Poštnina plačana v gotovini.
44.	V Ljubljani, dne 7. maja 1928.	Letnik X.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
133.	Navodila za uporabljanje člena 130. finančnega zakona za leto 1928./1929.
134.	Pojasnilo o uporabljanju razpisa glede ocarinjanja tekočin v železnih sodih.
135.	Pogoji, ob katerih so predmeti, ki se uvažajo kot vojna odškodnina, oproščeni plačila carine.
'136. Odločba o sprejemanju uslužbencev v resortu ministrstva za narodno zdravje v začasno službo, o njih postavljanju na položaje, premeščanju in prestanku službe.
137.	Pravilnik o preskrbovanju organov finančne kontrole z obleko, obutvijo in perilom.
138.	Razpis, s katerim se dopolnjuje razpis o postopanju z domačim blagom, ki se pošilja preko tujega ozemlja po členu 109. carinskega zakona.
139.	Odločba o minimalni stopnji uvozne carine na moko iz vseh vrst žita.
140.	Odločba, š katero se podaljšuje oprostitev od plačevanja uvozne carine na pluge in njih dele.
141.	Naredba, s katero se ukinjajo nekatere sreske uprave finančne kontrole in se njih oddelki podrejajo drugim sreskim upravam.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 94 z dne 27. aprila 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. aprila 1928.: Upokojeni so:
pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: po točki 1.) člena 118. zakona o državnem prometnem osebju: Alojzij Pregelj, uradnik v 4. skupini
I.	kategorije; po točki 2.) člena 118. v zvezi s členom 95. zakona o državnem prometnem osebju: Ivan Zu pan, uradnik v 1. skupini III. kategorije; po poslednjem odstavku člena 127. zakona o državnem prometnem osebju: Fran Osterman, uradnik v
I.	skupini, podskupini a), n. kategorije, in Ivan Kren, uradnik v 1. skupini III. kategorije; po prvem odstavku člena 127. zakona o državnem prometnem osebju: Viljem Bergmann, Ivan Kuhar, Josip Štern, Jurij Gabriel, Fran Kai-sier, Ludovjk Fattur, Josip J or,ebv Vtktojr Haderbolec, Fran Pavšič, Fran Plečko in Gustav Lusner, uradniki v 1. skupini III. kategorije;
pri delavnici državnih železnic v Mariboru: po prvem odstavku člena 127. zakona, o državnem prometnem osebju: Fran Soukup, uradnik v 1. skupini podskupini b), II. kategorije, in Edvard Fischer, uradnik v 1. skupini m. kategorije.
Številka 94/XXX z dne 27. aprila 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23ega aprila 1928.: Minister pravde se pooblašča, da sme predložiti narodni skupščini predlog zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilni pravdni red) za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Številka 95 z dne 28. aprila 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. aprila 1928.: Pomaknjen je iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino I. kategorije Karel Prijatelj, profesor na državni gimnaziji v Mariboru.
. številka 98 z dne 2. maja 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14ega aprila 1928.: Upokojeni so (upokojeni sta): Ivan L a c k n e r, učitelj v Kočevju, uradnik v 1. skupini tl. kategorije; Armin B r e n c e, šolski upravitelj pri Sv. Andražu nad Polzelo, uradnik v 1. skupini
H.	kategorije; Janko Vozel, šolski upravitelj v Trebnjem, uradnik v 1. skupini II. kategorije; Ljudmila Poljanec, učiteljica v Mariboru, uradnica v 1- skupini H. kategorije; Ivan Pavlovič, učitelj v Vidmu, uradnik v 1. skupini H. kategorije; Ana Bitenc, učiteljica v Dobju, uradnica v 1. skupini
II.	kategorije.
Objava katoliškega oddelka: ministrstva za vero z dne 24. aprila 1928.: Martin Avšič, duhovnik škofijskega ordinariata' v Mariboru v 7. skupini
I.	kategorije, je dne 4. aprila 1928. umrl.
Izpremembe h osebja.
Upokojen je z dnem 31. maja 1928. Franc Mišič, sodni sluga pri okrajnem sodišču v Kamniku.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
133.
Navodila
za uporabljanje člena 130. finančnega zakona za leto 1928./1929.*
Zaradi pravilnega uporabljanja; predpisov iz člena 130. finančnega zakona za leto 1928./1929., s katerim je odrejeno, da se ustavlja carinsko-kazen-sko postopanje kakor tudi izvršitev še ne izvršenih odločilnih rešitev glede kaznivih dejanj, ki so taksativno navedena v omenjenem členu, predpisujem na podstavi omenjenega člena po zaslišanju carinskega sveta ta-le navodila:
1.) Ce gre za stvari, navedene v točkah I. in IV., je treba pozvati in zaslišati obdolžence in obsojence,, ali se hočejo okoristiti z omenjeno odredbo; če se hočejo, naj se poberejo od njih po možnosti takoj, najkesneje pa v enem mesecu od dne, ko so se izjavili, da pristajajo na postavljeni pogoj, po izračunu rednih in kazenskih davščin (člen 14. carinsko-kazenskega postopanja) vse redne carinske davščine. Po vplačilu se izda glede tihotapskega blaga s pozivom na člen 130. finančnega zakona za leto 1928./1929. in na ta razpis odločba samo o konfiskaciji tega blaga, če se o dotičnem kaznivem dejanju še ni izdala odločilna rešitev, če se je že izdala, mora obdolženec pri zaslišbi izjaviti, da odstopa od pritožbe. Že samo s tem postane odločba o konfiskaciji izvršna in z izkupičkom za prodano blago je treba postopati po členu 204. carinskega zakona. Po tem, kar je zgoraj rečeno, se izvrši porazdelitev tudi, če so postale carinamične obsodbe po členu 80. carinsko-kazenskega postopanja že izvršne, a se še niso izvršile.
Če gre za kazniva dejanja iz točke I. člena 130. finančnega zakona za leto 1928./1929., kjer znaša iz-računjena kazen nad Din 30.000—-, se mora., najsi obstoje o njih izvršne odločilne rešitve ali se vodi o njih preiskava ali se še rešujejo, omenjeni znesek odbiti od celokupne denarne kazni in ostanek kazni izvršiti; v tem primeru se zmanjša potemtakem tudi taksa iz tar. post. 229 taksne tarife zä preiskavo in obsodbo, če pristanejo obdolžene ali obsojene osebe na določene pogoje in se odrečejo nadaljnjemu
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. aprila 1928., št. 84/XXVII.
pravnemu pripomočku. Omenjena taksa se torej izračuni na ostanek kazni, katera ostane v veljavi. V takih primerih, kjer obsodba še ni izrečena, se mora takoj izdati odločilna rešitev z odbitkom kazni Dm 30.000-—. toda s celotnim zneskom rednih carinskih davščin, ko so vzele carinarnice predhodno od obdolžencev izjavo, da pristajajo na pogoje; po priobčitvi rešitve in po preteku zakonskega roka za, pritožbo (člen 195. carinskega zakona) pa je treba pobrani ostanek kazni in izkupiček za proda,np blago porazdeliti po obstoječih predpisih. Iz rešitve mora biti jasno razvidno, da so se redne carinske davščine celotno pobrale.
Pri kaznivih dejanjih, zaradi katerih se je že deloma pobrala državna terjatev, je smatrati pobrani znesek za delno izvršitev denarne kazni. Ta znesek se ne vrne; zahtevati pa je treba plačilo celokupnega zneska rednih carinskih davščin, kjer se morajo pobrati, če pristanejo obdolžene ali obsojene osebe na pogoje, določene v točki I. člena 130. finančnega zakona za leto 1928./1929.
Ce se v enem mesecu carinske davščine ne vplačajo, se morajo rešitve nemudoma izvršiti, ako so se p kaznivih dejanjih že izdale izvršne rešitve; drugače pa se mora glede dotičnih kaznivih, dejanj nadaljevati zakonsko postopanje.
Če blaga ni ali če, sei blago vrne lastniku (pripomba 1. k členu 166. carinskega zakona),, se mora plačilo rednih carinskih davščin, ako se poberejo, samo konstatirati, dotične predmete pa je treba v kontrolniku razbremeniti. Tako postopanje se mora uporabiti, če se ni že prej kaj pobralo za kazen. Drugače pa se mora znesek, pobran za kazen, porazdeliti po zakonu. Obdolženim ali obsojenim osebam je treba predhodno priobčiti, da je izvršitev kazni ustavljena.
Krivci, ki so v zaporu ali priporu ter se hočejo okoristiti z odredbami iz člena 130. finančnega zakona za leto 1928./1929., se smejo izpustiti na svobodo šele, ko polože redne carinske davščine in ostanek kazni preko Din 30.000—, če je kazen večja od te vsote.
IPrebiti zapor se smatra za delno izvršitev kazni.
Pripominja se, da se odredba iz člena 130. finančnega zakona za leto 1928./1929. ne nanaša na predmete, katerih uvoz v državo ali izvoz iz države je prepovedan z veljavnimi predpisi ali vezan na dovolitev državnih oblastev za uvoz ali izvoz, najsi je blago zavezano plačilu carine ali ne, odnosno ne na predmete, glede katerih je obstajala svoje dni prepoved uvoza ali izvoza, kale or tudi ne na kazniva dejanja, katerih storilci so ponavljači ali inozemski državljani. Za ponavljače se smatrajo oni krivci, ki so bili kaznovani zaradi kaznivega dejanja po istem zakonskem predpisu dvakrat, najsi že obstoji glede enega kaznivega dejanja izvršna rešitev o kazni.
Glede kaznivih dejanj, učinjenih od dne 1. aprila 1927. do dne 1. marca; 1928. z uvozom tobaka m tobačnih izdelkov, soli in vžigalic, ki! jih razpravljajo carinarnice skladno z odredbo iz točke VI. člena 67. finančnega zakona za leto 1927./1928., se pre-
kinja kazensko postopanje po členu 86. finančnega zakona za leto 1928./1929. sanio glede prekršenih odredb monopolnih zakonov; glede kaznivih dejanj, učinjenih s prekrškom carinskih predpisov, pa se mora nadaljevati zakonsko postopanje.
2.	) V stvareh iz točke II. se mora konstatirati, da se carinsko-kazensko postopanje kakor tudi izvršitev še neizvršenih odločilnih rešitev ustavlja; nato se morajo razbremeniti v kontrolniku carinsko-kazen-skih predmetov. Obdolženim ali obsojenim osebam je treba predhodno priobčiti, da jo izvršitev ustavljena.
Ce se je zaradi dotičnih kaznivih dejanj že kaj pobralo, so pobrani denar ne vrne, ampak z njim je treba ravnati po veljavnih predpisih.
3.	) Rešitve za «Brodarski sindikat kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» izdajajo skladno s točko III. carinarnice, pri katerih so taki predmeti, analogno razpisu C. br. 14.543 z dne 7. aprila 1927., ki je bil izdan za državne železnice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; vendar pa morajo zahtevati v svojih rešitvah za neprodano blago od njegovega lastnika tudi plačilo rednih carinskih davščin, kolikor jim je bilo blago zavezano, in sicer po stopnjah carinske tarife in po tečaju nadavka (ažije), ki je veljal, ko se je dalo to blago v svoboden promet.
4.	) Ce gre za tihotapsitvo iz točke TV., se mora izvršitev denarne ali zaporne kazni, ne glede na znesek izračunjene kazni, ustaviti, ako se vplačajo redne carinske davščine.
S tem razpisom odrejene protokolarne izjave obdolženih ali obsojenih oseb, ki pristajajio na določene pogoje, so zavezane plačilu takse iz tar. post. 1. taksne tarife; kolek se naleplja na zaslišbe.
Osebe, ki bivajo v kraju carinarnice, se zaslišujejo pri njej, ostale! pa pri najbližjem oddelku finančne’ kontrole.
Carinarnice morajo priobčiti generalni direkciji carin po stanju z dne 1. julija 1928., koliko in kakšnih carinskih kaznivih dejanj je bilo likvidiranih po členu 130. finančnega zakona za leto 1928./1929. in koliko se je pobralo za redne carinske davščine in kazni.
V	stvareh,' ki se vidijo carinarnicam take, da ne morejo glede njih postopati po gorenjem pojasnilu, naj zahtevajo navodila od generalno direkcije carin; zaradi tega naj jih pošiljajo tej direkciji na vpogled.
V	Beogradu, dne 5. aprila 1928.; C. br. 13.216.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
134.
Pojasnilo o uporabljanju razpisa C. br. 14.232/28 glede ocarinjanja tekočin v železnih sodih.*
Xa podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi odrejam po zaslišanju carinskega sveta:
Odredbe razpisal C. br. 14.232 z dne 12, aprila 1928.** se ne uporabljajo:
1.	) na blago, ki mu je stopnja carine 15 Din in več in ki je prestopilo mejo, preden je bil razglašen razpis C. br. 14.232 z dne 12. aprila 1928.; in
2.	) na vse tako blago, za katero se dokaže a carinskimi ali železniškimi dokumenti, da se je predalo v prevoz, preden je bil razglašen pričujoči razpis. Vse tako blago mora biti uvozno ocarinjeno naj-kesneje do dne 20. maja t. 1.
Carinarnicam odrejam, naj postopajo po tej odredbi.
V	Beogradu, dne 28. aprila 1928.;
C. br. 16.164.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
135.
Pogoji» ob katerih so predmeti, ki se uvažajo kot vojna odškodnina, oproščeni plačila carine.*
Zaradi uporabljanja točke 31.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, izpremenjene s členom 122. finančnega zakona za leto 1928./1929., dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o
obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
1.	) Oprostitve po točki 31.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi daje generalna direkcija carin, ki se ji mora zaradi tega predhodno poslati vloga.
2.	) Glede predmetov iz prvega odstavka točke 31.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi je treba vlogi pridodati: potrdilo uprave za vojno škodo obenem s seznamkom vseh predmetov, overovljenim po upravi za vojno škodo, in izjavo, da bodo služili predmeti uvozniku za lastno rabo in za kakšno.
3.	) Glede predmetov iz drugega odstavka točke 31.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi se morajo pridodati vlogi ti-le dokumenti:
a)	potrdilo uprave za vojno škodo, v katerem mora biti označeno: kdo jih uvaža, na podstavi katere izvršne razsodbe sodišča za vojno škodo jo bila odškodnina uvozniku prisojena (številka in datum razsodbe) in v kateri seji se je odobrila nabava’;
b)	seznamek vseh predmetov po odobreni pogodbi na račun reparacije, overovljen po upravi za vojno škodo;
c)	prepis pogodbe in dokumentov, ki spadajo k pogodbi kot priloge o nabavi na račun reparacij dotične osebe ali dotičnega podjetja z dobaviteljevo firmo v Nemčiji po pogodbi in aktih, ki so bili pri upravi za vojno škodo in ki jih mora overoviti uprava za vojno škodo. Ce so spisani ti dokumenti v tujem jeziku, se mora predložiti overovljen prevod; in
č) pismena izjava onega, ki mu je vojna odškodnina prisojena, da bo rabil predmete, uvožene in označene v seznamku, za uvoznikovo lastno in za kakšno potrebo.
4.	) Za predmete za lastno rabo zemljiških združb, poljedelskih zadrug in njih zvez se smatrajo oni, ki služijo bodisi za lastno rabo, bodisi za potrebo njih podzvez, zadrug ali njih članov.
5.	) Za strojne priprave iz drugega odstavka točke 31.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi se smatrajo: kompletni stroji, njih pritekline in njih deli; za ostale tehnične priprave se smatrajo: Vse kompletne instalacije, navedene v razpisu C. br. 39.200/26, kakor tudi izgotovljeni predmeti, ki drugače ne spadajo h kompletni instalaciji, nego služijo za to, da prevajajo od tvornice električno energijo ali vodo ali da prenašajo do tvornice ali od tvornice z izvestnega kraja sirovine in izgotovljene predmete, nadalje vsi predmeti, tudi orodje in aparati, ki drugače po razpisu C. br. 39.200/26 ne bi bili del kompletne instalacije; za material za prenašanje električne energije se smatra: ves ostali material, razen električnih svetiljk in njih priteklin; za železniške priprave se smatrajo: ves terenski železni material za gradnjo in vzdrževanje železniških prog in železniških mostov; za plovne objekte se smatrajo: parne in druge motorne ladje, vlačilnice, tanki, pontoni, bagri, dereglije in raztovornice si potrebnimi priteklinami in ladijsko opremo vred, razen jedilnih priprav, premičnega pohištva in kuhinjskega inventarja.
6.	) Uvozniki morajo voditi o uvoženih predmetih točne knjige; zemljiške združbo, poljedelske zadruge in njih zveze pa jih morajo voditi tudi o tem, komu in kje so se dodelili poedini predmeti.
Generalna direkcija carin ima pravico, odrediti po izvršenem celokupnem uvozu ob uvoznikovih stroških koga izmed svojih organov, da ugotovi, ali rabi uvoznik uvožene predmete za lastne potrebe in ali jih ni odtujil'.
Vkljub predhodnemu odstavku se smejo odtujiti predmeti samo ob likvidaciji, bodisi da se vsi predmeti popolnoma, odstopijo eni osebi ali enemu podjetju, bodisi da se odstopijo večjemu številu oseb ali podjetij.
O likvidaciji in o odstopu uvoženih predmetov mora uvoznik predhodno obvestiti generalno direkcijo carin ter označiti osebe ali podjetja, ki jim hoče odstopiti uvožene predmete, ter počakati odobritve generalne direkcije carin; šele potem sme izvršiti tudi dejanski odstop uvoženih predmetov.
S tem razpisom ukinjam poslednji odstavek točke 11.) razpisa C. br. 29.299/25.*
V Beogradu, dne 28. aprila 1928.;
C. br. 16.177.	4
Mmister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
* Uradni list z dno 4. avgusta 1925., št. 235/73.
136.
Gospod minister za narodno zdravje je izdal dne
3.	aprila 1928.. Z. br. 16.157, nastopno
Odločbo o sprejemanju uslužbencev v resortu ministrstva za narodno zdravje v začasno službo, o njih po* stavljanju na položaje, premeščanju in prestanku službe.*
1.	) Odločanje o sprejemanju uradnikov L, II. in
III.	kategorije v začasno službo in o njih postavljanju na položaje pomožnih skupin kakor tudi o prestanku službe teh uslužbencev se prenaša na pomočnika ministra za narodno zdravje.
2.	) Odločanje o sprejemanju zvaničnikov, služi-teljev in dnevničarjev v službo pri ministrstvu za narodno zdravje in o prestanku njih službe se prenaša na pomočnika ministra za narodno zdravje.
3.	) O upokojevanju in o reguliranju pokojninskih prejemkov uslužbencev v resortu ministrstva za narodno zdravje in njih rodbin odločajo organi, ki so pristojni za njih postavljanje.
4.	) Vse pooblastitve, dane v pravilniku Z. br. 13.102 z dne 1. aprila 1927., veljajo še nadalje.
137.
Pravilnik
o preskrbovanju organov finančne kontrole z obleko, obutvijo in perilom po predpisa člena 67. zakona o organizaciji finančne kontrole in pooblastitvi ministra za finance št. 140.000 z dne 5. decembra 1927.**
Člen 1.
Točka 1. — Doklado za obleko, določeno s proračunom, izplačujejo organom finančne kontrole (uradnikom, zvaničnikom in dnevničarjem) dvakrat na leto, in sicer dne 15. aprila in dne 15. oktobra vsakega leta uradi, pri katerih dobivajo tudi ostale prejemke, po seznamkih, ki jih sestavljajo starejšine uradov.
Ce se financira s proračunskimi dvanajstinami.
se izplačuje doklada za obleko vnaprej za toliko mesecev, za kolikor so proračunske dvanajstine odobrene.
Točka 2. — Novosprejetim organom gre doklada za obleko od dne, ko opravijo prisego ali ko nastopijo službo, za vsako poluletje. Ko vstopijo ti organi v službo, morajo predložiti zavezo, ki so jo podpisali njih roditelji, sorodniki, varuhi ali drage osebe, da povrnejo državi škodo, če bi službo zapustili ali če bi umrli pred potekom časa, za katerega so prejeli doklado za obleko.
Točka 3. — Zavezo mora potrditi pristojno občinsko starejšinstvo (v Srbiji sreski poglavar) in v njej se mora izrečno navesti, da ima njen izdatelj dovolj premične in nepremične imovine, iz katere bi se mogle poravnati eventualne terjatve.
Točka 4. — To zavezo mora predložiti tudi vsak začasni organ finančne kontrole; glasiti se mora tako-le:
Zaveza.
Podpisani (oče, brat, stric, varuh ali kdo drug) se zavezujem, da povrnem za N. N., pripravnika finančne kontrole, državi škodo, ki bi nastala iz njegove službe, prav tako pa da poravnam dobavitelju obleke, obutve in perila dolg za nabavljeno obleko, obutev in perilo brez sodne razsodbe, če bi N. N. umrl, pobegnil, izstopil ali bi bil odpuščen iz službe finančne kontrole, a ne bi pustil toliko imovine, da bi se mogel ta dolg pokriti iz nje.
Priči:	Overovitev oblastva:	Porok:
N. N.	L. S.	N. N.
N. N.
Člen 2.
Generalna direkcija: davkov predpiše s posebnim pravilnikom uniformo za vse organe finančne kontrole.
Člen 3.
Točka 1. — Generalna direkcija davkov predpiše tri mesece pred začetkom vsakega proračunskega leta po zakonu o državnem računovodstvu in po tem pravilniku obče in tehnične pogoje o licitaciji
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. aprila 1928., št, 89.
** «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 14. aprila 1928., št. 84/XXYII.
za oskrbo organov finančne kontrole z obleko, obutvijo in drugimi potrebščinami ter pooblasti obenem oblastni inšpektorat finančne kontrole,.da izvrši licitacijo teb potrebščin za organe v svojem območju. Licitacijo lahko izvrši en inspektorat za območje dveh ali več inšpektoratov. Licitacijo vrši na sedežu oblastnih inšpektoratov komisija, ki jo odredi oblastni inšpektorat in ki jo sestavljajo: en uradnik oblastnega inšpektorata kot predsednik komisije, sreski upravnik ali njemu dodeljen uradnik in en zvaničnik enega izmed oddelkov v kraju. Ce naj se izvrši licitacija za območje dveh ali več inšpektoratov, jo je pristojen izvršiti oni inspektorat, ki ima večje število uslužbencev ali ki je v središču. Generalna direkcija davkov objavi o pravem času v «Službenih Kovinah» kraj, dan in uro za licitacijo kakor tudi njene pogoje, ki se dobivajo pri vseh oblastnih inšpektoratih. Ti pogoji so sestavni del pogodbe.
Generalna direkcija davkov določi za vse oblastne inspektorate enoten obrazec pogodbe.
Točka 2. — Tako pogodbo, sklenjeno z dobaviteljem pri oblastnih inšpektoratih, odobrava generalna direkcija davkov. Pogodba velja za dobavitelja takoj, za oblastni inspektorat pa od dne, ko jo odobri generalna direkcija davkov.
Točka 3. — S pogodbo se dobavitelji zavežejo, da izvrše vsako naročbo organov finančne kontrole, ki jo je sestavil starejšina oddelka finančne kontrole, v najkrajšem času, ki se določi s pogodbo, za novosprejete in preko reda pa odpremiti naročene potrebščine ob naročiteljevih stroških k onemu oddelku finančne kontrole, pri katerem naročitelj službuje. V stroške se računi samo znesek za prevoz od sedeža oblastnega inspektorata do dotičnega oddelka.
Točka 4. — Dobavitelji polagajo kavcijo po predpisu zakona o državnem računovodstvu; tudi zanje veljajo odredbe omenjenega zakona. Cene za razne vrste (kakovosti) perila in ostale opreme, potrebne za organe finančne kontrole, se morajo v pogodbi točno specificirati, vzorci pa priložiti pogodbi.
Točka 5. — Licitacija za proračunsko leto 1928./ /1929. se mora izvršiti po teh pravilih najkesneje do konca meseca junija 1928.
Ce se ti zvaničniki premeste v območje drugega inspektorata, se pošljejo presežki pristojnemu inspektoratu.
Starejšina urada finančne kontrole, ki mu je naloženo, za podrejene organe naročati obleko, vodi za vsakega o naročeni obleki beležnico po obrazcu št. 1, v katero se morajo vpisovati tudi podatki o obročnem odplačevanju naročene obleke.
Vsak organ dobi poleg tega od dobavitelja nabavno knjižico po obrazcu št. 2, v katero vpisuje starejšina oddelka na levi strani naročene potrebščine, če jih pravilno prevzame komisija, na desni strani pa odplačila dolgov.
Podatke o prejemu naročenih potrebščin in računa, prejetega od dobavitelja, vpisuje starejšina oddelka v beležnico, ki je za to določena in ki se mora voditi na oddelku finančne kontrole za vsakega organa posebe. Naročbe uradnikov finančne kontrole se vrše po krajevnem oddelku finančne kontrole in starejšina oddelka mora tudi zanje voditi pravilno beležnico.
Starejšina oddelka: odteza poedinim organom v mesečnih obrokih tolik znesek, kolikršen je določen po pravilniku, ter ga pošlje dobavitelju do vsakega 5. dne v mesecu s seznamkom v dveh izvodih, od katerih dobavitelj enega potrdi in ga vrne oddelku.
Ko je račun za naročeno obleko povprečno ali z odplačevanjem v obrokih popolnoma poravnan, ga pošlje starejšina oddelka s prepisom beležnice dobavitelju, ki ga vrne oddelku saldiranega. Ta saldirani račun priloži starejšina oddelka beležnici o nabavi obleke za dotičnega organa, knjižico o nabavi in odplačevanju obleke pa zaključi.
Točka 5. — Ce se organ finančne kontrole premesti, se pošljeta beležnica in knjižica z ostalimi podatki vred starejšini oddelka, h kateremu je organ premeščen, in sicer vselej po pristojnem inspektoratu.
Točka 6. —i Dobavitelji morajo nabaviti beležnico o naročbah obleke kakor tudi knjižico o nabavah in odplačevanju obleke v zadostnem številu ter ju vročiti oblastnim inšpektoratom, ti pa ju po-razdele na podrejene oddelke v svojem območju.
Dobavitelji morajo poslati vsem oddelkom po-
J _	...	_.. trebno število čekovnih položnic poštne hranilnice,
Točka 6. Stroški licitacije obremenjajo režij- s peteri mi se noši! in. denar, ski fond poedinih inšpektoratov finančne kontrole.
Člen 4.
Točka 1. — Naročbe, ki presezajo letno doklado, določeno s proračunom, se odplačujejo v mesečnih obrokih, ki znašajo za uradnike do 250 Din, za zva-ničnike finančne kontrole, brez razlike čina., do 150 Din. Maksimum naročbe za eno leto sme znašati, če se naročba ne odplača takoj v gotovini, za uradnike 3000 Din, za zvaničnike finančne kontrole, ne glede na čin, pa 1800 Din. Ta maksimum se mora izplačati v 12 mesečnih obrokih.
Potrebščine, naročene za gotovino, mora izročiti dobavitelj z izvestnim popustom.
s katerimi se pošilja denar.
Točka 7. — Da more dobavitelj pravilno naslavljati svoje pošiljke, mu izroče oblastni inspektorati po eno dislokacijo uradov finančne kontrole.
Člen 5.
Točka 1. — V' treh mesecih od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, se mora izvršiti likvidacija «Zajednice za snabdevanje organa finansijske kontrole» v Sarajevu.
Točka 2. — Generalna direkcija davkov odredi komisijo, ki naj izvrši pregled in nadzorstvo ob likvidaciji zajednice; predsednik te komisije je odposla-
! ne,c generalne direkcije davkov, člani pa so: en ra-Točka 2. — Naročene potrebščine prevzema kva-; čunski uradnik delegacije ministrstva financ v iSara-litativno in kvantitativno komisija pri inspektoratu j jevu, oblastni inspektor finančne kontrole v Sara-finančne kontrole, v katero spadajo: oblastni inspek-1 jevu ali njegov namestnik in dva člana Saveza fihan-tor finančne kontrole ali njegov namestnik, kemik, j sijske kontrole v Sarajevu kakor tudi en strokov-strokovnjak (krojač, čevljar) in en zvaničnik finanč-1 njak (krojač), ki ga odredi obrtniška zbornica v ne kontrole. Ta komisija dene na vsak pregledani! Sarajevu.
par obleke na notranji strani vinjeto s štampilijo oblastnega inspektorata in s podpisom članov komisije.
Ce se obleka ne ujema z mero, ki jo je vzel dobavitelj ali poslal organ finančne kontrole, postopa starejšina oddelka po pogodbi, sklenjeni z dobaviteljem, in sicer skladno z odredbami zakona o državnem računovodstvu.
Točka 3. — Vsak starejšina, pričenši s starejšino oddelka, mora gledati'na to, da nabavlja vsak organ, ki mu je podrejen, potrebno službeno obleko samo od pristojnega dobavitelja in da je vsak organ oblečen po predpisih.
Ce se oskrbujejo organi finančne kontrole neredno in ne po predpisih ah če se opazi, da je njih obleka nezadostna, jim mora vsak starejšina ob njih stroških naročiti potrebno obleko.
Točka 4. — Doklada za obleko se izplača po se-znamku dne 15. aprila in dne 15. oktobra vsakega leta pri pristojni blagajni starejšini oddelka, ki odplača s to doklado dolgove, če je organ finančne kontrole kaj dolžan, ostanek pa izplača poedinemu organu finančne kontrole, ako je stalno postavljen, toda samo, če je dovolj, založen z obleko, obutvijo ^ perilom, d<i läliko redno opr3iVlj3» odrejeno službo. Presežki začasnih zvaničnikov se pošljejo oblastnemu inšpektoratu, ki jih clä hraniti Državni hipote-arni banki ali njenim podružnicam.
Ta komisija pregleda račune in knjige, ki jih je vodila zajednica, da ugotovi pravilnost dosedanjega poslovanja pri zajednici, zaključi knjige in oceni preostalo blago, ki je v zajedničnih skladiščih.
Pri tej priliki določi komisija za vsak kos obleke ceno, ki jo vidno označi na vsakem kosu, ter sestavi o tem seznamek, po katerem se določi skupna vrednost blaga.
Ko prejme generalna direkcija davkov referat komisije, obvesti po oblastnem inspektoratu zvaničnike finančne kontrole, da lahko dobe obleko iz zajednice za določeno ceno. Kolikor ostane obleke neprodane, ko so se oskrbeli z njo organi finančne kontrole na meji in novosprejeti organi, se bo dajala ob istih pogojih tudi organom finančne kontrole v notranjščini, o čemer se obvestijo po oblastnih inšpektoratih.
Izkupiček za prodano obleko in za drugo blago iz zajednice se steka v režijski fond poedinih inšpektoratov sorazmerno s številom organov finančne kontrole.
Točka 3. —i Režijski fond, s katerim sedaj razpolaga zajednica, se porazdeli po odbitku stroškov za njeno likvidacijo na vse oblastne inspektorate sorazmerno s številom organov na dan 1. aprila 1928.; na račun vsakega izmed njih pa se vloži denar pri Državni hipotekarni banki na vložne knjižice, ki se morajo dati hraniti oblastnim inspektoratom.
Točka 4. — Na korist režijskega fonda vlaga vsak organ finančne kontrole po 10 Din na leto. Ta prispevek se pobira poluletno ob izplačilu do« klade.
Točka 5. — Iz režijskega fonda se poravnavajo, ko se je razdelil med oblastne inšpektorate, z odobritvijo generalne direkcije davkov v skrajnem primeru terjatve dobaviteljev, katerih ni mogoče plačati za one organe, ki niso mogli zaradi smrti, pobega in temu podobnega sami ali zanje njih poroki izplačati dolga, kakor tudi druge nepričakovane potrebe.
V teh primerih se morajo obrniti dobavitelji s prošnjo na oblastni inspektorat finančne kontrole, ki stvar preizkusi ter pošlje prošnjo v odobritev generalni direkciji davkov.
Člen 6.
•
Doklada za obleko za leto 1927./1928. se mora razdeliti po naredbi generalne direkcije davkov br. 140.000 z dne 5. decembra 1927. samo z razliko, da se izroči denar oblastnim inspektoratom, ne pa zajednici, ker ta prestane poslovati, čim stopi ta pravilnik v veljavo.
Oblastni inspektorati morajo shraniti ta denar pri Državni hipotekarni banki.
Prav tako morajo poslati starejšine oddelkov doklado za obleko za prvo poluletje 1928./1929. oblastnemu inspektoratu finančne kontrole, ki jo shrani pri Državni hipotekarni banki, dokler dobavitelji ne izvrše naročb. Cim so te naročbe izvršene, izroče inšpektorati finančne kontrole prva odplačila po nalogih, ki jih jim pošljejo starejšine oddelkov finančne kontrole. Nato je treba postopati po členu 4. tega pravilnika.
Uradnikom in ostalim zvaničnikom, ki so po predpisih opremljeni z obleko, obutvijo in perilom, se izplača doklada za obleko za leto 1927./1928. in za prvo poluletje 1928./1929. takoj v gotovini.
Člen 7.
Organi finančne kontrole ne smejo svobodno razpolagati z nabavljeno obleko, obutvijo in ostalimi potrebščinami, dokler ne poteče, rok, ko poedini del obleke dosluži.
Člen 8.
Rok, ko poedini deli obleke, obutve in perila do-služijo, se določa tako-Je: za sukneni plašč tri leta (za- organe na meji dve leti), za sukneno bluzo dve leti, za poletno bluzo dve leti, za suknene hlače eno leto, za suknene pantalone eno leto, za sukneno šapko eno leto; za poletno šapko eno leto, za usnjene golenice dve leti; za čevlje šest mesecev; za srajco iz amerikana šest mesecev, za spodnje hlače iz ame-rikana šest mesecev.
Po. tem roku razpolaga organ finančne kontrole svobodno z vsemi temi stvarmi.
Predpis tega člena .velja tudi za doslej nabavljeno obleko.
Prehodne odredbe.
Ölen 9.
Točka 1. — Organi finančne kontrole, ki iz kakršnegakoli vzroka zapuste službo finančne kontrole, morajo vrniti starejšini oddelka obleko, če ji ni potekel rok služenja, določen v členu 8. tega pravilnika.
Točka 2. — Obleko oceni starejšina oddelka finančne kontrole vpričo lastnika z enim zvaničnikom iz istega oddelka.
Ce sta pri dotičnem oddelku razen starejšine dva ali če je več. zvaničnikov, je lastniku obleke na izvolji, izbrati enega izmed njih za cenilca.
O vsaki ocenitvi se sestavi zapisnik v dveh izvodih ter se pošlje oblastnemu inspektoratu finančne kontrole.
Vrednost vsakega predmeta se oceni po stanju, v katerem je, in po napravni ceni. Povsem novi predmeti, ki niso rabljeni, se ocenijo z 90 %, oni, ki so malo rabljeni, z 80 %, predmeti, ki so več rabljeni in jih ni treba popravljati, s 70 %, oni predmeti, ki jih je treba popraviti, pa s 40 % napravne cene.
Starejšina oddelka pošlje ocenjeno obleko z zapisnikom vred oblastnemu inšpektoratu, ki jo pregleda in spravi v svoje skladišče; če se strinja z ocenitvijo oddelka, zapiše na- oba izvoda zapisnika: «pravilno» (ispravno); če pa ugotovi on ali lastnik obleke, da se ocenitev ne ujema z dejansko vrednostjo, določi iznova vrednost poedinih kosov komisija, ki jo sestavi oblastni inšpektorat finančne kontrole in vi katero spadajo: en uradnik iz oblastnega inspektorata, en uradnik iz sreske uprave in en zvaničnik iz oddelka finančne kontrole na sedežu in-
spektorata. Enega elana te komisije sme, če želi, vselej izbrati lastnik obleke.
Stroške za poslatev ocenjene obleke od oddelka k inspektoratu kakor tudi cenilno vsoto za obleko izplača oblastni inspektor iz režijskega fonda.
Tako odkupljeno obleko prodaja inspektorat novopostavljenim zvaničnikom ali onim, ki nimajo obleke, po kupni ceni na korist režijskemu fondu.
Točka 3. — Oni organ finančne kontrole, čigar obleka je doslužila rok, določen v členu 8. tega pravilnika, jo sme, če iz kakršnihkoli vzrokov zapusti službo, vrniti oddelku in postopanje je isto kakor pri točkah 1. in 2. člena 9. prehodnih odredb; drugače pa mora starejšina oddelka, ko mu je izročil dekret in sklenil z njim obračun, sneti z njegove obleke vse uradne znake, ki jili je imel kot aktiven uslužbenec.
Člen 10.
Ta navodila stopijo v veljavo dne 1. aprila 1928.; s tem dnem prestane veljati navodilo za zajednico št. 937 z dne 17. januarja 1922.
V	Beogradu, dne 27. marca 1928.; št. 39.860.
Generalni direktor: Dušan P. Letica s. r.
138.
Razpis, s katerim se dopolnjuje razpis C. br. 55.377 o postopanju z domačim blagom, ki se pošilja preko tujega ozemlja po členu 109. carinskega zakona.*
Gospod minister za finance je odredil na podstavi člena 273. carinskega zakona po zaslišanju carinskega sveta:
Razpis C. br. 55.377 z dne 5. septembra 1922., s katerim se je predpisalo odpravljanje domačega blaga preko tujega ozemlja po členu 109. carinskega zakona, se dopolnjuje z novim oddelkom pod III., ki se glasi:	^
V	krajih, kjer ni carinarnice, skozi katere pa se dotično blago iz inozemstva vrača v našo državo, se ne vrše uvozne ekspedicije po oddelku H. razpisa C. br. 55.377/22.
Namesto tega izročajo carinarnice, ki so izvršile uvozno ekspedicijo po oddelku I. razpisa C. br. 55.377/22, kuvertirani in adresirani triplikat izvozne deklaracije z blagom po točki 7.) oddelka I. lastniku, da ga izroči starejšini oddelka finančne kontrole v kraju, kamor je blago prispelo, ali njegovemu namestniku; sicer pa postopajo tako, kakor je predpisano v točkah 7.), 8.) in 9.) oddelka I., samo da zapišejo na nahrbtno stran duplikata in triplikata izvozne deklaracije: ,Oddelku finančne kontrolo v ..............v nadaljnje poslovanje*.
Ko prejme starejšina oddelka triplikat ali duplikat izvozne deklaracije, se uveri, ali se prispelo blago povsem ujema s prejeto deklaraciljo in ali so carinske zapore na svojem mestu in nepoškodovane. Po tem pregledu izroči blago lastniku, ki mora podpisati duplikat ali triplikat deklaracije, ter vrne eno dotičnih deklaracij s svojim podpisom carinarnici po pošti s poročilom, v kakšnem stanju in s kakšnimi carinskimi zaporami se je blago prejelo in da se je izročilo lastniku.
Odhodna carinarnica priloži deklaracijo, ki se ji je tako vrnila, dotičnomu unikatu izvozne deklaracije.
To postopanje se uporablja samo pri vagonskem blagu in pri predmetih, ki se pošiljajo po železnici preko tujega ozemlja nevloženi in ki jih odpravljajo naši kmetovalci zaradi obdelovanja svojega posestva ali tudi drugi pridobitniki zaradi povzdige našega domačega gospodarstva vobče.
Trgovinsko blago se s tem postopanjem ne more okoriščati.»
Gorenja odločba, gospoda ministra za finance se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj jo sprejmejo na znanje, izvrše po njej potrebno dopolnitev v razpisu C. br. 55.377 z dne 5. septembra 1922. ter se nadalje povsem ravnajo po njej.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 4. aprila 1928.; C. br. 13.041.
139.
Odločba o minimalni stopnji uvozne carine na moko iz vseh vrst žita.*
Ministrski svet je sklenil v seji z dne 10. aprila 1928.:
«1.) Ukinja se odločba ministrskega sveta z dne 13. avgusta 1925., C. br. 39.202,** kolikor se nanaša na znižbo minimalne stopnje uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi iz tar. št. 103., točke 1., na moko iz vseh vrst žita, razen moke iz riža, sočivja in krompirja, z dostavkom, da se pobira uvozna carina iz te točke in številke uvozne tarife po stopnji, navedeni v odločbi ministrskega sveta C. br. 29.294 z dne 19. junija 1920.***
2.) Ta odločba, stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v ,Službenih Novinah*.»
Ta odločba se priobčuje carinarnicam in interesentom v ravnanje z dostavkom, naj pobirajo minimalno stopnjo carine po odločbi C. br. 39.202/25 na moko iz tar. št. 103., točke 1.), uvozne tarife, za katero se je najkesneje do vštetega dne 13. aprila 1928. izvršila uvozna ekspedicija in za katero so se do vštetega tega dne vplačale vse carinske davščine; izza dne 14. aprila 1928. pa naj pobirajo minimalno stopnjo carine po odločbi C. br. 29.294/25 po 8 Din od 100 kg.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 12. aprila 1928.; C. br. 14.210.
140.
Odločba, s katero se podaljšuje oprostitev od plačevanja uvozne carine na pluge in njih dele.+
Ministrski svet je sklenil v seji z dne 19. aprila 1928. na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi:
«I. Rok za veljavnost odločbe ministrskega sveta C. br. 32.859/27,tt s katero so bili plugi in njih deli oproščeni uvozne carine, se podaljšuje do vštetega dne 31. oktobra 1928.
II. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v ,Službenih Novinah*.»
V 'zvezi z razpisom generalne direkcije carin C. br. 32.858 z dne 15. avgusta 1927. se priobčuje ta odločba carinarnicam in interesentom v ravnanje z dostavkom, da je uporabljati to oprostitev samo na one pluge in njih dele, za katere se izvrši najkesneje do vštetega dne 31. oktobra 1928. uvozna carinska ekspedicija in za katere se vplačajo do vštetega tega dne druge carinske davščine.
Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 20. aprila 1928.; C. br. 14.981.
141.
Naredba generalne direkcije davkov,
s katero se ukinjajo nekatere sreske uprave
finančne kontrole in se njih oddelki podrejajo drugim sreskim upravam/tt
Na predlog oblastnega inšpektorata, finančne kontrole v Ljubljani je odredila generalna direkcija davkov po členu 8. zakona o organizaciji finančne kontrole:
Sedeži sreskih uprav finančne kontrole pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah, v Ptuju in Trebnjem se ukinjajo. Sedež sreske uprave v Dolenjem Logatcu se premešča v Gorenji Logatec, sedež sreske uprave finančne kontrole v Dravogradu pa v Marenberg. — Ukinjajo se sedeži oddelkov finančno kontrole na Bledu, v Kočevski Reki, Cerkljah pri Kranju, Rajhenburgu, pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, v Gornji Lendavi,, Žepovcih, Gorenji vasi, Mislinji in pri Sv. Križu pri Litiji. Sedež oddelka finančne kontrole na Kalcah se premešča v Gorenji Logatec.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. aprila 1928., št. 84/XXVII.
** Uradni list z dne 25. avgusta 1925., št. 261/80.
*** Uradni list z dne 3. avgusta 1925., št. 232/72.
t «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. aprila 1928., št. 94/XXX. tt Uradni list z dne 27. avgusta 1928., št. 388/90. ttt «Službene, Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. aprila 1928., št. 96.
Oddelki ukinjenih sreskih uprav finančne kontrole se podrejajo, in sicpr: oddelek v Višnji gori sreski upravi v Ljubljani 2, oddelki v Mokronogu, Trebnjem in Žužemberku sreski upravi v Novem mestu, oddelki v Ptuju, na Ptujski gori in pri Svetem Andražu v Halozah sreski upravi v Mariboru, oddelka v Ormožu in Gornjem Cmureku sreski upravi v Gornji Radgoni, oddelek pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah sreski upravi v Mariboru, oddelka v Sladkem vrhu in pri Sv. Križu nad Mariborom sreski upravi v Št. liju v Slovenskih goricah, oddelek pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu sreski upravi v Marenbergu, oddelek v Radečah pri Zidanem mostu sreski upravi v Krškem in oddelek v Slovenj-gradcu sreski upravi v Šoštanju.
Iz pisarne generalne direkcije davkov pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 19. aprila 1928.; št. 48.821.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o izplačevanju dvanajstega kupona 4°/0nega posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921.*
Gospod minister za finance je dal generalni direkciji državnih dolgov na razpolago pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu vsoto 3,542.800 dinarjev za izplačilo dvanajstega kupona 4%nega posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini, ki mu je izplačilni rok dne 1. maja 1928.
Ta kupon izplačujejo:
1.	) vse finančne delegacije;
2.	) oblastna finančna direkcija v Novem Sadu;
3.	) vse okrožne in sreske finančne uprave in vsi davčni uradi;
4.	) poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu s podrejenimi poštami;
5.	) vsi izrečno pooblaščeni denarni zavodi;
6.	) generalna, direkcija državnih dolgov v Beogradu.
Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu,
dne 23. aprila 1928.; D. br. 7056.
Razglas o novi emisiji pivskih znamk.*
Državni podtajnik za finance je odredil z odlokom z dne 23. aprila 1928., št. 51.138, da se da, dne 1. maja 1928. v obtek nova emisija pivskih znamk po 0-31 Din vrednosti, stara emisija pivskih znamk pa se obdrži v obteku, dokler se ne porabi. —
Popis trosa,rinske znamke za, 0-31 Din nove emisije za pivoi v steklenicah: Lik je sestavljen iz treh okroglih polj, ki so zvezana med seboj s trakasto šaro. V srednjem, največjem polju sta natisnjena med dvema krogoma zgoraj v cirilici, spodaj v latinici: napis «Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca», v belem srednjem polju pa cena «Din 0-31 Din».
V okroglih belih poljih na obeh straneh lika je natisnjen po en državni grb, ki ga obroblja šara iz pičic in črtic.
Trakasti deli znamke, kil vežejo obe . zunanji okrogli polji s srednjim poljem, imajo v srednjih črnih poljih napis: «Trošarinska marka za pivo» — na levi v cirilici, na desni v latinici; obe polji obroblja na zgornji in spodnji strani šara, ki predstavlja ječmen.
Pod levo in desno trakasto šaro, na obeh straneh srednjega polja, sta napisa,; «Falsifikovanje kazni se po krivičnom zakonu», in sicer na levi v cirilici, na desni pa v latinici.
Velikost lika: Zunanji krog srednjega okroglega polja ima v premeru 34 mm, ostali del lika je širok 15 mm, dolžina (skupna) lika pa znaša 124 mm.
Barva lika je pomarančasta.
Papir je isti 'kakor pri pivskih znamkah dosedanje emisije.
Iz generalne direkcije davkov v Beogradu,
dne 27. aprila 1928.; št. 51.138.
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglas o roku za izpraševanje prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra.
Na podstavi § 10. ministrske naredbe z dne 27ega decembra 1893., drž. zak. št. 195, se razpisuje rok za izpraševanje prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra na dan 3 0. maja 1 928.
Prošnje za pripustitev k izpitu, ki marajo biti opremljene z izkazi, navedenimi v §§ 10. do 12. zakona z dne 26. decembra 1893., drž. zak. št. 193, naj se vlože najkesneje do dne
16. maja 1928.
pri izpraševalni komisiji za stavbne mojstre v Ljubljani, Turjaški trg št, 1. Pri tej komisiji je. treba obenem plačati izpitno takso, določeno z naredbo bivšega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 14. januarja 1925., št. 194/25, Uradni list z dne 24. januarja 1925.. št, 27/7.
V Ljubljani,
dne 28. aprila 1928.; O. br. 1944/1. .
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
V Mariboru, dne 19. aprila 1928.; O. br. 1178/1.
Zastopnik velikega župana mariborske oblasti:
dr. Stare s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastpv,
Preds. 412/5/28—2.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Frana Krisperja, notarja v Črnomlju, za tolmača nemškega jezika pri okrajnem sodišču' v Črnomlju.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 2. maja 1928.
U 40/28—3.	1912
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 17. marcaJ 1927., da je Ivan S eč n j ak, 43 let star. gostilničar v Podgorju, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel v gostilniških prostorih sumarno ali podrobno označenih cen raznim jedilom in pijači, ki jih prodaja v svoji gostilni.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 25 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 12 ur zapora.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek II.,
dne 24. aprila 1928.
C 144/28—1.	997
Oklic.
Janez Hočevar, posestnik v Zapogah št. 14, zastopan po drju. Konradu, Janežiču, lodvetniku v Kamniku, je vložil zoper Jakoba Bohinjca iz Zapog tožbo, da bi se priznala lastnina in dovolila vknjižba lastninske pravice.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 4. maja 1928.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Ker je sedanje bivališče Jakoba Bohinjca neznano. se mu postavlja za skrbnika Ivan Mesner, višji pisarniški oficial v p. v Kamniku.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 27. aprila 1928.
C 33/28—3.	998
Oklic.
O tožbi Franceta Žnidaršiča zoper neznano kje {nvajočega Janeza Tomšiča, da bi se vknjižil izbris zastavne pravice pri posestvu vi. št. 14, ka-tastralna občina Viševek, se bo vršil narok pri podpisanem sodišču dne 31. maja 192 8. ob devetih.
Tožencu je postavljen za skrbnika Alojzij Žnidaršič v Ložu št. 7.
Nc 1 472/28.	Proglasitve za mrtve.	974
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mn dado to kako drugače na znanje.
Ime In rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan In opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Filip Mencingar, rojen dne 22. aprila 1876., posestnik vVe-česlavcih.	Odrinil leta 1914. z 18. hon-vedskim pehotnim polkom na gališko bojišče, kjer prišel meseca marca 1915. v rusko ujetništvo. V ujetništvu zbolel za tifuzom in baje meseca junija ali julija 1917. v taborišču blizu Taškenta umrl.	Žena Neža Mencingar.	Franc Korošak, sodni oficial v Mariboru.	16. 4. 1928.; T 133/27—8.	
Sebastijan Haložan, rojen dne 19. januarja 1875., posestnik v Do-klecih.	Odšel leta 1914. k 4. domobranskemu pehotnemu polku in prišel naposled v italijansko ujetništvo vAsinari (Sardinija); baj e zbolel za tifuzom in meseca avgusta ali septembra 1918. v bolnici v Cagliariju umrl.	Sin Franc Haložan.	—	16. 4. 1928.; T 2/28—7.	
Anton Robar, rojen dne 1. januarja 1886., posestnikov sin v Leviču.	Odrinil meseca avgusta 1914. s 26. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče, kjer prišel v ujetništvo. Zadnjič pisal leta 1917. iz Kijeva; od takrat pogrešan.	Mati Ana Robar.	—	16. 4. 1928.; T 7/28- 7.	
Martin Cajlinger, rojen dne 24. oktobra 1893., čevljarski pomočnik v Dragoviču.	Odšel leta 1914. k 3. pionirskemu bataljonu v Ptuj, prišel potem na italijansko bojišče in bil ob umiku avstrijske vojske leta 1918. težko ranjen; od takrat pogrešan.	Brat Janez Cajlinger.	—	16. 4. 1928.; T 10/28-7.	
Alojzij Kovačič, rojen dne 2. maja 1887., posestnik v Ku-kavi.	Odrinil leta 1914. s 87. pehotnim polkom na srbsko bojišče, odkoder zadnjič pisal meseca julija 1915.; od takrat pogrešan.	Veronika Zavrnik, rojena Brunčič.	—	16.4.1928.; T 13/28-5.	
Jožef Kis, rojen dne 9. avgusta 1893., poljedelski delavec v Pincah št. 1.	Odrinil leta 1914. z 19. lovskim bataljonom na gališko bojišče, kjer baje koncem decembra 1914. padel; od takrat vsaj pogrešan.	Brat Gabriel Kis.	—	16.4.1928.: T 14/28-6.	
Gabriel Štebih, rojen dne 28. novembra 1872., želar v Polancih.	Odšel leta 1914. z 29. črno-vojniškim pohodnim bataljonom na srbsko bojišče; izza bitke meseca novembra 1914. pri Črnem vrhu pogrešan.	Sin Anton Štebih.	—	16.4.1928.; T 15/28-6.	
Franc Matjašec, rojen dne 18. septembra 1874., posestnik v Selu št. 64.	Odšel leta 1915. k 82. pehotnemu polku, odrinil z njim na gališko bojišče ter prišel naposled v Romunijo, odkoder 1 zadnjič pisal meseca septembra 1916.; od takrat pogrešan.	Žena Marija Matjašec.	—	16. 4. 1928.; T 16/28—5.	10. novembra 1928.
Franc Muršič, rojen dne 2. februarja 1886., posestnik v Za-mencih št. 3.	Odšel dne 24. avgusta 1914. s 1. pohodnim bataljonom 87. pehotnega polka na gališko bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 26. avgusta 1914.; od takrat pogrešan.	Žena Marija Muršič.	—	16.4.1928.; T 18/28—6.	
Martin Kavaš, rojen dne 25. oktobra 1882., poljedelec v Odrancih.	Odrinil dne 15. maja 1915. z 20. honvedskim pehotnim polkom v Karpate, kjer bil baje dne 20. septembra 1916. ranjen; od takrat pogrešan.	Žena Katarina Kavas.	—	16.4.1928.; T 20/28-4.	
Marko Györkös, rojen dne 23. aprila 1889., poljedelec v Nedelici.	Odrinil meseca avgusta 1914. z 48. pehotnim polkom na rusko bojišče, kjer baje okoli dne 20. avgusta 1914. padci; od takrat vsaj pogrešan.	Sestra Katarina Dovečar, rojena Györkös.	—	16.4.1928.; T 21/28-5.	
Štefan ŠSmen, rojen dne 4. septembra 1888. v Brezovici.	Odrinil leta 1914. z 48. pehotnim polkom na rusko bojišče, prišel dne 16. aprila 1915. v ujetništvo in meseca maja 1916. v taborišču v Troj-skem Taškentu težko zbolel za grižo; od takrat pogrešan.	Žena Marija ŠOmen, rojena Horvat.	—	16.4.1928.; T 22/28-5.	
Franc Premzl, rojen dne 25. oktobra 1888., posestnik v Tr-ničah.	Odšel meseca avgusta 1914. s 47. pehotnim polkom na gališko bojišče, odkoder zadnjič pisal meseca oktobra 1914.; od takrat pogrešan.	Žena Marija Premzl.	Franc Korošak, sodni oficial v Mariboru.	16. 4.1928.; T 25/28-7.	
Anton Marič, rojen dne L januarja 1885., poljedelec v Rogašovcih št. 25.	Odšel začetkom svetovne vojne k 83. pehotnemu polku v Szombathely, potem pa z 9. stotnijo tega polka na rusko bojišče. Zadnjič pisal dne 6. julija 1917.; od takrat pogrešan.	Brat Leopold Marič.	—	16. 4. 1928.; T 26/28-7.	e
Ivan Zakoič, rojen dne 6. junija 1875., posestnik v Odrancih.	Odrinil leta 1914. v Przemyšl, prišel meseca marca 1915. v rusko ujetništvo ter zadnjič pisal dne 27. aprila 1916. iz Taškenta; od takrat pogrešan.	Žena Marija Zakoič.	—	16. 4. 1928.; T 27/28-4.	
Janoš Horvat, rojen dne 27. novembra 1891., pdsestnik v Salamoncih.	Odrinil leta 1914. s 83. pehotnim polkom na rusko bojišče, kjer prišel v ujetništvo, iz katerega zadnjič pisal sredi letal917.; od takrat pogrešan.	Mati Terezija Horvat.	—	16. 4. 1928.; T 28/28—3.	t
Štefan Legen, rojen dne 30. junija 1888., posestnik v Ivancih.	Odrinil meseca aprila 1915. s 1. četo 20. honvedskega pehotnega polka na rusko bojišče, kjer baje še istega leta padel; od takrat vsaj pogrešan.	Žena Klara Legen.	—	16. 4. 1928.; T 31/28—4.	
			Nadaljevanje	na prihodnji strani.	
Ime In rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Štefan Puhan, rojen dne 17. decembra 1886. v Bogojini.	Odrinil meseca septembra 1914. z 48. pehotnim polkom na rusko bojišče, kjer baje dne 14. novembra 1914. padel ; od takrat vsaj pogrešan.	Sestra Ana Puhan.	— *	16. 4. 1928.; T 32/28-4.	
Matija Baligač, rojen dne 24. februarja 1891., posestnikov sin v Ižakovcih.	Odrinil meseca avgusta 1914. z 48. pehotnim polkom na srbsko bojišče ter zadnjič pisal spotoma; od takrat pogrešan.	Oče Andrej Baligač.	—	16. 4. 1928.; T 33/28-4.	
Štefan Rožman, rojen dne 28. junija 1882., poljedelec v Filovcih.	Odrinil dne 15. aprila 1915. k 48. pehotnemu polku v Veliko Kanižo, potem pa dne 20. maja istega leta na srbsko bojišče, odkoder prišel težko ranjen v bolnico na Cetinje, kjer baje meseca avgusta 1917. umrl; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Žena Terezija Rozman.	—	16. 4. 1928.; T 39/28-3.	10. novembra
Ivan Horvat, rojen dne 24. aprila 1895., posestnik v Srednji Bistrici.	Odrinil leta 1915. z 82. pehotnim polkom na rusko bojišče, kjer prišel še istega leta v ujetništvo; od takrat pogrešan.	Svak Ivan Cigan, posestnik v Gornji Bistrici.	—	17. 4. 1928.; T 40/28-3.	1928.
Ludovik Šinkec, rojen dne 6. novembra 1885., posestnik v Panovcih.	Odrinil leta 1914. k 83. pehotnemu polku ter prišel s tem polkom na rusko bojišče, kjer baje v začetnih bojih med Lublinom in Ivangoro-dom padel; od takrat vsaj pogrešan.	Svak Franc Rituper.	—	21.4. 1928.; T 41/28-3.	
Josip Kokaš, rojen dne 23. julija 1897., poljedelski delavec v Čekečki vasi št. 47.	Odšel meseca oktobra 1918. k honvedskemu pehotnemu polku v Šopronj in potem na rusko bojišče, kjer prišel v ujetništvo. Zadnjič pisal leta 1914.; od takrat pogrešan.	Mati Julija Kokaš.	—	21.4. 1928.; T 42/28-3.	
E 141/28—11.	959
Dražbe»! oklic.
Dne 2 3. maja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Veliki Obrež, vi. št. 515 (pare. št. 553 [travnik] v površini 76 a 15 m2).
Cenilna vrednost: 15.230 Din; najmanjši ponu-dek: 10.153 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 16. aprila 1928.
E 3390/27—10.	861
Dražbe»! oklic.
Na predlog Celjske posojilnice, d. d. v Celju, bo dne 1 6. m a j a 1 9 2 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sveti Miklavž, vi. št. 197: hiša z gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost 4200 Din, zemljišče, cenilna vrednost 5639 Din; vi. št. 71: gozd in vinograd, cenilna vrednost 1684 Din 20 p —• skupaj 11.523 Din 20 p; najmanjši ponudek 7682 Din 12 p.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 1152 Din 32 p.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 24. marca 1928.
E 401/27—14.	900
Dražbe»! oklic.
Dne 26. maja 1928. ob desetih bo po pod-pisanem sodišču na licu mesta v Štrukljevi vasi dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Štrukljeva vas, vi. št. 25 in 61.
Cenilna vrednost: 38.830 Din; vrednost priteklin: 400 Din; najmanjši ponudek: 26.153 Din 33 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
E 83/28—9.	808
Dražbe»! oklic.
Dne 21. maja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Butoraj, vi. št. 168.
Cenilna vrednost: 1067 Din 50 p; najmanjši ponudek: 712 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 8. aprila. 1928.
E 651/27.	888
Dražbe»! oklic.
Dne 15. maja 1928. ob desetih bo na licu mesta v Gornji Bistrici št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vi. št. 4 in 617.
Cenilna vrednost: 31.800 Din; vrednost priteklin: 3625 Din; najmanjši ponudek: 23.619 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 12. aprila 1928.
E 31/28—7.	....... .	764
Dražbe»! oklic.
Dne 16. maja 1 928. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastraino občino Jesenice, vi. št. 634.
Cenilna vrednost: 100.443 Din 75 p; vrednost priteklin: 65.800 Din; najmanjši ponudek: 83.121 Din 90 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
E 83/28—5.	767
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. maja 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastraino občino Rako, a) vi. št. 464, b) vi. št. 613.
Cenilna vrednost: ad a) 78.000 Din, ad b) 6000 Din; vrednost priteklin: ad a) 1625 Din; najmanjši ponudek: ad a) 52.000 Din, ad b) 4000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 30. marca 1928.
E 935/27—10.	960
Dražbeni oklic.
Dne 31. maja 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Krško vas, vi. št. 286 (hiša z dvoriščem in 3 njive).
Cenilna vrednost: 48.000 Din; najmanjši ponudek: 38.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 25. aprila 1928.
E 103/28—6.	962
Dražbe»! oklic.
Dne 2 6. maja 1928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Knezdol, vi. št. 7 (hiša št. 7 v Knezdolu z gospodarskimi poslopji in zemljiščem).
Cenilna vrednost: 52.366 Din 75 p; vrednost priteklin: 6095 Din; najmanjši ponudek: 34.911 Din 16 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 26. marca 1928.
E 1013/27—13.	804
Dražbeni oklic.
Dne 15. maja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorje, vi. št. 444.
Cenilna vrednost: 35.000 Din; najmanjši ponudek: 18.100 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek II.,
dne 7. aprila 1928.
E 5926/27—9.	851
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. maja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastraino občino Spodnjo Šiško, vi. št. 652 (2 njivi).
Cenilna vrednost: 17.215 Din; najmanjši ponudek: 12.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je r° nal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek II.,
dne 27. marca 1928.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 10. aprila 1928.
E 4426/27—14.	862
Dražbeni oklic.
Dne 18. maja 19 28. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja šiška, vi. št. 89.
Cenilna vrednost: 38.381 Din; vrednost priteklin: (že všteta v skupni cenilni vrednosti); najmanjši ponndek: 25.588 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 10. aprila 1928.
E 6477/27—10.	863
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. maja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Selo, vi. št. 1.
Cenilna vrednost: 52.792 Din 90 p; vrednost priteklin (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši po-nudek: 35.195 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 11. aprila 1928.
E 79/28—8.	678
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. maja 1 928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 72.
Cenilna vrednost: 148.858 Din 50 p; najmanjši ponudek: 99.239 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače, pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 28. marca, 1928.
'E 620/28—6.	682
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. maja 1928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornje' Radvanje, vi. št. 218 (parcele št. 295, 296 in 297 [travniki] in parcela št. 296/2 [gozd]).
Cenilna vrednost: 22,507 Din; najmanjši ponudek: 15.005 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je ■nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 24. marca 1928.
L 8037/27—10.	809
Dražbeni oklic.
Dne 18. maja 1928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: E) zemljiška knjiga Podova, vi. št. 161, 2.) zemljiška knjiga Podova, vi. št. 469, 3.) zemljiška knjiga Jelence, vi. št. 294, 4.) zemljiška knjiga Gorica, vi. Št. 103, 5.) zemljiška knjiga Podova, delež vi. št. 42 (občinska gmajna).
Cenilna vrednost: ad 1.) 133.216 Din, ad 2.) 728 _ n 50 p, ad 3.) 5239 Din, ad 4.) 8556 Din 60 p,
5.) 3000 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 88.811 Din. ad 2.) 486 Din, ad 3.) 3493 Din, ad 4.) 5705 Din, El 5.) 2000 Din.
ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-
četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 2. aprila 1928.
E 45/28—7.	801
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. maja 19 2 8. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Grabrovec, vi. št. 175.
Cenilna vrednost: 7650 Din; najmanjši ponudek: 5100 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki,
dne 6. aprila 1928.
E 27/28—10, E 542/27—17.	897
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 20 dražba nastopnih nepremičnin:
dno 15. maja 19 28. ob enajstih: vi. št. 187, 337 in 1004, katastralna občina Metlika; cenilna vrednost 26.350 Din, najmanjši ponudek po odbitku bremen 1532 Din;
dno 18. maja 19 2 8. ob enajstih: vi. št. 80, 379 in 649, katastralna občina Pribišje; cenilna vrednost skupno 77.455 Din, najmanjši ponudek 51.557 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na, uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 22. aprila 1928.
E 239/28.	886
Dražbeni oklic.
Dne 21. maja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Vinja vas, vi. št. 43, b) zemljiška knjiga Cerovec, vk št. 1703.
Cenilna vrednost: ad a) 89.535 Dm, po odbitku užitkov 67.590 Din — torej 21.945 Din, ad b) 2300 Din; vrednost priteklin: 525 Din; najmanjši ponndek: 16.164 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 13. aprila 1928.
E 89/28—10.	853
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. maja 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kristan vrh, vi. št. 10, 11, 94, 142 in 242, in vi. št. 75, davčna občina Hajnsko.
Cenilna vrednost: 115.076 Din 70 p; vrednost priteklin: 9272 Din; najmanjši ponudek: 82,899 Din 14 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa, se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajpo sodišče v Šmarju pri Jelšah,
E 88/28.	860
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. m a j a 1 9 2 8. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Prekopo, vi. št. 145 in 281, in zemljiška, knjiga za katastralno občino Ojsterško vas, vi. št. 153.
Cenilna vrednost: 362.859 Din; vrednost priteklin: 32.483 Din; najmanjši ponudek: 263.561 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II.,
dne 13. aprila 1928.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Razglas o virementskem in izplačilnem prometu z Avstrijo in Švico.*
Z dnem 1. maja 1928. uvede poštna hranibiica na račun svojih lastnikov čekovnih računov vire-mentski in izplačilni promet z republiko Avstrijo, odnosno s poštno hranilnico na Dunaju, in s Švico, odnosno s1 čekovnim zavodom v Ziirichu. Za viire-mente pobira 10/oo provizije, minimalno 2-50 Din, in za izplačila v gotovini 10/0o provizije, minimalno 5 Din. Za virementske odobritve iz Avstrije in Švice pobira manipulacijsko pristojbino po 0-50 Din, ne glede na višino zneska.
Lastniki čekovnih računov nakazujejo virementi-ranje, odnosno izplačila v inozemstvu, z nalogi za izplačilo O. B. R. br. 110, Š. Te naloge lahko izdajajo v dinarski vrednosti ali pa v vrednosti države, v kateri nakazujejo izplačilo ali virement.
Doslej je uvedla poštna hranilnica mednarodni virementski in izplačilni promet s Češkoslovaško, Madžarsko, Avstrijo in Švico.
Iz poštne hranilnice v Beogradu,
dne 25. aprila 1928.; G. D. br, 2031.
Št, 3520/11.	osi 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 100 q portlandskega cementa.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 10. maja 1 928. do enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 28. aprila 1928.
Št. 2155.	1006
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava aparata za mazanje lokomotive.
Ponudbe naj se vlože do dne 19. maja 192 8. Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 1. maja 1928.
Št. 2196.	ion
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava stružnice.
Ponudbe naj se vlože do dne 2 4. maja 1928. Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 4. maja 1928.
št. 95/1 ex 1928.
Objava.
Dekanat filozofske fakultete v Ljubljani opozarja one kandidate, ki namerjaj.o opravljati na tej fakul-
teti usposobljenostne izpite za pouk na srednjih šolah po starem izpitnem redu, da je po sklepu fakultetnega sveta zadnji termin za opravljanje teh izpitov nepreklicno in brezizjemno letošnji junijski termin. Kandidati, Id namerjajo opravljati omenjeni izpit v tem terminu, naj se javijo najkesneje do dne 15. maja 1928.
Dekanat filozofske fakultete v Ljubljani,
dne 4. maja 1928.
Dekan: Ozvald s. r.
Exh. št. 2370/28.
Razglas o sprejemanju najnujnejših primerov duševnih obolelosti na nevrološko-psihiatrični oddelek splošne javne bolnice v Ljubljani in v slične zavode v Sloveniji.
Podpisano ravnateljstvo preklicuje razglas št. 4161, objavljen pod gorenjim naslovom v Uradnem listu 97 z dne 20. septembra 1927., s pripombo, da zadošča odslej za sprejem umobolnih oseb na opazovalni oddelek splošne bolnice v Ljubljani zgolj zakonito predpisano zdravniško sprejemno izpričevalo.
V L j u b 1' j a n i, dne 3. maja 1928.
Ravnatelj' splošne bolnice v Ljubljani:
dr. Leopold Ješe s. r.
U. št. 134/1—1928.	1003
Razpis službe.
Razpisuje se služba z a i z t e r ji e v a 1 c a pri ptujski občini.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 12. maja 192 8.
Mestni magistrat v Ptuju,
dne 2. maja 1928.
Župan: M. Brenčič s. r.
Razne objave.
1013 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 30. aprila 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 370,250.425-42
Posojila.......................... 1.519,860.224-31
Račun za odkup kronskih novčanic 1.072,664.873-70
Račun začasne zamene................ 293,788.376-86
Dolg države........................ 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov................ 475,857.627-62
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond........................ 11,180.235-07
Novčanice v obteku................ 5.324,738.160—
Državni račun začasne zamene . .	293,788.376-86
Terjatve države po raznih računih 80,970.138-21
Razne obveznosti.................... 875,043.781-77
Terjatve države za zastavljene domene ............................. 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde................. 83,055.870-—
8.837,153.724-91
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
975 3-2	Objava.
Na občnem zboru delničarjev Splošne stavbene družbe v Mariboru z dne 4. avgusta 1927. je bilo sklenjeno, družbeno delniško glavnico 10,000.000 Din z odkolkovanjem emitiranih 100.000 delnic od nomi-
nale 100 Din znižati na nominalo 50 Din, skupno torej na 5,000.000 Din. Ta sklep je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 20. februarja 1928., br. VI. 5235/27.
Upniki podpisane družbe se pozivljejo, naj se javijo pri družbi v treh mesecih od dne, ko se ta objava tretjič priobči.
V Mariboru, dne 27. aprila 1928.
Splošna stavbena družba v Mariboru.
Vabilo na VIL redni občni zbor,
ki ga bo imel
Prometni zavod za premog,
d. d. v Ljubljani,
dne 21. m a j a 1 9 2 8. ob desetih v svojih poslovnih prostorih v Ljubljani na. Miklošičevi cesti št. 15 z nastopnim
dnevnim r ei d o m:
1.	) Poslovno poročilo in predložitev bilanco za poslovno leto 1927.
2.	) Poročilo in predlog računskih preglednikov.
3.	) Odobritev bilance za leto 1927. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve dobička.
4.	) Volitev računskih preglednikov za leto 1928. in določitev njih nagrade.
5.	) Volitev v upravni svet.
6.	) Slučajnosti.	1010
* * *
Po § 12. družbenih pravil daje posest 25 delnic pravico do enega glasu; glasovati sme le oni delničar, ki položi vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri blagajni Prometnega zavoda za. premog, d. d. v Ljub-
^ani'	Upravni svet.
Banka Hauptman & Ko., družba z o. z. v Ljubljani.
1005
Bilanca z dne 31. decembra 1927.
Aktiva.	Pasiva.
1004	Računski zaključek
Kolinske tovarne hranil,
d. d. v Ljubljani.
Bilanca za leto 1927. z dne 31. decembra 1927.
Aktiva.	Pasiva.
	Din	P	..... _	Din	P
1. Gotovina:			1. Delniška		
v blagajni. .	333	55	glavnica .. . ]	2,000.000	—
v poštni hra-			2. Naročniki . .	151.227	50
nilnici . . .	6.808	16	3. Dobavitelji		
2. Naročniki . .	226.215	75,	in upniki . .	580.417140	
3. Dobavitelji			4. Denarni za-		
in upniki . .	1,838.534	74:	vodi . v.... 1	3,981.640	—
4. Zaloge ....	2,688.810	71	5. Fondi:		
5. Nepremič-			za kritje iz-		
nine		1,457.500				127 500	
6. Premičnine .	864.366	—	uslužbencev	107.307	85
7. Vrednostni			6. Dobiček:		
papirji ....	6.003	—	prenos iz leta		
8. Kavcije....	65	—	1926		18.284	24:
			za leto 1927.	122.259	92;
	7,088.636|91		||7,088.636|9l|		
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1927.
Izguba.	Dobiček.
	Din	P		Din	P
il. Pogon, kur-			1. Prenos iz mi-	' I	
java in luč .	157.320	24	nulega leta .	18.284|24	
2. Mezde ....	438.962	86	1 2. Kosmati do-		
3. Vzdrževanje			nos 		5,441.087 62	
naprav ....	129.829	—	1—%	!	
4. Ambalaža . .	819.918	81	\	i	
5. Prodajni			\	1	
stroški ....	918.111	36	\		
6. Poslovni in			\		
upravni stro-			\		
ški		2,383.104	50	\		
7. Pristojbine			\		
in davki . . .	241.326	93	\		
8. Amortizacija	230.254	—	\		
9. Dobiček:			\		
prenos iz leta			\		
1926		18.284	24	\		
za leto 1927.	122.259	92	\		
	5,459.371186‘			5,459.371	86i
Bilančni zaključek je bil na predlog računskih revizorjev na občnem zboru odobren.
Objava.
Blagajna . . . Vrednostni papirji .... Debitorji . . . Inventar . . .	Din	P	Glavnica . . . Kreditorji . . . Dobiček . . .	Din	■ P
	4.732 49.920 743.816 17.480	90 95		40.000 722.870 53.079	17 68
	815.949|85			815.949	85
Po sklepu občnega zbora z dne 26. aprila 1^28. se izplačuje izza dne 4. maja 1928. n a dividenda, t. j. Din 4 0-— na e n o d e 1 n ic o, proti predložitvi kupona št. 2 ali v Kiolinski tovarni hranil ali pa pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Upravni svet.
1009 Računski zaključek Tovarne verig, d. d. v Lescah pri Bledu.
Aktiva.	Čista bilanca z dne 31. decembra 1927.	Pasiva.
		Din	P			Din	P
1.	Blagajna in terjatve pri poštnih hranilnicah	147.146	271	1.	Delniška glavnica 		2,500.000	_
2.	Dolžniki		2,089.857	05	!2.	Rezervni sklad		486.536	27
3.	Stavbe in zemljišča		1,150.392	34	3.	Upniki		3,084.632	921
4.	Stroji in električne naprave		920.341	75	4.	Prenos dobička iz leta		
5.	Inventar		158.324	22!		1926	Din 3.117-18		
6.	Zaloga sirovin, polizdelkov in izdelkov .	1,618.880	84	5.	Dobiček v letu 1927. .	, 176.939-80	180.056	98
7.	Tehnične obratne potrebščine		166.283	70				
		6,251.226|l7(				6,251.226	17
Debet.	Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1927.	Kredit.
		Din	P		— 		Din	P-
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.	Plače-in mezde	 Davki in pristojbine	 Obresti in provizije		 Odpisi na strojih, nepremičninah in pre- mičninah		■ Upravni in obratni stroški	 Prenos dobička iz leta 1926	 Čisti dobiček v letu 1927		1,689.806 289.022 552.208 322.202 1,098.449 3.117 176.939	571 63 31 19 48 18 80j	1.	Kosmati prebitek	i		16
		4,131.746	16		||4,131.746		16,
Objava.
Po sklepu VI. rednega občnega zbora z dne 28. aprila 1928. bo izplačevala Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu, za leto 1927.
6%n° dividendo, t. j. Din 6*— po delnici za kupon st. 6, ki se bo vnovčeval izza dne l.maja 192 8.
Kupone bosta izplačevali Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani.
V Lescah pri Bledu, dne 28. aprila 1928.	Upravni svet.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.