvilečim glasom: »Hudiii-ič, hudiiič, pusti ma, pusti ma!«
Pa naj, reče še kdo, da se naš župnik ni spremenil v hudiča?
Dolgo vrsto let že hodi pomlad preko obeh -grobov in menda se tudi dandanes kaka krava nažre bujne trave na pokopališču, le da pokopališkim strahovom nihče več ne verjame.
Zaslužni višji inženir dr. Juh
Kdor je prišel pred 10 leti na dan sv. Florijana s procesijo v Vogrče, je -videl, da je prišel nek visok mož z banderom sv. Florijana vsaki procesiji naproti. To je pa -naš nmo-gozasfužni g. višji inž. dr. oziroma »Oberdoktor« Juh, kakor sam pravi. Pa nosi bandero, boste rekli —. le počasi. Saj je to častna služba, za krščanskega človeka, sedaj, ker ga noge bolijo in leta starosti močno tiščijo na njegove rame, je seve to častno službo prepustil mlajšim možem. Ker ima mož velike zasluge za splošno korist, me je zato zelo zanimalo, kako se je iz preprostega malega človeka mogel povzpeti do tako visoke izobrazbe. Zato smo ga naprosili za mali razgovor ali kakor se temu pravi »intervju«. Vse njegove izj-ave so vzete na tekoči trak (Tonband).
Mož je daleč preko mej znani J. Juh. V svoji mladosti je bil (Cimperman) tesar, godec, nakar je postal m-oj-ster in končno se j-e strokovno usposobil za kopanje vodnjakov. Ima 4 šibe z nekimi rogli na koncu i-n kaj ugotovi, kje jp voda in kjle je -ni.
Vprašal sem ga, kj,e in kdaj se je tako usposobil in ali je obiskoval posebne šole?
»Ja, 'kaj ti veš, koliko šol je za menoj,« mi je odvrnil. »Kje pa -ste študirali in kaj-?’ sem ga dalje vprašal. »V Beljaku -in v Gradcu,« je bil odgovor.
»Pa ste hodili na univerzo ali kaj?«
»Ja, kaj ti veš, seveda, vsak dan sem hodil mimo univerze ali kako se že reče takim šolam, ki so višje kot je n. pr. vogr-ška.«
»Kdo pa vam je podelil naslov inženirja, ali kakor čuj-em, s-te zdaj- že mnogo več? Ali ne?
Pa bolj tiho govoriva, da -naju kdo ne čuje, meni g. dr. »Ja, j,e res! Tudi zaklade odkrivam.«
»Ali ste že kaj- našli,« vprašam. »Ja seveda, -toda ito je skrivnost.« -Mogoče mi boste g. dr. drugič kaj o tem povedali?
»No, če boste pri »regirungi« malo podrezali radi pe-nzije, pa le -pridite, se bova že pogovorila. To bi vam še povedal, da tudi pesmi znam skladat.« Ježeš no, to tudi še. Povejte, -prosim, rad bi kaj teč o vas objavil:
Jaizjvad’ iščem, j az vad’ noj-dem.
Vada, -j-e dobr -dar.
Vad’ lidi nucaj-o, vati’ mra vsok mjat.
Jaz vad’ -skopj-em, ja lidm dvar’ Storm.
Lidi s ume hvaležni.
Brez vada ni živlcja.
-G. inž. dr. Jugu želimo še dolgo vrsto let med nami in pričakujemo, da nam -pove kako je zaklade kopal.
strokovna z-dra-vstvena veda j-e tudi v tem pogledu dognala povsem drugačne rezultate.
Že imenovani zdravnik dr. Fere piše: »Blaznost in celibat s-ta samo v navidezni zvezi. Mogoče j-e, da kdo postane celibater vsled duševne bolezni, nikdar pa ni celibat vzrok duševne bolezni. Manjši je odstotek duševno bolnih, ki ostanejo neo-ženjeni kakor oženjenih, ki imajo, kot znano, -pogosto večje skrbi. Ko so zdravniki v Lyonu zagovarjali (duhovniški) celibat, -niso imeli
PLIBERK (Razstava knjig)
Slovensko -prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku priredi v nedeljo, dne 27. -marca 1966,
RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG
v zgornjem prostoru pri Brezniku v Pliberku. Razstava bo od-prta od 8. ure dopoldne do 16. ure popoldne. Prebivalstvo iz bližnje in daljne okolice — mladina, starejši in stari — je vabljeno, da si ogleda izbor knjig iz bogate zakladnice slovenske literature.
Isti dan ob 11. uri dopoldne bo govor profesorja Janka Messnerja o knjigi in njenem pomenu -ter kra-tkometražni film o Ivanu Cankarju.
njihovi inasprotmiki prav -nobenega uvaže-vanj-a vrednega vzroka, s katerim bi ga bili pobijali. Niti Italijan Mon-tegra-zza, ki sicer -ni bil -noben -zagovornik celibata, mu z 'zdravniškega -stališča ni mogel nasprotovati. Pač pa prisojajo v fiziološkem oziru celibatu -mnoge -prednosti. Hervey in Hal-ler sta dognala, da celo ptice v celibatu mnogo dlje žive. Zlasti pa varuje in čuva celibat mnoge koristne duševne sile.«
Isto -potrjuje nemški -profesor Aschaffen-burg v Kolinu, ki se je mnogo pečal z živčnimi boleznimi, rekoč: »Priznam, da je zlasti v današnjem času težko čisto in vzdržno živeti; kljub temu pa moramo povedati -mladimi, da jim od zdržnega življenja ne preti n obeh a škoda na živcih.« In kaj pravi zdravniška praksa? Sloviti specialist za ženske bolezni v Parizu A. Fournier govori: »Po krivici -govorijo, da j-e -spolna zdržnost •škodljiva za mladega človeka. Imel sem dovolj prilike v svoji službi, da zasledim to škodo, pa j-e -nisem nikjer videl.«
Zdravnik Lobedauk -izjavlja: »So, ki mi-(Dalje na 8. strani)
Med — hrani in pomirja
Poznamo bel, temen, rdečkastorjav in ze-lenkastorumen med, z odtenki od limoni-norumenega do čmorj-avega. Barve -pa ni-majo nobene -zveze -s kakovostjo medu. Po njih lahko samo spoznamo, -na katerih cvetovih so -ga čebele nabirale. Med detelje je, n. -pr. ponavadi zlato-rumen, borovničev je rdeč, plavioni pa zelenikastorjav. Popod--noma ene vrste -pa med -ni, ker ga čebele nabirajo na raziličn-ih cveticah. Vse vrste medu so enakovredne, razlika j-e samo v okusu in -duhu. V glavnem velja, da ima svetel mil i-n nežen okus, temnejši pa ostrejšega.
Kakovost j-e odvisna od pridobivanjia-. Najbolj, -pogosto kupujemo -med, ki so ga stisnili s st-roj-e-m in -satja. Ta med je popolnoma brez -satja. Bolj redko pridobivajo med, ki- ga čebelar iztisne iz satja in mu primeša -še cvetlični prah. Mogoče je -sestaviti mešanice medu, ki imajo posebno mil ali močan okus.
-Naj bo -trden ali -tekoč, vsak med se sča-s-om-a zgosti, samo -popolnoma svež pa je
tekoč. Nekatere vrste medu se sikristalizi-rajo že v nekaj, dneh, druge potrebujejo za -to tudi -nekaj mesecev. Kdor ima rajši tekoč -med, naj ga segreje -previdno v -posodi s -toplo vodo, -a ne nad 40 stopinj.
Med j-e -zdrav zaradi vitamina B in C, -dalje, -ker vsebuje fosifor, kalcij in železo, ima visok odstotek -grozdnega sladkorja (70 —80 odstotkov), je lahko prebavljiv -tudi -za otroke in za ljudi z občutljivim želodcem. Kadar smo trudni in oslabljeni, nas poživi žlička medu. Med tudi pomirja živce: namesto uspavalnega^ sredstva popijte pred spanjem kozarec prekuhane mlačne vode, v kateri ste raztopili čajno žličko medu. Kozarec vročega mleka z medom olajša kašelj, pri vročini pa med mobilizira odporne sile telesa. .
Med hranite v dobro zaprti posodi, najbolje na temnem mestu, če j-e med odprt, se navzame vlage i-n zapraši, postane voden in začne vreti. Med zajemajte z leseno žlico, ker se jekleni noži in žlice ne ujemajo s kislino medu.
Kako spoznamo stara jajca?
Če potopimo jajce v sladko vodo, se navadno potopi, v slani vodi pa plava. Če je jajce sveže, zavzame v vodi vedno vodoravno lego; mesec dni staro jajce zavzame pokončno lego (debelejši konec navzgor). Morda se bo komu zdelo čudno, zakaj ne drobnejši konec navzgor, saj bi vendar moral bili lažji od debelejšega. Pa ni tako!
V debelejšem delu je .prostor za zrak, zato je-debelejši del tudi lažji. Nad to praznino so v lupini tudi luknjice za vstop znaka, da se zvaljeno pišče ne zaduši, preden razklj-uj-e lupino. Skozi te luknjice pa ne prihaja -in odhaja samo zra-k, pač pa izpareva tudi .tekočima oz. v-o-da, ki j-e v beljaku in rumenjaku i-n s-e zavoljo tega vsebina s staranjem v jajcu suši in krči. Praznina za zrak pa se veča i-n jaj-ce postaja na tem koncu tudi vedno lažj-e in se postopoma z večanjem te praznine na tem koncu v tekočini dviga vse dotlej, dokler jajce ne do-seže pokončnega položaja. To se zgodi tedaj, ko j-e jajce staro en mesec. Mes-ec dni staro j-aj-ce spremeni svojo lego za 90 stopinj. Torej če se jajce v enem mesecu v tekočini dvigne za 90 stopinj, se -bo v osmih dneh dvignilo le za 22.5, v 14 oz. 15 dnevih za 45 i-n v treh tednih za 67,5 An končno v mesecu dni že v navpični položaj, Doba enega meseca sicer velja za povprečne vremenske razmere, ker tekočina oz. voda v suhem vetrovnem in toplem hitreje izpareva, -kakor pa v vlažnem in mirnem vremenu.
Ker pa v-o-da iz jajca tudi po enem mesecu še nadalje izpareva in po-staja za-to jajce še nadalje lažje, -se bo to začelo potem, ko jie doseglo n-avpi-oni položaj, polagoma dvigati iz tekočine, tako da bo v določenem času začelo plavati tudi v sladki vodi in ne samo v slani.
Dokler jajce ni pokvarjeno, ohrani svežo barvo, kot jo je imelo prvi dan. Ko pa se začne jajce kvariti, se začne tudi barva lupine spreminjati, tako da se svetleča barva začne spreminjati v motno.
Nekoč sem v senu na hlevu našel v gnezid-u tri jajca, katerih barva je kazala tako svežino kakor da bi bila jajca popolnoma -sveža. Vedel sem, -da -so j-ajca stara že okrog tri mesece, saj kokoši že dolgo niso več zahajale na hlev. Najprej sem napravil poskuš-njo v vodi; ko sem'jajca potopil v v-o-do, so se ne samo postavila pokonci, pač -pa še precej dvignila nad vodo, čeprav sem jih potopil v sladko in neslano vodo. Ker pa j-e bila njihova 'barva tako čudovito sveža, sem jih skuhal. Po-tem sem jih olupil in -se začudil skrčeni vsebini. Lahko bi vs-e stl-a-oi-l v polovico lupine aili pa vsebino dveh jajc v eno lupino. Bila pa so še užitna in se po okusu skoro niso razlikovala od svežih. Potem sem večkrat razmišljal, kaj če bi začeli jajca sušiti v lupini, s-aj bi bila boljša kot tista v prahu.
Jaj-ca sem našel na zračnem hlevu, kjer j-e bil prepih, in to v Istri, kjer je tudi podnebje dovolj suho.	I. J.
ZA MLADINO
IN PROSVETO
Kaj nam je dala katoliška organizacija
Za dekleta in druge ...
Prezirano dekle
Zgodba prezirane, uboge Marije je zelo žalostna, a jo marsikatero dekle tudi samo doživi. Zapisal jo je prijatelj mladine W. .Forster, ki je pred kratkim umrl. Takole se glasi:
Nekoč se je spotoma ustavil v ruski vasi francoski trgovec. Obljubil je revnemu dekletu, da se bo z njo poročil, in ji je 'prigovarjali, naj gre z njim v tujino. Dala se je preslepiti in na skrivaj odšla z njim. Med potjo jo je pa pustil na cedilu in brez nje odpotoval po svetu. Tako se je brez denarja priberačila do domačih krajev; potovati je morala cele dni in prišla končno vsa trudna im lačna ter razcapana domov. Mati je ravnala z njo, kakor da je malopridnica. Ponoči jo je tenko oblečeno dala spat v mrzlo vežo in zanjo ni imela nobene prijazne besede več.
Nedolgo potem je mati zbolela in čez nekaj dni umrla. Ko je duhovnik blagoslavljal krsto, je rekel vpričo vse občine: »Tale je kriva — žalost nad tako hčerjo je spravila mater pod zemljo.« Če so se je že prej vsi ogibali in jo odrivali vstran, je bilo zjdaj še huje. Nihče je več ni maral vzeti v delo. In če so jo videli otroci, so jo obmetavali s kamni in se ji na glas rogali. Nazadnje ji je dovolil neki pastir, da mu je pomagala na paši in je zato delil z njo svojo hrano.
Bila je pa že jetična in je hodila le še s težavo. Zato je bilo kar hudo videti, ko je bežala pred otroki, ki so se krohota je podili za njo, brž ko so jo zagledali.
Vse to je opazil plemenit molž, ki je živel bližin vasi. Zelo se mu je smililo ubogo dekle in sklenil je, da ji pomaga. Ko so jo otroci spet obmetavali s kamenjem in psovkami, jim je zastavil pot in rekel: »Ali slišite otroci, poslušajte malo, vam bom nekaj povedal.« Popeljal jih je ob rob gozda v gosto senco, kjer jim je začel razlagati, kako je Marija nesrečna, kako hudo pokoro dela za svojo lahkomiselnost, kako podlo je tujec ravnal z njo in da ne bo več dolgo živela. Otroci so poslušali in strmeli; saj jim tega ni doslej še nihče povedal; govorili so samo, kako je Marija hudobna in pokvarjena.
Odslej so bili otroci kakor spremenjeni. Spoznali so Marijino 'trpljenje. Fantje so jo pozdravljali in ji prinašali živil, dekleta so hodile k njej in ji govorile: »Kako rade te imamo...« Vsa srečna je bila ubo-žica in kar ni vedela, kako se je vse to zgodilo. In ko je čez štiri tedne umrla, ni bilo na njenem obličju niti sledi več kakega obupa. Ležala je na preprosti postelji, vsa ožarjena od sreče in miru; v rokah je imela poslednje rože, -ki so ji jih prinesla dekleta.
Marsikdo, ki ga je življenje bičalo in spravilo v obup, bi umrl prav tako spokojno, če bi le prišel kdo o pravem času in ljudem odprl oči, jim poln usmiljenja povedal zgodbo njegovega življenja ter povedal, kako zelo je umrli bil nesrečen. Koli-
1. del
V Innsbrucku je bila razpisana anketa med dijaki-sodali MK (Marijine kongregacija) in to višješolci v starosti nad 18 leti. Zelo poučno bo za vse nas, če zvemo, kaj so ti kongreganisti napisali o tem vprašanju. Mogoče se kdo izprašuje: »Kaj. pa imam od MK? Ali ni to zguba časa? Ali ni to preveč pobožna zadeva?« Na vsa ta in še druga vprašanja boste dobili odgovor in še več.
Prvi: MK mi je dala predvsem pravo družbo in s tem notranjo versko trdnost. Če ne bi stopil v MK, mislim, da bi bil pristopil h kaki zvezi ali pa v družbo vinskih bratcev in bi tako notranje propadel. Bil bi najbrž prestrahopeten, da bi se javno pokazal vernega, kar mi sedaj nikdar ne dela več težave. Če vidimo veliko število tistih, ki so res verni (in to je med njimi veliko kongreganistov) je to res nekaj izrednega in veličastnega. Se lepše pa je to, ko doživiš idealizem posameznika. Poleg teh duševnih vrednot mi je MK nudila tudi materialne ugodnosti (razna potovanja, izleti, predstave . ..)
Drugi: MK mi je dala od časa do časa zopet pobudo in pomoč. Pomagala mi je razrešiti različne probleme, dala pravo razsodnost, pridobil sem si zmožnost govoriti ob vsaki priliki, da sem znal raztolmačiti pri sestankih različno snov. Utrdila je moje versko prepričanje!
Tretji: Ko sem vstopil v četrti gimnaziji v MK sem bil versko brezbrižen. V teku enega leta se je moje razmerje do Boga temeljito zboljšalo s pomočjo sestankov, maše in družbe. V višjih razredih mi je MK
pomagala srečno premagati verske in druge težave.
Četrti: Jaz sem po naravi bolj samotar. Stopil sem v stik z MK skoro prisiljen po tovariših in sedaj se navajam na družbo in tovarištvo. Razen tega ti da skupnost neko zadržanje, te takorekoč s seboj potegne, hočeš ali nočeš. Temeljni nagib mora dati seveda družina, toda taka skupnost more biti nekomu v veliko pomoč in koristno dopolnitev, takorekoč neki poskus za reden stik z življenjem.
Peti: V MK lahko spoznam razna mnenja in tipe. Tu sem prišel v stik s tovariši svoje starosti in sem spoznal različne prijatelje (pa tudi nasprotno: jasno, kajti tudi MK ni družba svetnikov). Dala mi je prav v mojih kritičnih letih (od 13 do 16) trdnost, katere ne bi dobil nikjer. Večkrat sem hotel stopiti iz MK radi kake otročarije in sem si mislil, da bo šlo tudi brez nje. Toda najkasneje po treh tednih sem bil vesel, da tega nisem storil. MK je bila in je moj dom!
Šesti: Jaz se moram za moj idealizem večji del zahvaliti MK za mojo življenjsko trdnost. Tudi prijatelje sem našel v MK in če sem doma doživel polom, tedaj md je to toliko -dobrega naredilo, kat osebna izpoved. Čestokrat sem imel v MK občutek zavetja. Mogoče -to malo nenavadno zveni, toda večkrat sem se tu bolje počutil kot pa doma. MK je za vselej izbrisala moje samotarstvo in beseda »skupnost« jie dobila pri men-i veljavo. Versko mi je MK marsikaj dala in me je potegnila iz verske brezbrižnosti.
(Dalje prihodnjič)
c?£ jilmskeciiL weia
NOVI FILMI ZA TELEVIZIJO
Znani potapljač v velike globine dr. Flans Hassje, slovi po svojih -zanimivih posnetkih v morskih globinah, kjer je raz-iskaval skrivnosti življenja v globini morja. Njegove posnetke je prinašala -televizija in je bila zelo zanimiva za navadne gledalce kot za naravoslovce. Dovršenost teh posnetkov je zlasti v tem, da je znal slikati, ne da bi to opazile živali in so zato ti posnetki zelo naravni.
ko trpečih in zasmehovanih je morda tudi med nami, ki so podobni ubogi Mariji — torej ljudje, ki neznansko veliko trpijo in so užili prav tako neskončno malo radosti .. .
1
Po dogovoru z avstrijsko ter nemško in angleško televizijo namerava dr. Hass pripraviti nove filme -pod naslovom »človek«. Prikazati hoče človeka, kakor se predstavlja v očeh gosta z drugega planeta. Pri tem se hoče posluževati trika -počasnega in brz-ega filma (Zeitlupe -in Zaitraffer) v misli, da bitjie i-z vesolja nima čuta za naša časovna pojmovanja.
SLOVENKA - FILMSKA ZVEZDA
V Parizu snemajo v tem času film »Car-net de Dam-es pour Layton«, pri katerem igra glavno vlogo Silvija Kočin, ki sedaj živi v Italiji, a je bila rojena v Sloveniji. Silvija dma lepe uspehe pri filmu in jo-že prištevajo k fimskim zvezdam.
OtcošUL UoiCUU
dle- sekai, Mkafr mweiica
Le sekaj, sekaj smrečico, tralala, lalalala, da si boš stesal barčico, tralala, lalalala.
Je smrečica ‘posekana, tralala, lalalala, za barčico pripravljena, tralala, lalalala.
Je barčica napravljena, tralala, lalalala, na morje je postavljena,
-tralala, lalalala.
N a r o d n a
Lisica in ruševec
Lisica teče po gozdu, zagleda na drevesu ruševca in mu pravi:
»Ruševec, pravkar sem se iz mesta vrnila.«
»Bu-bu-bu, če si vrnila se, si se vrnila,« '»Ruševec, tamikaj ukaz sem dobila.« »Bu-bu-bu, če si dobila ga, si ga dobila.« »Da he smete posedati ruševci več na drevesih v višavi; — odslej se prehajali boste na lokah po zeleni travi.«
»Ruševcem pravi ukaz, da ne smejo sedati več na drevo ali vejo; po travi zeleni sred j-ase odslej naj se ruševec pase.« ■ »Bu-bu-bu, naj s-e pa pase.«
Lisica zasliši topot konjskih kopit in pasji lajež in vpraša:
»Ruševec, kdo se tam pelje?«
»Kmet.«
»Kdo teče za njim?«
»Žrebiček.«
»Kakšen rep ima?«
»Zavit -in v stran zasukan.«
»No, pa na svidenje, ruševec. Mudi se mi domov.«
DOBER FILM NA PREDARLSKEM
Na Predarlskem so izvedli sistematično akcijo za dober film v zadnjih treh -tednih. V vseh tamošnjdh -k-i-no-dvoranah so predvajali krasen italijanski svetopisemski film »Ribič alt evangelij po Mateju«. To akcijo je izvedel referat za film v okviru dušnopastlrskega urada v Feldkirchu.
1
KITAJČEVA
BI papiga
Aleksander Eden je stopil z meglene ulice San Frančiška v veliko kakor dvorana prostorno prodajalno tvrdke Meek & Eden. Takoj je stalo štirideset izredno elegantnih uslužnih prodajalcev ob vitrinah, ki so bile polne dragocenih draguljev ter bleščeče srebrnine, zlatnine in platinine; vsi so bili enako oblečeni v brezhibne kutava-je, z rdečimi, kakor rosa svežimi klinčki v levi gumbnici.
Eden je prikimal prijazno na levo in desno. Bil je precej majhen, sivolas mož; imel je svetle, ostre oči ter oblasten nastop, kakršen se' je prilegal njegovi družabni veljavi. Kajti vrli gospod Meek se je prezgodaj napotil v veliko večnost in zapustil svojemu družabniku svoj delež v najznamenitejši dragulj arsk-i tvrdki zahodne ameriške obale.
Iz ozadja je vodilo nekaj stopnic v imenitno opremljene pisarne v medstropju, kjčr je preživljal Aleksander Eden -svoje dni.
»Dobro jutro, gospodična Chase!« j-e pozdravil čedno tajnico v predsobi.
Edema njegov čut za lepoto, obrušen v
dolgi skušnji draguljarske trgovi-ne, ni pustil na cedilu, ko je to damo sprejel v službo. Svetlolaska je imela oči kakor vijolice in je bila odličnega obnašanja; popolna je bila tudi v svoji obleki. Bob Eden, precej proti svoji volji dedič trgovine, je nekoč dejal, da ima človek, ko prestopa očetovo trgovino, občutek, da je gost kakega zaključenega salona.
Aleksander Eden je pogledal na uro. »V kakih desetih minutah pričakujem obisk, staro prijateljico, gospo Jordan iz Honolulu j a. Prosim vas, privedite jo takoj k meni!«
Na velikem naslonu njegove zasebne sobe je ležala jutranja pošta, ki jo je le površno pregledal; kajti njegove misli so se preletavale po drugih potih. Zamaknjen je zrl v hišo na drugi strani, še je visela kadeča se jutranja megla nad cestami in iz sivih hlapov se je zamišljenemu možu ob oknu odkrivala slika davno prošlih, daljnih dni.
Štiri desetletja so že minila od onega večera v Honoluluju, v veselem, srečnem Ho-noluluju stare monarhije. V kotu velike dvorane pri Phill-imorovih je za steno zelenih palm igrala godba in po blestečem parketu je plesal Alec Eden, tedaj še droban, črnolas mladenič sedemnajstih let, z Alico Phillim-orovo. Nerodni mladi dečko se je včasih spotaknil, kajti ples je bil čisto nov, twostep, ki ga je pravkar prinesel na Havaje neki pomorski kadet. Morda pa njegovega spotikanja ni bila kriva samo
njegova nerodnost, marveč tudi omamljiva zavest, da drži v rokah biser otočja.
Veliko zemljanov je, ki jim je sreča nad vse naklonjena. In k tem je spadala Aliča Phillimore. Ni bila le bajno lepa, ampak tudi dedinj-a skoraj neizmernega bogastva. Phill-i-m-orove ladje so rezale sedem morij in ha tisoč jutrih družinskega posestva je zorel sladkorni trs za zlato žetev. Alec je videl na belem dekličinem vratu simbol njenega prvenstva in premoženja, sloveči biserni niz, ki ga je stari Phillimore prinesel s seboj iz Londona in plačal zanj ceno, da je ves Honolulu zijal z usti in očmi.
Lastnik tvrdke Meek & Eden je še vedno strmel v valečo se meglo. Kako -dražesten je ta spomin na tisti čarobni večer, poln vonja tujih cvetic, dehteč v zamolklem šumenju morskih valov in v mehkem šepetu domačih -napevov! Kakor skozi kopreno zre pred seboj sij Ahčinih modrih oči. Vse razločneje-pa vidi — sedaj je namreč že blizu šestdesetih in je povrhu dovršen trgovec — njene velike blesteče bisere, ki se v njih toplem blešču lovi luč kakor v čarobnih zrcalih.
Tja — je skomizgnil — okroglo štirideset let je že minilo odtlej in mnogokaj se je poslej že dogodilo; na primer, da se je Aliča poročila s Fredom Jordanom, in čez nekaj let, da se jima je rodil edini otrok — Viktor. Eden se je trpk-o nasmehnil. Kako hudo se je zmotila, ko je temu vihravemu in bedastemu cepcu dala to srečo obetajoče i-m-e!
Godrnjavo je stopil k svoji -pisalni mizi. Prav gotovo je kaka Viktorjeva traparija sprožila dogodke, katerih en prizor se bo v kratkem izvršil v tej pisarni. O tem ni dvoma. In ta malopridnež bo stal za kulisami, dokler ne bo padel zastor zadnjikrat.
Marno je bil zatopljen Eden v svojo pošto, ko j-e -njegova tajnica malo kasneje javila napovedano obiskovalko.
Aliča Jordan je bila vesela in živahna kakor vedno. Kako se je ustavljala letom! »Alec, ljubi -stari prijatelj...« je veselo žvrgolela.
Stisnil -j-e njeni drobni roki. »Aliča, kako sem vesel, -da vas vidim!« Primaknil je usnjat stol. »Za vas častno mesto! Vedno!«
Smehljaje se je usedla. Eden se je igral s svojim nožem na mizi. Končno se je zbral. »Torej .. . Kaj sem hotel reči. . . Kako dolgo ste že tukaj?« j-e začel razgovor.
»Ž-e štirinajst dni, mislim .. . Res, v ponedeljek je bilo štirinajst dni.«
»Niste držali obljube, Aliča. Niste me obvestili.«
»Ko se-m pa preživela prelepe urice! Viktor tako skrbi zame.«
»Seveda — Viktor — upam, -da se mu dobro godi?« Malce zoprno j-e -spreletelo E-de-na in pogledal je v okno. »Megla se dviga, kajne? Imeli bomo še -lep dan . ..«
»Ljubi, stari Alec, pri meni vam ni treba -hoditi okoli vrele kaše. Tega nisem vajena. Naj prvo kupčija — j-e moje geslo. Tako je, kakor sem vam po telefonu pove-
oo
! 00 S 00 /\ “ N
oo O
g oo R oo /\ oo [\|
oo j
oo
E
KAREL ROJSEK:
(JŽjiMidl LfukejgjCi ktrnka
{Nadaljevanje in konec)
Da pa lakota vpliva tudi na možgane, na to menda še noben zdravnik ni prišel, jaz pa že pred pol stoletjem; kako, zveste v naslednjih vrsticah.
Med prvo svetovno vojno, v letih 1917 . do 1918, je 'bila v braslovški graščini Žov-nek (domačini so jo limenovali tudi Roje-tail) nastanjeno avstrijsko gorsko topništvo, katerega vojaštvo je obstajalo oiz različnih narodnosti, vendar so bili oficirji in vodstvo madžarski. Tu sem kot mlad delavec imel priliko prvič v resnici spoznati vojaško življenje, ki pa ni bilo tako svetlo, kot nam ga je slikala šola.
Skoraj vsak dan sem videl, da delijo oficirji moštvu za kazen »špange«, dasirav-no so bile z nastopom cesarja Karla prepovedane. To početje ogrskih oficirjev se mi je gnusilo, da sem večkrat stegnil že itak predolgi svoj jezik in glasno obsodil te barbare. Ker nisem bil od njih odvisen, mi seveda niso mogli nič; svoj, položaj sem si samo toliko pokvaril, da je menaža, ki sem jo poprej tu in tam dobil, potem izostala.
Kljub tretjemu vojnemu letu so imele ogrske edinice pri nas še toliko hrane, da so se z gulažem in cmoki kepali.
Med Ogrsko in Avstrijo pa je potem prišlo večkrat do resnih sporov, kar je imelo za ;posledico, da nismo dobili živila v dvojni meri od Madžarov. To je bil tudi vzrok, da smo mi stradali, oni pa so imeli na ostajanje.
Da ni prijetno iti lačen spat in lačen vstati, je razumljivo. Da bi pa zaradi pomanjkanja pustil zlato prostost in šel prostovoljno k vojakom, je pa tudi neumno. Vendar bi jaz takrat kmalu »ustrelil kozla«. V jeseni 1917. je bilo razglašeno, da bodo sprejeli prostovoljce od 15. leta naprej. Kdor želi pristopiti, naj se zglasi v šoli, kamor prideta dva oficirja.
Prav ta voda je bila »napeljana na moj mlin«. Skrbelo me je samo, če nisem morda premajhen. Materi nisem nič povedal, kaj mislim, in namesto v graščino na delo sem jo mahnil v šolo, kjer je čakalo že več takih bedakov. Mlad poročnik nam je najprvo napravil patriotsko pridigo in poudaril, da bodo ti prostovoljci samo v zaledju, za stražo pri skladiščih, mostovih, kolodvorih in seveda tudi pri ujetnikih. Fronta ali bojno polje ne pride za nas v poštev. Njegov spremljevalec kadet-aspi-rant je bil provizorično merilo za nas; kdor je bil njemu do ramen, je prišel v poštev za nadaljnji nabor, ki pa bo v Mariboru; vsi drugi so odpadli.
Ker je bil ta mož precej na dolgo nasa-
jen, sem že mislil, da bom sfrčai, vendar je k temu pomagala širina mojega telesa in začasno sem bil potrjen. Sedaj je bilo treba, kakor se je izrazil oficir, še dovoljenja staršev ali njih namestnikov, ki pa se izstavi na občini.
To pa je bila »pregrada«, čez katero najbrž ne bom skočil. Mati mi je doma najprej potipala čelo, če nisem morda vročičen, poitem mi je napravila pridigo, ki ni bila prav nič spodbudna za moje načrte.
»Prosi raje Boga, da bo te krvave morije že enkrat konec! Ali ni dovolj, da se ata kot petdesetletnik potika po frontah? Sedaj bi se rad pa še ti!« je mati vzrasla, zavedajoč se svojega poslanstva. Saj je tudi ona morala držati štiri vogale, da se hiša ne zruši.
Nato mi jie najprej »levite brala«: »Šele dober mesec je poteklo, odkar smo vstali štirje iz postelje po prestani bolezni in petega smo spremiiM k večnemu počitku tja na pokopališče, sedaj pa prideš ti z nesmiselno prošnjo! Ne boš! Prej bo Jelovnik tekel nazaj proti Dobrovljam, kot pa da bi šla jaz s teboj na občino se podpisat, da te pustim v to prekleto klavnico! Bog mi grehe odpusti! — Sedaj veš, kako je!«
' Obrnila se je in odšla v kuhinjo, da nam pripravi nezabeljen močnik. Meni se je zameglilo pred očmi; če bi mi takrat ljubeča mati postavila na mizo dišeče zabeljene žgance, bi talko) opustil ta načrt.
*
Drugi dam me je namesto matere sprem-
ljal kruleči želodec na občino. Tam je takrat županova! g. Florijan Rak, po domače Cundrov oče, dobričina; poleg njega je imel stolček cesarsiko-kraljevi policaj Piki, tudi dobra duša. Oba ta moža sta imela dela čez glavo, prijave in odjave dopustnikov, prošnje za oprostitev od vojaške službe kmečkih očetov in sinov za časa najhujšega dela, prošnje za podpore ubogih itd. Na tem socialnem polju pa si je pridobil ogromnih zaslug rajni dekan Jakob Hribernik. Naj! mu njegovo dobroto za reveže plača Vsemogočni!
Že zunaj, v veži sem snel klobuk, potrkal in vstopil. »Dober dan!« sem jima povo-ščil.
Policaj Piki s kozjo bradico me pogleda izza očal.
»No, kaj boš pa ti povedal?«
»K sodatom bi šel rad!« sem bleknil.
»Kje imaš pa mamo? Brez nje ne bo nič!«
»Delat je šla k Strnadu,« sem izkolcal.
»A, tako, tako! Delat je šla, ti bi pa rad pri Soldatih postopal, ali ne?«
Saj nimamo nič grunta doma,« sem pri-pommil.
»Nič grunta doma . . .! Saj ga je pri sosedih im v grajščini zadosti! Vidiš, Florijan,« se je obrnil k županu, »ene vlečeva ven, drugi pa noter tiščijo! Čez tri leta že trpi ta hudičev ples, vojaštvo je že vsega sito in že cesar sam napenja vse sile, da naj bi že vendar enkrat prenehali s to človeško žalo-igro, pa mu nemški generali grozijo, da ga v tem primeru napadejo. In veš, Florijan, da je cesar Viljem na predlog svojih generalov tudi pripravljen to storiti?«
Sirokopleči Cundrov ata župan je pritrdil Pikin in se pomaknil na stolu malo bliže proti meni in vprašal: »Ti, sedaj mi pa povej, kaj te vleče k Soldatom?«
Pa sem mu razložil, da garanje, ki se je nagrmadilo po vpoklicu starejših letnikov k vojakom, pade, razumljivo, na nas mlaj--še, posebno 'košnja, slavijanje drogov za hmelj, oranje itd. — in to vse z lačnim želodcem. Medtem ko ima madžarska edinica pri nas v graščini prav dobro hrano, imamo mi prežgan hrastov želod za kavo, im še ta na pol grenak; za opoldne kakšen krompir ali nezabeljen fižol, zvečer močnik, ki mu pravijo »steber revežev«, včasih mlečen, včasih pa tudi ne. Malica je tudi že zdavnaj pozabljena. Zato sem se odločil, da raje nosim puško na rami, kot pa se lačen vrtoglavim za plugom.
»Vem, vem!« je pristavil policaj Rak. »Razumem, da se s praznim želodcem kar opletaš pri težkem delu, toda pomisli na ostale, ki so še doma! Sedaj ko hodiš še ti v graščino na delo, še lahko mama tu in tam skoči k Strnadu ali kam drugam, da vam prinese kak kos kruha, ki ga pri malici pritrga sebi — za vas. Če pa greš ti k vojakom, potem mora mama .stalno v graščino! Ali ne?« — Pobrskal je po predalih in izvlekel neka) krušnih odrezkov od kart. »Pojidi k Rosnerju (bil je pek) in si kupi kruha in moke na tele karte! Imaš denar?«
No, denar se nas je .takrat še nekako držal, saj je dobila mama podporo in zaslužila sva pa tudi. »Imam,« sem rekel. »In kako je sedaj z vojaščino? Ali dobim dovoljenje ali ne?«
Pa se obme policaj Piki proti meni.
»Za prvo silo, da si potolažiš želodec, že imaš; potem 'boš pa drugače govoril in tudi mislil. Če 'ti Rosner ne da kruha, pridi nazaj k meni. Materi pa povej, kako si opravil to pot. Sicer bi bilo pa najbolje, da te pripogne čez koleno in ti našteje de-
(Konec na naslednji strani)
Villach-Beljak, Gerbergasse 6 Lastnik: HANZEJ KOVAČIČ
Tujske sobe - izredna akcija „Capri“ .... šil. 2680.-
OU&k naše' pc<yda{atHe vas bo-o- vsem- pcepUcat!
dala: Sklenila sem prodati PhilLimorove bisere.«
Pokimal je. »Zakaj pa ne? Čemu naj bi vam sicer bili?«
»Seveda. Zame so postali brez pomena. Kajti bili so namenjeni mladosti. Toda radi tega se nisem odločila. Rada bi jih obdržala — toda, žal, ni mogoče. Sem . . . Sem ob vse, Alec.«
Njegov pogled se je izgubil zopet proti oknu.
»To se čudno sliši, kajneda? Vse ladje Phillimorove, vsa posestva, ki so bila naša —- vse je izhlapelo. Velika hiša na obali je do dimnika v dolgovih. Viktorju se namreč nekaj, kupčij ni posrečilo .. .«
»Ni vam treba dalje pripovedovati,« je tiho odvrnil Eden.
»Oh, vem, kaj mislite, Alec. Menite, da je Viktor veternjaški in, nepremišljen in —- morda še hujše. Toda on je edino, kar mi je ostalo, odkar me je zapustil Fred. In rada ga imam.«
»Kakor dober tovariš, kar ste zares,« se je nasmehnil. »Ne, nič grdega nisem mislil o Viktorju, Aliča. Tudi . . . sam imam sin'a.«
»Ne zamerite! Že davno bi bila morala vprašati. Kako gre Bobu?«
»Mislim, prav dobro. Najbrž še pride, preden odidete, če je seveda dovolj zgodaj zajtrkoval.«
»Ali dela v vaši tvrdki?«
Eden je skomizgnil. »To vprav ne. Ko je dovršil šolo, je eno leto preživel na juž-
nem morju, drugo v Evropi in tretje — kolikor vem — v igralnici svojega kluba. Ampak tako življenje mu menda ne godi. Oni dan je govoril o časnikarstvu. Ima prijatelje pri časopisih.« Draguljar je zamahnil z roko in pokazal na svojo prodajalno. »Tele stvari, Aliča, ki sem jim jaz posvetil življenje, njega dolgočasijo.«
»Ubogi Alec,« ga je nežno tolažila njegova stara prijateljica. »Mladi rod tako težko razumemo. Toda — prišla sem, da govorim o svojih lastnih skrbeh. Kakor sem vam že omenila: na koncu sem. Biseri so vse, kar imam še dragocenosti,«
»No, to ni malo.«
»Dovolj;, da rešim Viktorja iz stiske. Morda dovolj za ta leta, ki jih bom živela. Moj oče je plačal zanje devetdeset tisoč dolarjev. To je bilo takrat premoženje — ampak danes . . .«
»Danes? Najbrž ste prezrli, da so biseri od osemdesetega leta v vrednosti izdatno poskočili. Danes je ta niz vreden svojih tri sto tisoč dolarjev.«
»Kaj pravite? Ali veste to gotovo? Saj ga niste še nikdar videli .. .«
»Aha . .. saj sem dvomil, se li boste še spominjali,« jo je nalahko pograjal. »No, že vidim, da ne veste več. Malo preden ste prišli, so moje misli romale v preteklost — nazaj na tisti večer pred štiridesetimi leti, ko sem obiskal svojega strica na Havajih. Povabljen sem bil k vam na ples, vi pa ste me učili plesati twostep. Tedaj, tiste nepozabne ure, ste nosili bisere.«
»Sedaj se spominjam! Moj oče je malo prej prinesel niz iz Londona, tedaj sem ga nosila prvikrat. Toda, ljubi Alec, povrniva se v sedanjost! Včasih spomini bole.« Umolknila je za hip. »Tri sto tisoč dolarjev, pravite . ..«
»Nisem porok, da bom toliko tudi res dobil zanje. Za tak predmet namreč ni lahko dohiti voljnega kupca. Mož, ki nanj mislim . ..«
»Oh, ali že imate interesenta?«
»Kajpak. Pa noče nuditi več kakor dve sto dvajset tisoč. Če vam je na tem, da hitro prodate . . .
»Vsekakor! Toda kdo je ta Krez?«
»Madden. P. J. Madden.«
»Borzijanec? Špekulant?«
»Ali ga poznate?«
»Le iz časopisov. Videla ga nisem še nikoli.«
Eden je /grbančil čelo. »Čudno. Delal se j.e, kakor da hi vas poznal. Slišal sem, da je v mestu. Ko site mi telefonirali, sem ga obiskali v njegovem hotelu. Priznal je, da išče niz, ki bi ga podaril svoji hčeri. Pa je bil vseeno precej zapet. Šele, ko sem omenil ime PliHlimorc, se je otajal. »Biseri Aliče Phillimorove, da, te vzamem,« je zakrulil. — »Tristo tisoč dolarjev,« sem točno zahteval. — »Dve sto in dvajset tisoč, pa noben ega centa več,« je zatrobental in me je pogledal s tistimi svojimi očmi — da, prav tako hi človek mogel barantati s temle dečkom tukaj!« Eden je nejevoljen po-
kazal na majhen bronast kipec Buddhe, ki je krasil njegovo pisalno mizo.
Alka Jordan se je začudila. »Kako, Alec, naj me pozna? Tega ne razumem. Naj bo kakorkoli, ponuja mi premoženje in krvavo imi jie potrebno. Prosim, dogovorite se z njim, preden zopet odpotuje!«
Nekdo je potrkal. »Gospod Madden iz New Yorka,« je javila tajnica.
»Dobro,« je pokimal Eden. »Prosim, naj vstopi.« Obrnil se je k svoji prijateljici: »Povabil sem ga semkaj, da se sam dogovori z vami. Če vam smem svetovati, ni-karte se prenagliti! Morda ga vendar le še poženeva navzgor, dasi sicer dvomim. To je trd dedec, Aliča. Kar časopisi o njem pišejo, je le preveč res.«
Hitčo je umolknil, kajti trdi dedec, ki je o njem govoril, je stal na kitajski preprogi. Sam P. J., veliki Madden, junak iz tisočerih borzijanskih bitk, več ko šest čevljev visok, v svoji ^vi obleki, kakršno je najrajši nosil, kakor stolp iz granita. Njegove mrzle modre oči so preletele prostor kakor leden dih.
»Ah, gospod Madden, prosim, pridite bliže.« Eden je vstal.
Orjak se je porinil naprej; za njim sta se pokazala vitka, nežna deklica v dragocenem kožuhovinastem plašču in suh človek v temnomodri obleki, na oko kak pe-dant.
»Gospa Jordan, vam li smem predstaviti gospoda Maddena, ki sva o njem prav-' kar govorila?«	(Dalje prihodnjič)
Več avstrijskega lesa za Italijo?
Na litalijianskem lesnem trgu je sedaj splošno mrtvilo. To je pripisati tako dejstvu, da se število kupčij: vsako leto zniža v času od novembra do konca februarja, kakor tudi krizi v gradbeni stroki, s katero je dejavnost v tovarnah lesnih vtiskov, zaklepov tesarskih izdelkov in pohištva tesno povezana. V tovarnah pohištva, vezanega lesa in nekaterih drugih se sicer delo odvija razmeroma zadovoljivo, vendar to še ne zadostuje, da bi lahko gledali v bodočnost z optimizmom. Šele pomlad bo pokazala,
kako se bodo razvijale letos lesne kupčije.
Spodbudne znake za zagon italijanske lesne industrije pa jasno opažajo v avstrijskih lesnih krogih. Avstrija je glavna dobaviteljica lesa Italiji. Avstrijski operaterji kažejo popolno zaupanje v italijansko gospodarstvo in so pripravljeni izvoziti v Italijo še več lesa kakor doslej. Tako se zdi, da bodo letos prodali Italiji za približno 100.000 kubičnih metrov rezanega lesa več kakor v vsem lanskem letu.
KONSUM
liber 100 Jahre jing
Wer im Konsum kauft, ist uberall zu Hause.
K! Im Osten und VVesten, im Norden und Siiden unseres Landes sind
i.©oo
KONSUM-Laden vertraute Geschafte fiir
AvsULfaka tdevizi^a
NEDELJA, 27. marca: 15.55 Kratka poročila-
16.00	Prenos iz Planice: smučarski poleti — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Stekleni grad —17.45 Za otroke od 11. leta dalje: mladinski svet — 18.45 Kaj bi rad postal? Pletilec in tkalec — 18.45 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.50 Kratka poročila — 19.00 Oddaja direktorja televizije — 19.30 Aktualni šport — 20.10 1. večerna poročila — 20.20 Ob svetovnem dnevu gledališča govori prof. Ernst Haussermann 20.25 ,,Ein Brudemvist im Habsburg” (Bratski razdor v Habsburgu); tragedija Franza Grillparzerja — 22.50 Oddaja protestantske Cerkve — 23.05 2. večerna poročila, nato konec oddaje.
PONEDELJEK, 28. marca: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: tečaj francoščine — 19.00 Dick in Doof kot vlomilca; v glavnih vlogah Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Maigret pomaga služkinji; kriminalna zgodba — 21.05 Športno omizje — 22.15 Čas v sliki — 22.35 Janine Aimee (3). Zgodba francoske mladenke.
TOREK, 29. marca: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 „11 re pastore” Kratki film z glasbo Wolfganga Amadeusa Mo-^ zarta — 19.10 Stric Gnido „Inventura” Jorga Mau-tha — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki
—	19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Denar, denar, denar. Največja denarna ponarejevalnica vseh časov — 21.15 Prenos filma iz študija „Rasho-mon” (Gozd Skušnjave); japonski filmski ep — 22.10 Čas v sliki, nato konec oddaje.
SREDA, 30. marca:	10.00 Šolska televizija.
Marsikaj premisleka vrednega o kalendariju —
11.00	Program za delavce: kratka poročila — 11.03 Maigret pomaga služkinji — 11.55 športno omizje
—	17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Jurčkove pustolovščine — 17.45 Za otroke od 11. leta dalje: „Poly” (II/l). Napeta otroška zgodba Cecila Aubryja — 18.15 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: tečaj francoskega jezika — 19.00 Zvišanje plače — Zabeleženo za vas
—	19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Novinarska služba. Dokumentacija o delu policije pri odkrivanju kriminalnih slučajev — 20.45 Iz Zuricha: mestni pogovor Ziirich—Dunaj, nato večerna poročila in slike iz Avstrije.
ČETRTEK, 31. marca: 11.00 Šolska televizija; kratka poročila — 11.03 Mostovi do ljudi; radiotelevizija — Cerkvena glasba dandanes — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj angleškega 'jezika —
19.00	O športu — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Prevzem oddaje zahodnonemškega radia: „Gaspar Varrols Redit (Pravica Gašperja Varrolsa). Televizijska igra Julija Haya — 22.20 Avstrijski portreti
—	Prof. dr. Lorenz Bohler — 22.45 Čas v sliki, nato konec oddaje.
PETEK, 1. aprila: 10.00 Šolska televizija: Možje in sile. Benito Mussolini — 11.00 Program za delavce: kratka poročila — 11.03 Čudežni glas: Enrico Caruso — 12.13 Slike iz Avstrije — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Slikoviti Hallstatt. Počitniško poročilo IVillija Teskeja — 19.00 Trg Ob koncu tedna — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki
—	19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Sezonska bilanca: pomlad; s Karlom Farkasom — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Pogovor.
POHIŠTVO
za dom in za goste PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141	Tel 04236-281
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Ddbrli vesi.
SOBOTA, 2. aprila: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za družino: na knjižni polici — 17.35 Veselje za glasbo: Tugomir Franz — 17.55 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.00 Ta naš svet. Svetovno politična opažanja sedanjosti — 18.30 Kratka poročila — 18.40 Kaj vidimo novega? S Heinzom Conradsom — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 D loži« in kratki film — 20.15 Valč-kovo slovo (z uvodnimi besedami) Glasbeni doživljaj — 21.50 Čas v sliki in v žarometu. Sedem dni svetovnih dogodkov — 22.20 Naš nočni program „Der Seewolf von Barracuda” (Morski volk iz Bar racude) kriminalni film.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
C/LEDALISČE V CELOVCU
440.000
Familien. So viele?
Ja, denn der KONSUM hat Tradition, Erfahrung und ist dennoch modern, ja oft der Zeit voraus.
NEDELJA, 27. 3.: 14.15 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 28. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kaj smo pripravili? (Napoved slovenskih oddaj). — športni moazik. 18.00 Za našo vas. — TOREK, 29. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave. S pesmijo po svetu. Beremo za vas (M. Turnšek: 25. — Stoji na rebri grad). — SREDA, 30. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 31. 3-: 14.15 Poročila, vreme, objave. Beneški fantje igrajo za nas. S knjižne police. — PETEK, 1. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). Cerkev in svet. Beremo za vas (M. Turnšek: 26. — Stoji na rebri grad). — SOBOTA, 2. 4.:
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.25 Solistična ura (poje: Ihana Bratuž; klavir: Silva Hrašovec).
Danim
fiir Menschen unserar Zeit
KONSUM

Petek, 25. marca, ob 19.30: Das Rheingold (Rensko zlato), opera nemškega komponiista Richarda Wagmerja; 1. predstava za „Rmg’’ in petkov abonma; proti doplačilu. — SOBOTA, 26. marca, ob 19.30: Familiengluck (Družinska sreča); veseloigra Ghdsitine Kdvesi. Prepovedano za mladino! Poslednjič. — Nedelja, 27. marca, ,ob 15. uri: Siegfried, opera Richarda Wagnerjia za „Ring” in nedeljski abonma, in sicer 3. predstava; abonma proti doplačilu. — Torek, 29. marca, ob 19. uri: Die Fle-dermaus (Netopir); opereta Johanna StyauBa; 5. predstava za B in mladinski abonma. — Sreda, 30. marca, ob 19.30: Wartezeit (čakanje), drama belja-
škega pisatelja dr. Heinza Zechmanna; 18. predstava za M-abonma in GWG-sreda. — četrtek, 31. marca, ob 19.30: Wartezeit (čakanje).
KOMORNI ODER
Sobota, 27. marca, ob 19.30: Der kleine Prinz (Mali Princ), pripoveduje Johannes Lederer.
!3Lateadi ljubega Uviilui
-Nadaljevanje s prejšnje straini
set hrepkih po zadnji plati, da se te nikdar več v življenju ne poloti takšna neumnost! Tako — sedaj pa srečno!« sita oba hkrati voščila.
Poslovil sem se od teh dveh hudih, pa hkrati dohrih mož in odšel. Z mešanimi občutki in krušnimi odrezki sem pohitel k peku, ik,i se je t^koj, izrazil, da mu je že vsega zmianjikalio. Ko sem mu pa raztolmačil, od kod so krušne karte in kdo me je poslal, sem pa le dobil na vse odrezke kruha in moke.
Čez trg in po stezi do gozda sem kruh samo vonja1!; ko me je pa objel gozd, sem tudi jaz objel »štručko« in zdravi zobje so se zasadili vanjo. Ko sem prišel domov, je pa misel na vojaščino tudi izginila. Poldrugo leto nato smo se pa že tudi vsak dan do sitega najedli.
Spolna zdržnosf in zdravniki
(Nadaljevanje s 5. strani)
silijo, da jie nemogoče biti dalj časa zdržen, ne da bi trpelo izdraivje. Po skušnji vseh 'zdravnikov pa, ki so se s tem vprašainjem temeljito havilli, je ta sodba povsem napačna. Nihče ne more dokazati, da je čistost škodljiva za sicer zdravega človeka. Tudi jaz sem se prillično bavil 52 let s seksualno higieno. Mnogo mojih klientov me je sicer zapustilo, ker jim mi bila ugajala moja metoda in so se raje obrnili do drugih, ki so bolj odgovarjali njih težnjam; a vendar ni bilo nikomur, ki so se oprijeli od mene nasvetovanega načina zdravljenja, nikdar žal.«
Končajmo še z izjavo dr. Alberta Molla: »Tudi jaz sem prepričan, da čistost in zdrž-•nost za večino ljudi ni nikdar škodljiva za
zdravje, pa najsi bo to mlade ali starejše 'ljudi. Vedno je treba poudarjati dejstvo: Kolikor dalj kdo čisto živi, toliko lažje se je čistega ohraniti... Z vsemi močmi je treba pobij ati prazno vero, kakor da bi bili v mladosti potrebni kaki spolni užitki, češ da td užitki ohranijo telesmo zdravje. Vsak človek, ki je mormailmo razvit, more brez posebnih težav ostati čist im zdrži j iv pod pogojem, da njegova volja še ni razdejana z raznovrstno razbrzdanostjo in pod pogojem, da je vedno zaposlen. In takšno življenje je toliko lažje, kolikor dalj časa kdo živi na ta način.«
UupujU ftri tuzdkaU, Id v naSetn Ustu!
ek 1
Tudi otroci ljubijo lepo obleko! Mamica jih najde v veliki izbiri
v otroški trgovini
H. THOMASSER
Villach	Widmanngasse 33
Isfofam dobite košare za dojenčke z vso opremo, stotine otroških vozičkov in posteljic
KMETJE POZOR!
NAJNOVEJSE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE
vam nudi ugodno domača tvrdka
Masi lomšek
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebcmdorf, Telefon 04237 246
SADJARJI!
Sadna drevesca vseh sort in vrst nabavljajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezlja — Vse to vam nudi:
Ing. MARKO POLZER
po domače Lazar, ŠT. VID V PODJUNI
Velika zaloga periEa blaga in voiae
za molke, ženske in otroke
£. ffltmet
Klagenfurt, Alier Platz 35
SOBOSLIKARSKE POMOČNIKE sprejme takoj (stanovanje preskrbljeno!)
SOBOSLIKARSKI MOJSTER
HANS SCARSINI
KLAGENFURT, FriedlstraBe 37 Telefon 51-74 und 50-92.
t*
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenfurt - Celovec
Wienergasse 10 (Promenadna cona)
Haš tednik Učenika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7,- šil., letno 80.- šil. Za Italijo 2800 - lir, za Nemčijo 20 - DM, za Francijo 22- ffr., za Belgijo 250,- bfr., za Švico 20- šlr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tohnajer, Ra-diše, p. Žreiec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.