List 69.
Gospodarske skušnje.
[Nekaj od naše navadne detelje.} Naša ru-deča ali štajarska detelja povžije iz zemlje veliko apna in lugaste soli (kalija). Naj boljši gnoj za deteljša so tedaj takošne stvari, ki imajo veliko apna, lugaste soli, grenjke parsti, fosforne kisline, namreč: navadni pepel, svečarski pepel, pepel od šote, gips, košeno oglje in košena moka, apno, lapor, scavnica, gnoj iz sekretov itd., — posebno dobra je mešanca iz apna in sognjitega rastlinja, polivanega z gnojnico ali s scavnico. Semensko deteljo naj si vsak kmetovavec samvprideluje, da ne bo s slabo sodergo ogoljufan. — Češka (pem-ska) detelja je močno obrajtana; leta 1852  so iz
Češkega 75.000 centov rudeče in 10.000 centov bele detelje v druge dežele prodali, 50.000 centov je je šlo na Francosko. — Zemlja mora za njo globoko orana biti; po frišnem gnoju innaapneni zemlji detelja ne stori dobro; treba je tudi, da se detelja pod kakošno žito seje itd.
(Strojarsko čreslo tudi dober gnoj.} Čresla zametovati ni prav, ker pametno pripravljeno je dober gnoj za teško ilovnato zemljo. Pripravi se pa takole: Na prostem kraji, da zrak in mokrota do njega moreta, napravi gnojni kup tako, da za čevelj visoko napelješ čresla, na čreslo pa potrosi za 2 pavca debelo razpadenega, žganega apna; na apno deni spet čresla, kakor pred, na to spet apna in tako naprej. Tako namešani kup z deževnico pomoči, da se dobro zgreje in čreslo, ki samo po sebi nerado gnjije, s pripomočjo apna strohni.
[Kole stanovitne napraviti, da ne gnjijo), jih daj najpoprej dobro posušiti, potem jih s spodnjim koncem postavi v apneno vodo, in ko so se iz apnice vzeti spet dobro posušili, namazi ta konec s hudičevim oljem. Ko se posuše na svincu, se napravi po ti namaki in namazi gips sam, ki spodnji konec kola tako okamni, da je veliko terdnejši kakor če se po navadnem ravnanju ožge.
(Kako naj se semena spravljajo ?) Silo veliko je ležeče na tem, kako se seme spravi, da rado kali. V zapertih, vlažnih, zatuhlih shrambah zgubi nektero seme že o malo tednih svojo kaljivo moč. Če je hram premerzel, zmerznejo posebno take semena rade, ki imajo kaj vodenega v sebi. Tudi taki kraji niso dobri za semena spravljati, ki se včasih kurijo, da se seme potiti začne, potem pa so včasih spet taki, da v njih zmerzuje. Naj boljša shramba je taka, kjer je srednja enakomerna gorkota. Ako se semena shranijo v lu-šinah, plevah, strokih, obderže kaljivost še delj časa.
(Da scavnica ne gnjije}. Človeška scavnica, ker je kmetijstvu močno koristna, zasluži, dajo kmetovavec po vrednosti obrajta. l)a se pa brez nad-ležbe druzih spravljati zamore, in da ne pride preveč ob svojo moč, se mora braniti, da ne gnjije. To doseči se je iznajdel ne davnej lahek pomoček, ki je tudi prav po ceni, in ta pomoček je: scavnici pri-djati enmalo premogovega olja ali pa premo-govega katrana (Steinkohlenol oder Steinkoh-lentheer); na en funt scavnice je dosti 5 do 6 kapljic omenjenega olja ali pa nekoliko več katrana.
(Znamnja dobrega hmelja). Barve mora biti bledo-zelenkaste. Prezelen hmelj je bil premlad spravljen; rujav hmelj je bil preveč posušen in je zgubil svoj prijetni duh, ali pa je bil prezrel, in to tudi mu vzame duh in dostojno grenjkobo. Dober hmelj mora biti svetel, grenjkega in dišavnega okusa in močnega balzamiškega duha, sicer pa mora tudi dosti hmeljevega prahii imeti.