leto xin izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - TElefoni: uredništvo 24-75, tajništvo in uprava 21-90 H tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din glasilo socialistične kranj, sreda, 23. novembra 1960 st. 137 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK ovnega ljudstva za gorenjsko Prve izkušnje Med prvimi, kot je skoraj vsako 'eto, so tudi letos zaključili z letnimi občnimi zbori člani sindikalnih organizacij prosvetnih delavcev. Konec decembra in v januarju so predvideni občni zbori sindikalnih organizacij v ustanovah, v drugi polovici januarja, brž ko bodo Znani rezultati gospodarjenja v gospodarskih organizacijah, pa so predvideni letni občni zbori neposrednih proizvajalcev — članov sindikalnih organizacij po naših podjetjih. i Priprave za letošnje občne zbore sindikalnih organizacij so zelo živahne. — Sindikalne organizacije z veliko samozavestjo pripravljajo gradivo za te zbore in skupno s članstvom razpravljajo ne samo o drobnih organizacijskih vprašanjih svoje organizacije, marveč se letos lotevajo najvažnejših gospodarskih vprašanj, zlasti pa vprašanj družbenega standarda. To se je pokazalo zlasti na občnih zborih prosvetnih delavcev. Pedagoški in prosvetni delavci so na svojih zborih «os/ei navad/io razpravljali samo °y posameznih težavah v zvezi z ''en;mi načrti in podobno. Bolj kot kierkoli se je prav v njihovih vrstah vkoreninilo mišljenje, da o drugih zadevah (o nagrajevanju, stanovanjih in o drugem) sploh ni vredno govoriti oziroma, da je to samo stvar zakonov in predpisov. Letos pa so z dokajŠnjo samozavestjo razpravljali na nekaterih zborih zlasti o nagrajevanju in za "tcvali pravičnejši način za hono rame ure in podobno. Spričo takih Zantcv so morale nekatere občine Ze prisluhniti tem zahtevam in re-Sl}i stvari tako, kot jih samo živ-hen;e nakazuje. Sindikalne organizacije naj bi ra-:''ravl)ale poleg drugega zlasti o Z-ivl enjskih razmerah delovnih 'JHdi: o gradAji stanovanj, o so-ciahu in zdravstveni službi, o družbeni prehrani, o uporabi prostega časa in podobno. Prav posebno pa naj bi Še razpravljali o uveljavljanju, novega načina nagrajevanja, o k":kretnih oblikah razvoja komu-nalncgi sistema v določenem kra;u 'n podobno. Da bi bilo pripravljeno gradivo za občne zbore stvarno 'n koristno za plodnejŠo razpravo ln najboljše zaključke pa pripravka tudi Okrajni sindikalni svet posebno gradivo. Iz 5* kolektivov oziroma podružnic (od 330, kolikor lih je v okraju) bodo skušali zbrati Klavne ugotovitve o dosedanjem reševanju najvažnejših vprašanj, o katerih naj bi potem razpravljali na občnih zborih. To bo nedvomno v dokajšnjo pomoč sindikalnim organizacijam. Osnovna naloga obč-njh zborov pa bo seveda usmeriti clane sindikalnih organizacij k notranjim problemom v gospodarje-?/*»» v proizvodnji in v skrbi za 'zboljševanje življenjskih razmer. — Izkušnje prvih občnih zborov so Pokazale, da je moč marsikaj ure-d'ti in clastičneje prilagoditi potrebam ob enotnem, množičnem sodelovanju članstva sindikalnih organizacij. O krajevnih konferencah SZDL v blejskem kotu besedo Nove pobude in predlogi - Reševanje problemov v okviru sekcij V tem tednu so se v krajih blejske občine zvrstile krajevne konference Socialistične zveze. Bile so v Gorjah, na Bledu, na Bohinjski Beli, zadnja pa v Ribnem. Člani SZDL so ob tej priložnosti izvolili nove krajevne odbore, pogovorili pa so se tudi o težavah v delu krajevnih organizacij. Z novimi organizacijskimi spremembami bo delo bodočih krajevnih odborov mnogo lažje in učinkovitejše, saj se bo celotna družbena dejavnost v prihodnje razvijala v okviru štirih krajevnih organizacij namesto v trinajstih, kolikor jih je bilo doslej v občini. Tudi člani SZDL so se na volilnih konferencah izrazili, da bodo nove močnejše organizacijske enote omogočale uspešnejše delo. Na Bledu so izvolili nove krajevne odbore za Bled s podružnicami Rečica, Mlino, Zasip; v Gorjah so izbrali novo vodstvo KO za Gorje s podružnicami Poljšica, Krnica. Laze, Spodnje Gorje in Podnom; na Bohinjski Beli pa nov odbor za domače naselje in za podružnico Kupljenik; krajevna organizacija Ribno pa združuje Selo. Bodešče in Koritno. Tudi na konferencah podružnic so se volivci zadovoljivo izrazili o novih organizacijskih oblikah in vsebini Tovariša Franc Dijak, predsed- Janez Strgar, sekretar občinskega odbora, sta v razgovoru povedala, da so priprave na volitve že na podružničnih, še bolj pa na krajevnih konferencah, zelo razgibale prebivalstvo. V raznih krajih so vzklile nove pobude za zboljšanje dela, izrečeni pa so bili tudi številni dobri predlogi in zamisli občanov. Vse gradivo, ki se je nabralo na konferencah in v času pred volitvami, bo občinski odbor skrbno proučil in najbolj pereče zadeve predložil v obravnavo občinski konferenci, ki bo na Bledu predvidoma 20. januarja. — Člani SZDL so zlasti na krajevnih konferencah govorili med drugim o dveh najvažnejših in za sedaj tudi združitev občin in združitev kmetijskih zadrug. Oba problema so večinoma ocenjevali pravilno in razumno. Na Bledu se zlasti na združitev zadrug že temeljito pripravljajo. — V ta namen so tudi sklicali več posvetovanj, med njimi sestanek predsednikov zadrug, zadružnih svetov ter upravnih vodstev zadrug. Imeli pa so tudi posebni sestanek zadružnih svetov — na katerem so se zedinili za predvideno združitev. Na vseh konferencah so b*ili člani Socialistične zveze seznanjeni z novo vsebino dela krajevnih odborov po sklepih in smernicah 5. kongresa ter o vlogi krajevnih odborov SZDL kot družbenih sa-. moupravnih organov. Ze sedaj se je pokazalo, da bi vso problematiko v prihodnje lahko uspešno reševali v okviru sekcij, ustanovljenih za posamezna področja dejavnosti. Potrebo po ustanavljanju odborov ali sekcij v okviru krajevnih organizacij pravzaprav narekujejo same razmere na te- Danes konferenca Zveze komunistov našega okraja Kranj, 22. novembra Na Okrajnem komiteju Zveze komunistov v Kranju so danes končali zadnje tehnične priprave za okrajno konferenco Zveze komunistov, ki bo jutri v dvorani OLO v Kranju. Osnovne organizar cije Zveze komunistov po tovarnah, po mestih in vaseh so v zadnjem času izvolile 273 delegatov za to konferenco. Na konferenco je povabljenih tudi nad 40 gostov. Po uvodnem skupnem ple- narnem zasedanju bo konferenca dva dni nadaljevala o vlogi in nalogah komunistov v nadaljnjem utrjevanju delavskega upravljanja. Posebna komisija bo pretresala splošni razvoj našega komunalnega sistema in družbenega upravljanja sploh. Tretja komisija pa bo posebej ocenila posamezne organizacijske oblike dela in druga politična vprašanja v okviru rasti organizacij ZK in njihove vloge pri nadaljnjem razvoju na« šega družbenega sistema. Krajevni praznik v Podnartu Ob obletnici prvih ljudskih V Podnartu letos že petič praznujejo svoj krajevni praznik — obletnico prvih ljudskih volitev na območju sedanjega krajevnega odbora Podnart, ki jih je sklical odbor OF v tretjem letu okupacije. V spomir* na te volitve so si izbrali me9®e november za krajevni praznik. Letos bodo praznovali od 22. do 29. novembra. Včeraj je DPD Svoboda izvedla šahovski turnir, jutri pa bo strelska družina »-Stane Žagar« priredila strelsko tekmovanje. V sotjoto popoldne bo slavnostna seja KO Pod- nart, po kateri bo žalna komemoracija pred spomenikom padlih na Ovsišah, kjer bo sodeloval tudi pevski zbor »France Pre.eren« iz Kranja. Po žalnih komemoracijah bo v Kulturnem domu v Podnartu svečana akademija, za katero je pripravila lep program Svoboda iz Podnarta. Ob zaključku praznovanja, na Dan republike, bo v Podnartu zborovanje Pionirskega odreda »Alojz Rakovec« in slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Kako naj posluje Stanovanjski sklad iW8llilS^;S9 . slaMfanisko iradnio Pred sejo ObLO Kranj Kranj, 24. novembra - Odborniki Občinskega ljudskega odbora v Kranju so prejeli gradivo za seboj obeh zborov, ki bo jutri, 24. novembra. Kot je predvideno, bodo na seji razpravljali o izpolnjevanju družbenega načrta v tej občini do septembra letos. O tem je že razpravljal posebej Zbor proizvajalcev. Na jutrišnji seji bodo prav tako razpravljali o letošnjih pridelkih in gospodarjenju na kmetijskih posestvih ter o predlogu ustanovitve občinskega socialnega centra. Največ pozornosti pa vzbujajo pravila o poslovanju stanovanjskega sklada te občine, ki bodo jutri predložena odbornikom v razpravo in sklepanje. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš je bil .tu ustanovljen že pred dobrim mesecem. Namenjen je zlasti za kreditiranje stanovanjske gradnje, za dovršitev, za do-(Nadaljevanje na 3. strani) Pisali smo že o načrtih za gradnjo »Spomenika revolucije« v Kranju in prioocdi tuui suko makete. Vendar je bil prvotni načrt na podlagi širokih razprav v raznih organizacijah spremenjen in so namesto dveh večjih blokov sedaj na ploščadi predvideli tri bronaste skulpture, ki bodo ponazarjale tri najvažnejša obdobja v delavskem gibanju. V nedeljo dopoldne so si Kranjčani lahko ogledali osnutke skulptur v predvideni velikosti, ki so jih postavili v Parku Svobode, da bi kipar in arhitekt tako lahko določila lego in višino, ki bi kar najbolje ustrezali okolju. Informativni sestanki v -Iskri* HiBiIa delavcev o stanovaniski gradnji in samoprispevku Pisali smo Se, da imajo v Iskri redne mesečne informativne se-st'inke, na katerih seznanjajo čla-ne kolektiva o izpolnjevanju družbenega načrta in o ostalih Proizvodnih in drugih pomembnih Problemih. Tak sestanek so imeli tudi predli teden. Na njem so poročevalci seznanili člane kolektiva z izpolnjevanjem družbenega načrta v preteklih mesecih, nadalje s komercialnim poslovanjem podjetja in s perspektivami stanovanjske feradnje. Prav v zvezi s stanovanjsko R'adnjo so postavili pred vse čla-n^ kolektiva v Iskri tri vpraša- obliki ankete. Prvo vpra-jt< bilo: Ali menite, da je nja \ sanje ObSS zavzel pravilno stališče, da naj v prihodnje občinski stanovanjski fond sodeluje pri gradnji vsakega stanovanja z 1 milijon dinarjev? Drugo vprašanje je bilo: Ali soglašate, da tudi podjetje z enako ali večjo vsoto sodeluje pri unidnji vsakega stanovanja? In tretje: Ali jo pod temi pogoji pravilno, da tudi vsak interesent prispeva svoj delež h gradnji stanovanja? Na prvi dve vprašanji je večina delAVCCV v Iskri odgovorila, da strinja s stališčem sindikata. Precej je tudi delavcev, ki so pri- Zanimanje le veliko Bohinj ~ Dilo Delavske univer-Zc v Bohinju je popolnoma zaživelo. v prostorih osemletke se trikrat tedensko zbirujo odrasli dijaki srednje ekonomsko šole, ki je *ačela prva z delom. Zanjo jc vla-Wo izredno zanimanje saj preda-v°nja obiskuje 42 rednih slušate-'■'"'v. Pripravljalni tečaj se je pri-'Vl Uidt v srednji tehnični 6oll -'" '>! odsek, katerega poseču nič |**nj kot 54 delavcev iz bližnjih ^snoiuduihijskih podjetij kol »o >Jel- 1.11» Bled, »Klan-- Begunje, ka« Radovljica itd. v Bohinjski Bistrici so imeli redno vsak toden poljudno znanstvena predavanja i/, različnih področij. Ta se bodo prihodnji teden pričela tudi v Bohinjski Ccš-njici in celo na Gorjušah. Ta teden bodo izvedli tudi tridnevni seminar za mlade člane Zveze komunistov. Istočasno pa je razpisan tečaj za mlade gospodinje o sodobnem gospodinjstvu in zdravi pre-luaiu. -on pravljeni dati del svojih sredstev za gradnjo stanovanj, vendar se tu pojavlja problem, kako bodo prispevali sredstva za gradnjo stanovanj tisti, ki imajo razmeroma nizke osebne dohodke. Zanje bi moralo preskrbeti stanovanja podjetje. Ko so razpravljali o samoprispevku za stanovanjsko gradnjo, so nekateri menili, da bi bili s tem delavci, ki še nimajo stanovanj precej na slabšem v odnosu na tiste delavce, ki stanovanja že imajo, pa jim zanje ni bilo treba prispevati nobenih lastnih sredstev. Pri tem je prišlo do povsem nepotrebnih podtikanj in razburjanj, ki pa bi odpadla, če bi delavcem kdo pojasnil, da bo samoprispevek vsakemu delavcu povrnjen v obliki znižune najemnine. Na teh sestankih so delavci izrazili tudi željo, naj bi v prihodnje ne gradili več tako dragih stanovanj. Predvsem bi se dalo prihraniti precej sredstev na račun opreme. V stanovanja naj bi vgradili najnujnejše, vse ostalo pa naj bi si uredil vsak posameznik po svoji potrebi in možnostih. Tako bi se lahko zgradilo več stanovanj in tudi najemnina bi bila lahko nižja. Informiranje delavcev o vseh pomembnih problemih v podjetju in komuni jo nedvomno zelo ko- ristna zadeva. Zato ne bi bilo odveč, če bi po zgledu »Iskre« podobne sestanke uvedla tudi druga večja podjetja. Te sestanke pa je treba seveda predvsem dobro pripraviti. Razen tega je treba poskrbeti, da se mnenja, ki jih delavci na teh sestankih povedo, tudi v okviru možnosti upoštevajo. Le tako bodo dosegli sestanki svoj namen. na zborih SZDL v bohinjski in radovljiški občini Bohinj, 22. novembra — Ta teden so na sporedu konference organizacij SZDL. Prva konferenca je bila že v soboto, 19. novembra zvečer, v Polju. V nedeljo so bile konference v Stari Fužini in na Gorjušah. Udeleženci so povsod zelo sproščeno govorili o stvareh, ki so zanje važne. V Stari Fužini so zlasti govorili o živinoreji in o predvideni preusmeritvi sedanje pasme. Ob tem so se tudi strinjali za združitev njihove kmetijske zadruge v enotno zadrugo za ves bohinjski kot, ker smatrajo, da bi taka močnejša zadruga lahko več pomagala svojim članom kot je to bilo doslej. S predlogom za združitev njihove občine z radovljiško pa niso bili navdušeni. Imeli so pomisleke o poslovanju take občine in možnostih zapostavljanja oddaljenih krajev. Radovljica, 22. novembra — Pred dnevi je bila krajevna konferenca SZDL v Begunjah, na Srednji Dobravi in v Ljubnem. Danes pa bodo konference v Lescah, na Brezjah in v Mošnjah. V Begunjah so sprejeli sklep, da se dosedanja organizacija, kakor tudi organizacije v Dvorski vasi in Podgori združijo v enotni krajevni odbor SZDL. Na konferenci v Sr. Dobravi pa so precej govorili o prostorih za tamkajšnjo organizacijo. Sedaj, ko so v glavnem opravili vsa dela na vodovodu, so ljudje pripravljeni prispevati in delati tudi za ureditev prostorov za SZDL. Izrekli so se tudi za prispevke, da bi si tam čimprej nabavili televizor in uredili klubski prostor, kjer bi se sestajali ne le člani SZDL, marveč vaščani na sploh. Konference osnovnih organizacij so ta teden tudi v jeseniški in kranjski občini, v okolici Železnikov in drugod. Na vseh teh konferencah člani SZDL samokritično govorijo o komunalnih problemih, o dejavnosti družbenih organizacij in podobno. 0 B R R ZI POJflUl Po starem vzgledu: Gospa, Hamlst, njena hčsf ka in Jaz Ondan, ko so v kranjskem »Storžiču* vrteli Hamleta, odlično mojstrovino, ki sem jo videl ze pred leti in sem se ponovnega srečanja Pravzaprav nisem mlel sam, ampak skupaj s neko gospo in njeno hčerko. Ko se je film pričel smo se spopadli: Gospa in njena hčer-z njo že teden prej ve- ka s Hamletom, jaz pa z njunim selil, se je moja zadnja seja ne- dialogom. Bilo je nadvse prijetno U pričakovano zavlekla — tako da Najprej, je gospa ponudila svoji = sem pozno prišel do svoje vstop-H niče. In ker stari slovenski pre-H govor še vedno velja — Kdor § /..uhlji pride zadnji melje — sem H tudi jaz »mlel* v zadnji vrsti. hčerki zavojček bombonov. Odslej so postali vsi lirični prizori malce sladki. .. Naenkrat pa se je gospe zazdelo, da je njena hčerka lačna zato je odšla v bife nijo. po sendviče, a se hip nato vrnila || /; hčerki z opravičilom, da jih je = tu zmanjkalo in da bo skočila §§ samo do »Delikatese« ponjc. j§ Hamlet je naenkrat postal po- B vsem nezanimiv. Tako je gospa S odšla skupaj s Hamletom (ki je || prav tedaj odhajal v Anglijo) in = se z njim tudi vrnila iz Delikate- = se. Potem se je pričelo: med po- = grebom Ofelije sta použili prvega g (ki je bil zaradi solz verjetno ne- §§ koliko slan), z zadnjim pa sta §| končali ob Hamletovi smrti. Go- || spa jc zavzdihnila, bilo je zares H turobno (zmanjkalo jc sendvičev)! §f Ko smo odhajali iz dvorane S sem bil za nekaj nervoze in li- S ričnih doživetij na boljšem in ob- B sedla me je misel, da dandanes |1 ljudje premalo pazijo na svojo li- 5 J. K. g STRAN NOTRANJA ©.ZUNANJA POLITIKA SREDA, 23. NOVEMBRA 1960 Te DRI PO s u eru PRED OBISKOM Avstrijski listi so te dni objavili več člankov v zvezi z bližnjim obiskom jugoslovanskega sekretarja za zun. zadeve Koče Popoviča na Dunaju. Kot je znano, bo državni sekretar Koča Popovič prispel 24. novembra na tridnevni uradni obisk v Avstrijo. V splošnem listi ugotavljajo, da so se avstrijsko jugoslovanski odnosi v zadnjem času zelo izboljšali in bo zato tudi ta obisk lahko v tej smeri veliko prispeval. POLITIČNI MANIFEST Začasni narodni kongres Indonezije, ki zaseda v Bandungu, Je sprejel politični manifest, v katerem je predvideno, da bo Indonezija vodila politiko ustvarjanja socialistične družbe ter prijateljstva z vsemi državami na svetu. Kongres je razen tega v celoti potrdil zamisli predsednika Sukarna o razvoju gospodarstva in razpravljal 0 osnovnih določbah predloga o 8-letnem gospodarskem razvoju države. VOLITVE NA JAPONSKEM Končni uradni rezultati volitev v novi japonski parlament, ki Ima 467 poslanskih mest, kažejo, da je vladajoča Liberalno-demo-kratska stranka dobila 297 mandatov, socialistična stranka 145, socialni demokrati 16, neodvisni 5, komunisti 3, ostale stranke pa 1 mandat. DELO GENERALNE SKUPŠČINE Politični odbor OZN razpravlja o osnutku resolucije 11 držav — med njimi je tudi Jugoslavija — o razorožitvi. Posebni politični odbor OZN pa je odložil razpravo o razširitvi Varnostnega sveta In Ekonomsko-socialnega sveta ter začel razpravljati o problemih palestinskih beguncev. MACMILLAN V RIMU V ponedeljek popoldne sta prispela v Rim britanski premier Macmillan in zunanji minister lord Home. Z italijanskimi državniki se bosta pogovarjala predvsem o odnošajih med obema evropskima gospodarskima organizacijama ter skupnim evropskim tržiščem. — Razpravljala bosta tudi o odnosih v okviru Atlantskega pakta, o problemih razorožitve ter o odnošajih med Vzhodom in Zahodom. Ljudje in dogodki Jutri, t četrtek 24. novembra, bo odpotoval državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič na tridnevni uradni obisk v Avstrijo. S tem vrača obisk avstrijskemu zunanjemu ministru Brunu Kretskemu, ki je obiskal Jugoslavijo letos spomladi. Odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo so se po spomladanskem obisku zunanjega ministra zelo izboljšali. Rešenih je bilo nekaj konkretnih problemov, med njimi tudi vzpostavitev maloobmejnega prometa. Nobenega dvoma ni, da bo obisk državnega sekretarja Koče Popoviča prispeval k Se boljšim odnosom med obema državama. Med obiskom na Dunaju bosta imela državni sekretar Popovič Pred obiskom In minister Kretski priložnost izmenjati mnenja o mednarodnem političnem položaju in o dvostranskih odnosih. Ko avstrijski listi komentirajo bližnji obisk jugoslovanskega državnega sekretarja, razen redkih Izjem, z zadovoljstvom ugotavljajo, da so se avstrijski in jugoslovanski odnosi v zadnjem času močno izboljšali. Glasilo socialistične stranke »Arbeiter Zeitung« pa še posebej upozarja da mora Avstrija izpolniti obveznosti, ki jih je prevzela z državno pogodbo. Tu misli predvsem na nekatere obveznosti gospodarskega značaja, pa tudi obvezo, da iz svojih arhivov izroči Jugoslaviji zgodovinske dokumente, ki se nanašajo na tista jugoslovanska področja, ki so bila svoj čas pod Av- stroogrsko. S tem v zvezi ostro obsoja stališče nekaterih nacionalističnih in desničarskih listov, ki uprizarjajo kampanjo proti izpolnjevanju teh obveznosti. V zvezi z določili državne pogodbe je treba rešiti tudi problem koroških Slovencev. O teh problemih se je minister Kreiski pretekli leden pogovarjal z delegacijo koroških Slovencev. Gre predvsem za izpolnjevanje 7. člena državne pogodbe, ki govori o narodnostni enakopravnosti in uporabi slovenskega jezika v uradih in šolah. V vsakem primeru bi ureditev tega problema prispevala k še tesnejšim odnosom med obema državama. Slovenska manjšina v Avstriji bi lahko postala most med obema sosednima državama. Po obisku na Dunaju bo držav-t»«-> or"~o-toval tudi na uradni obisk v Ita-. e,_ j n~.i italijanska, vlada. To bo prvi obuft državnega sekretarja v Italiji. Z ozirom na to, da so se odnosi med Jugoslavijo in Italijo že doslej odvijali v vzdušju medsebojnega razumevanja in da je sodelovanje med obema državama čedalje bolj intenzivno in raznoliko, bo obisk Koče Popoviča te odnose lahko samo še bolj okrepil in spodbudil nadaljno razširitev stikov v obojestransko korist. Urejanje in krepitev naših odnosov s soednjima državama Avstrijo in Italijo bo nedvomno pomemben prispevek v prid okrepitve miru in miroljubnega sodelovanja v tem delu sveta. lilllllllllllllllllJHIIIIIIIIII^ Začela se je množična krvodajalska akcija na Gorenjskem V Žireh so se dobro odrezali Do l^onca decembra pričakujejo po vseh naših krajih 5000 prostovoljcev GORENJA VAS, 22. decembra - Danes je že drugi dan, ko tukaj deluje posebna ekipa ljubljanskega Zavoda za transfuzijo krvi. Kot Na HruSief m že 1954. leta pričeli preurejati njo večkrat prekiniti zaradi pomanjkanja sredstev pomagali s prostovoljnim delom. Ze pred leti so leta pa so odprli lep klubski prostor, kjer se vašč Upajo, da bo čez dve leti, ko bodo proslavljali Belem polju, dom v celoti urejen. V njem bodo društveni prostori, posvetovalnica za matere In ot kulturnem področju zelo delavni (imajo svojo god dramatsku skupino) pomembna pridobitev. In razširjati dom Svobode, vendar so morali grad-in drugih težav, čeprav so vaščani izredno veliko zgotovili manjšo sejno dvorano, 1. avgusta tega ani, posebno pa še mladina, zelo radi zbirajo. 20-letnlco ustrelitve 42 talcev - Hrušičanov na velika dvorana, knjižnica s čitalnico, vsi potrebni roke itd. Dom Svobode bo za Hrušičane, ki so na bo na pihala, orkester, mladinski pevski zbor, je predvideno, naj bi v Gorenji vasi v treh dnevih pregledali 510 prostovoljcev. Včerajšnji, prvi dan, je prišlo na pregled 192 prostovoljcev, od katerih je bilo 168 odobrenih za oddajo krvi. Po sedanjih izgledih bo ta načrt še znatno prekoračen. Javlja se neprimerno več ljudi kot prejšnja leta. Zlasti je več moških. Prav tako so se letos bolj zavzele za to akcijo vse družbene organizacije ter organizacije rezervnih oficirjev, Zveze borcev in druge. Akcija za oddajo krvi v našem okraju je najprej začela v Žireh, kjer so že v petek, 18. novembra, pregledali 186 prostovoljcev, kar je bilo znatno iznad prejšnjih predvidevanj. Ljudje so prihajali iz vseh oddaljenih vasi. Tako so se v Žireh, kot prvi v našem okraju, zelo dobro odrezali. Iz Gorenje vasi bo ekipa odpotovala v Škofjo Loko, kjer bo poslovala 24. novembra, za tem pa v Železnike, kjer bo 25. in 26. novembra. Potem bo akcijo nadaljevala v Bohinju, v Cerkljah, na Jesenicah itd. Skupno je predvideno, da se bo letos po vseh krajih Gorenjske javilo za oddajo krvi 5.000 ljudi. Upoštevajoč še potrebe transfuzijske službe na Golniku, ki jo oskrbujejo prostovoljni krvodajalci iz Tržiške in deloma tudi iz kranjske občine, je predvideno, da bo letos celotna akcija zajela približno 6.000 prostovoljnih krvodajalcev. -1. c. TUDI V ŽELEZARNI ODBOR RK Jesenice — Pretekli teden so * Železarni Jesenice ob pomoči sin* dikata in uprave podjetja ustanovili aktiv Rdečega križa. Novoustanovljeni aktiv RK, katerega predsednik je tovariš Boris Hmeljak( bo delal popolnoma samostojno, to je ločeno od ostalih služb. Naloga tega aktiva bo, s predavanji in sestanki seznanjati člane kolektiva o pomenu te humane organizacije in kar je glavno, skrbeti za čla-ne kolektiva. Pomembno vlogo bo moral odigrati prav sedaj, ko so V teku priprave za krvodajalsko akcijo na Jesenicah. O ŠOLSTVU Na pobudo Občinskega odbora SZDL v Kranju bo v dvorani OLO v petek, 25. novembra ob 16. uri» posebno predavanje o našem šolskem sistemu in o izobraževanju sploh. Predaval bo predsednik Zveze delavskih univerz Slovenije tov. Ivo Tavčar. Tekmovanje pionirjev zadružnikov zaključeno ovakev Pionirski odred »Tomaž Godec" iz Bohinjske Bistrice najboljši Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi v kranjskem okraju končali z enoletnim tekmovanjem pionirjev zadružnikov. Pred kratkim se je v Kranju sestal odbor, ki je vodil to enoletno tekmovanje pionirskih šolskih zadrug pri Zvezi prijateljev mladine okraja Kranj. Odbor je ocenil rezultate in predlagal nagrade za najboljše pionirske zadružne aktive. — Delo pa ni bilo lahko. Zanimanje za tekmovanje je namreč obsegalo organizacij s-ka kmetijska vprašanja, poizkusništvo v kmetijstvu, kot n. pr. za žitarice, travo, krompir in drugo, nadalje gozdarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, tehnični pouk in drugo. V tekmovanju je sodelovalo 52 pionirskih zadrug z 2799 pionirji, od tega 1534 pionirjev — zadružnikov. V času tekmovanja je tekmovalcem pomagalo 218 odraslih, od tega 131 predavateljev, 22 kmetijskih strokovnjakov in drugi. Uspela akcija državljanov v Gorjah Pobudi naj sledi dejanje Pred dnevi se je v Gorjah zbralo nad sto občanov in prebivalcev okoliških naselij na letno konferenco Socialistične zveze. Zbrani člani SZDL so ob tej priložnosti obravnavali razna politična in družbena vprašanja, organizacijske zadeve ter komunalne probleme tega območja. Bogata in zanimiva razprava je na konferenci opozorila na vrsto Btvari in zadev, ki jih v Gorjah poskušajo rešiti. Po zaslugi nekaterih prizadevnih vaščanov in političnih organizacij so v Gorjah zlasti v zadnjem času že v marsičem napredovali. Gradnja šole v Gorjah je že nekaj let kamen spotike, toda kot kaže, v prihodnje n« bo več. Odkar J« bil na pobudo političnega aktiva v Gorjah ■prejet sklep o krajevnem samoprispevku za gradnjo šole, pripra- Prijateljsko srečanje Bkof ja Loka Člani domske skupnosti škofjeloškega Dijaškega doma so minulo nedeljo obiskali Alane domske skupnosti Vajenskega doma v Kranju. Z njihovimi gojenci so m pomerili v šahu, streljanju In namiznem tenisu. Skofjeločani so v tem prijateljskem srečanju zmagali v namiznem tenisu In streljanju z zračno puško, Kranjčani pa v šahu. Po športnem srečanju so predstavniki obeh domskih skup nostl Izmenjali mnenja o delu in uspehih domske skupnosti, ugo tovili pa so tudi nekatere pomanj kljlvosti. Povratno srečanje bo jutri, 20. novembra, v Skofji Loki. Tako obliko medsebojnega sreča vanja In sodelovanja naj bi uvedle tudi šolske skupnosti, ki od Igravajo v tedanji reformirani šoli eišnjo vlog«. ve stalno napredujejo. Načrti za gradnjo so že pripravljeni in na pomlad bodo že pričeli z delom. Zafes omembe vredno je prizadevanje žena na področju zdravstvene vzgoje in prosvete, saj žene na lastno organizacijo prirejajo različne tečaje in podobno. Potrebna jim je le organizirana pomoč SZDL. Na konferenci to sklenili, naj se ustanovi pri krajevnem odboru sekcija za pomoč ženam. Ze samo ta dva primera — je pa še vrsto drugih — potrjujeta, da je treba zamisli in pobude državljanov organizirano podpreti in seveda tudi skrbeti, da se dokončno in dosledno uresničujejo. Včasih namreč manjka prizadevnih ljudi, ki bi takšne pobude organizacijsko usmerjali do končne uresničitve. Največkrat je prav od tega odvisno, kako bo v organizacijah potekalo delo. Organizacijski prijemi in metode, ki se jih poslužujemo pri izvedbi različnih nalog postajajo čedalje bolj pomembni, -jb Skupno so uredili 34 šolskih vrtov in dvorišč, pogozdili so 34 hektarov gozda z 32.206 sadikami, pomagali kmetijskim posestvom pri pobiranju krompirja, pomagali so pri raznih vaških delih, zbirali so star material itd. V tem tekmovanju se je najbolj izkazala pionirska zadruga Pionirskega odreda »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice. Za drugo mesto so določili PO »Staneta Rozmana« z Bleda in za tretje mesto PO »BAR« iz Gorenje vasi. Ta dva odreda bosta prejela republiški nagradi v vrednosti 50.000 dinarjev. Okrajno nagrado do 22.000 dinarjev pa bodo prejeli pionirski odredi s Senturške gore, Ribnega, Lučine, Koprivnika, Žirovnice in Ljubnega. Manjšo nagrado od 1" do 15 tisoč din pa bodo prejeli naslednji odredi: Bohinjska Bela, Primskovo, Cerklje, Poljane, soko in Preddvor ter pionirs:*8 zadruga »Toneta Cufarja« ze Jesenic. Nagrado od 7 do 10 tisoč din pa so določili še za pionirje osemletk v Lescah, Radovljici, Koroški Beli, Stražišču ter za osemletki »France Prešeren« in »Stane Žagar« iz Kranja. Več manjših nagrad pa bodo prejele tudi dru?9 zadruge in odredi, ki so tekmovali. Zastopnike pionirskih odredov l Bleda in Gorenje vasi bo sprejel predsednik LRS Miha Marinko, zastopnika zmagovalnega odrec'9 pa predsednik Tito. Za vse ostale pa bo pred praznikom, 29. novembrom, v avli OLO v Kranju svečan sprejem, ki ga bo priredil* OZZ Kranj in Zveza prijateljev mladine, (kupno z drugimi organizacijami. Nagrade bo pionirjem oziroma zastoonikom odredov i" zadrug podelil nredsednik OZZ Kranj Martin Košir. Socialni centri - nova organizacijska oblika za vzgojo ogrožene mladine Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Kranju je bil na dnevnem redu tudi predlog o ustanovitvi občinskega socialnega centra. Pri tem gre za novo obliko socialne službe, ki naj smotrneje skrbi za posamezne mladoletnike ter razne druge socialno ogrožene osebe. To pa bo mogoče le, če socialna služba ne bo več v rokah administrativnih or- Poslovili smo se od najstarejšega jeseniškega svobodaša Ze prejšnji teden so se Jeseničani poslovili od Franceta Hlade-ja, upokojenca jeseniške železarne. Pokojni France IUade je bil soustanovitelj prve Svobode na Gorenjskem, Jeseniške Svobode. Pomagal je orati ledino kulturno-politične dejavnosti na Jesenicah in doprinesel k ustvaritvi prvih temeljev za delovanje današnje Svobode. Vseskozi Je bil aktiven igralec in telovadec. Tudi po osvoboditvi je bil med prvimi v društvu. Ker v društvu aktivno ni mogel delovati, je bil vsa leta član upravnega odbora, kjer J. ■ n*. sveti precej pomagal. Da Je bil priljubljen kot komunist, kot svobo-daš, kot član delovnega kolektiva Železarne Jesenice in kot Jeseničan, je dokazala njegova zadnja pot. Številni prapori, kar šest poslovilnih govorov, žalostinke pevskega zbora in godbe na pihala, so bili le skromna oddolžltev pokojnemu Francetu za vse, kar je v 40-letnem delu na kulturno-polltlč-nem področju doprinesel za skupnost. Umrl je star 65 let, med jeseniškimi svobodašl pa še živi ln ne bo pozabljen. ganov, temveč v rokah družbenih organov, saj je prav družba tista, ki je v celoti odgovorna za pravilno reševanje socialnih problemov. Center naj bi začel poslovati v Kranju v drugi polovici leta 1961. Taki centri so bili pri nas doslej ustanovljeni le v nekaterih večjih mestih Srbije. -Priprave za to pa tečejo tudi v Celju in Mariboru, kjer prav tako kot v Kranju, čutijo potrebo po novi organizaciji socialne službe. — Jutri bodo o možnostih za realizacijo tega predloga razpravljali na seji ObLO Kranj. Po vojni se je pri nas precej vkoreninilo mišljenje, da v naši družbi ne more in ne sme biti socialnih problemov češ, da je že naš sistem urejen tako, da je za . vse zagotovljen življenjski minimum. Toda vojna Je brez dvoma pustila velike posledice, ki jih mnoge sirote, invalidi in številni drugi prizadeti posamezniki še danes čutijo. Hkrati pa tudi sedaj nastajajo novi socialni problemi, ki so posledica hitrega vsestranskega razvoja. Ob zapuščanju osamljenih kmetij in s preseljevanjem v industrijska središča nastaja cela vrsta težav za posameznike, zlasti za starejše ljudi. Posebne problem« prinaša stanovanjska stiska v mestih ln prehitre socialne spremembe, ki nastajajo, ko se ljudje »kar čez noč« znajdejo v povsem novem okolju in v drugačnem odnosu do skupnosti. Vse to povzroča pri posameznikih določene materialne, moralne in duševne spremembe, ki imajo večje ali manjše posledice. Hiter gospodarski vzpon v zadnjih letih je zagotovil možnost za hitrejše povečanje osebnega ln družbenega standarda naših ljudi. Toda problemi socialne službe se vzporedno s tem ne zmanjšujejo. Z dviganjem splošne življenjske ravni in zaradi nagliii socialnih in družbenih sprememb, obstaja tudi možnost, da se posameznikom, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso deležni izboljševanja življenjskih pogojev, nudi posebna pomoč. Zahteve te službe preraščajo sedanji okvir socialnega varstva. Sedanja služba socialne zaščite v občini je v glavnem omejena na upravni aparat. Uslužbenci so preobremenjeni s pisanjem raznih aktov in z drugim administrativnim delom. Zn zahtevnejše delo nimajo niti časa. Tako ima Služba za socialno varstvo pri ObLO Kranj sedaj 580 dopiaov, ki obravnavajo naj- različnejše negativne pojave i*1 probleme. V največ primerih g<"9 za socialno ogrožene otroke in mladoletnike ter za njihove starše. Pri tem pa še niso upoštevan' otroci pod skrbništvom, otroci padlih borcev, delo pri varstvu odraslih (Invalidov, materialno ogroženih, starejših in onemoglih, bolehnih itd.). Zaradi tako različne tematike i9 čutiti potrebo po posebni vrsti strokovne socialne službe, ki bl se zavzela za probleme (posameznikov ali skupine ljudi), ki pojavljajo na področju socinlm1' ga varstva. Poleg proučevan.8 posameznih negativnih pojavov naj bi Iskala tudi možnost z* pravočasno preprečevanje težav, še preden bi se te odrazile prc" družbo. V okviru socialnega centra naj bi poslovala tudi Poklicna posvetovalnica, ki v Kranj11 že deluje in je samo v letošnjem letu svetovala 730 mladoletnikom ustrezen poklic. Sedanje potrebe kažejo, da naj bi center proučeval predvsem P°" trebe vzgojno in moralno ogroženih mladih ljudi. Prav tak« naj bi center prevzel skrb O*« rejniško službo, to je skrb nad tistimi otroci, ki so brez starši ali so bili iz kakršnihkoli dmSin vzrokov dani v skrbništvo tujim ljudem. Posebnega pomena ri3J bi bila preventivna socialna sit'*' ha. Ta bi med drugim tudi strokovno pomagala upravnim org*' nom, šolam, stanovanjskim skupnostim, družbenim organizacijam ln vsem drugim organom, ki P0* magajo reševati socialna vpr** sanja, BREDA, 23. NOVEMBRA 1960 GOSPODARSTVO STRAN Ob desetletnici kranjske Obrtne zbornice Hiter razvoj naj se prilagodi domčasJm potrebam krofa V ponedeljek, 21. novembra popoldne, je bila na Stari pošti v Kranju slavnostna seja v počastitev 10-letnice obstoja kranjske Obrtne zbornice. Te pomembne Bvečanosti sta se med drugim udeležila tudi predsednik zvezne Obrtne zbornice Tone Fajfar in podpredsednik republiške Obrtne zbornice Polde Potočnik. Navzoči so bili najprej seznanjeni z delovanjem zbornice in razvojem obrti v tem območju. Ne glede na težave, ki so se pri razvoju obrti v zadnjih desetih letih pojavljale, je obrt kot celota, posebno pa še družbena, Pred seio OSLO (Nadaljevanje s 1. strani) zidavo oziroma za kreditiranje večjih popravil obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj, ter za kreditiranje gradenj komunalnih objektov, ki so s stanovanjsko gradnjo v neposredni zvezi. Predlog pravil predvideva, naj bi bili razpisi posojil za vse prosilce enaki tako za podjetja in organizacije kakor tudi za zaposlene delavce. Toda prednost bo imel tisti, ki bo nudil višjo obrestno mero, krajšo odplačilno dobo in ki bo nudil večjo lastno udeležbo pri gradbenih stroških. Hkrati pa predlog predvideva prednost tudi takemu graditelju, ki bo z načrti dokazal ekonomične j šo gradnjo in ki bo v najkrajšem roku zagotovil stanovanje. Seveda bo upravni odbor sklada vsako leto vnaprej določal merila, kolikšen del sredstev naj se na primer uporabi za posojila stanovanjske gradnje v družbeni, v zadružni ali v . individualni gradnji. Interesenti za posojila naj bi se javljali ob vsakoletnih natečajih, ki jih bo v imenu sklada razpisovala Komunalna banka, pri kateri bodo sredstva naložena. V stanovanjski sklad se bodo zbirala vsa sredstva za stanovanjsko gradnjo, in sicer redni prispevek- gospodarskih organizacij, amortizacija (najemnine, hiš-nine, obresti in podobno). Pravila sklada določajo pravice in dolžnosti upravnega odbora tega organa pri dajanju posojil, pri oddajanju in propadanju hiš in stanovanj, pri razpisovanju natečajev in podobno. -1. c. Pred dnevi so odpeljali s posebnim vlakom iz Zagreba iz podjetja »»Rade Končar« v Sovjetsko zvezo drugi del pošiljke 180 transformatorjev - v vrednosti 320.000 dolarjev. • Združeno podjetje -Dalmacija cement namerava zaprositi za naslednjem natečaju Jugoslovanske investicijske banke za 5 milijard 300 milijonov dinarjev kredita za rekonstrukcijo in prehod na proizvodnjo umetnega cementa. Po rekonstrukciji bi se povečala sedanja proizvodnja od 430 tisoč ton navadnega cementa na 750 tisoč ton umetnega cementa. Dve vrsti tarif za PTT bodo v veljavi že v najkrajšem času. Tarifi bosta ločeni za splošne storitve, ki jih bo določala skupnost jugoslovanskih PTT podjetij v sporazumu z ZIS in krajevne ta- dosegla velik napredek, ki je posebno viden v obdobju izpolnjevanja petletnega perspektivnega načrta 1957/1961. - V dokaz tega vzpona le nekaj podatkov: leta 1950 je bilo 1656 obrtnih obratov, od tega v družbeni obrti 181 in v zasebni obrti 1461. Do danes se je stanje spremenilo, tako da je skupaj 1419 obrtnih obratov, od tega 203 v družbeni obrti, povečanje za 12,1 odstotka, v zasebni obrti pa je 1216 obratov, zmanjšanje za 17,56 odstotka. Zmanjšanje števila obrtnih obratov pa ne pomeni zmanjšanje kapacitet v obrtništvu, saj nam število zaposlenih da ugodnejšo sliko. Vrednost obrtniške proizvodnje in storitev bo znašala v kranjskem okraju leta 1960 približno 9,5 milijarde dinarjev, od tega v družbeni obrti 7,5 milijarde, v zasebni pa za 2 milijardi dinarjev. Samo teh nekaj podatkov nam kaže na uspeh v obrti, ki je tesno povezana s splošnim gospodarskim napredkom na vseh področjih družbeno ekonomskih dogajanj. Predsednik zvezne zbornice Tone Fajfar je med drugim poudaril, da naj bodo zbornice tisti družbeni organ, ki naj skrbe za hiter nadaljnji razvoj obrtništva na določenem področju, pri čemer ne smejo pozabiti na prilagoditev potrebam posameznih krajev. Dejal je, da bi morale konkretno politiko obrtništva voditi za svoja področja posamezne občine. Za nesebično delo pri razvoju kranjske Obrtne zbornice in za napredek obrti sploh, so najzaslužnejši člani prejeli ob zaključku slavnostnega dela te seje, skromna priznanja. M. F. ,Vino" Kranj ob deseletletnici delavskega samoupravljanja V minulem tednu je delovni kolektiv podjetja »Vino Kranj« praznoval 10-letnico delavskega samoupravljanja. Na svečani seji so pregledali in ocenili delo in uspehe samoupravljanja in prikazali razvoj podjetja od ustanovitve do danes. Uspehi res niso majhni, zato je bila odločitev, DS. da nagradi s skromnimi nagradami tiste člane kolektiva, ki so več kot 10 let delovali v podjetju povsem pravilna. Na slavnost so povabili tudi upokojence, nekdanje člane kolektiva. Podjetje »-Vino Kranj« je spadalo prvotno pod upravo podjetja -Vino Ljubljana«, vendar se je kasneje osamosvojilo. Do 1948. leta je podjetje gostovalo v najetih prostorih. Istega leta se je podjetju operativno priključilo tudi nacionalizirano gostinsko podjetje »•Pri starem Maverju«, kasneje pa še več drugih. Pridobljena osnovna in obratna sredstva so se stalno večala, naglo pa se je večal tudi promet podjetja. Tako so imeli v letu 1948 okoli 46 milijonov prometa, za letos pa ga predvidevajo že 320 milijonov. Od prvotnih 5 zaposlenih, se je število povečalo na 40 ljudi, njihovo delo pa že od ustanovitve, to je od 1947. leta, vodi tov. Stane Likar. Nesreča zaradi V podjetju Jelovica v Skofji Loki stalno izboljšujejo higiensko-tehnično zaščito delavcev. Sedaj prehajajo že v drugo fazo dela hi-giensko-tehnične varnosti. Tu mi- ivcstl erodij rife za tisti del storitev, ki se začno in končajo na ozemlju enega podjetja. Krajevne tarife bodo določali delavski sveti PTT podjetij v sporazumu z ljudskimi odbori. Letos je bilo v Jugoslaviji odprtih 17 novih fakultet, katerih skupno število se je s tem zvišalo na 77. To je za 57 fakultet več, kot jih je imela Jugoslavija pred drugo svetovno vojno. Tovarna »-Celuloze-« iz Medvod se pripravlja na razširitev svojih obratov in modernizacijo proizvodnje v papirnici v Goričanah. Na površini 77.000 kvadr. metrov bodo zgrajeni novi objekti, celotna vrednost gradbenih del, ki bi morala biti končana v treh letih, pa znaša 800 milijonov dinarjev; skupno z opremo bo nova investicija znašala 3 milijarde dinarjev. slimo predvsem na vprašanje lesno obdelovalnih orodij za stroje. Za utorjenje večjih utorov v lesu uporabljajo, tako kot v drugih podjetjih lesne stroke, sekala z vstavljenimi rezili, ali tako imenovane »krampače«. Ta orodja pa so zelo nevarna. Nevarna zato, ker rezila niso zavarovana in delavec lahko v skrajnem primeru izgubi več prstov ali celo roko. Rezila, vstavljena v sekala so navadno nepreizkušena, napravljena proti predpisom, v domači mehanični delavnici. Nezgoda s takim orodjem, napravljenim na »črno«, se je pripetila prav v zadnjem času. Zato so v podjetju sklenili, da bodo omenjena orodja zamenjali z novimi, pri katerih je možna le minimalna nesreča. Večjo količino teh orodij bodo nabavili pri tvrd-ki OPPOLT v Nemčiji in jih bodo dobili že v letošnjem letu. S tem se bodo v podjetju izognili nesrečam, ki bi prav gotovo še nastajale, delavci pa bodo veliko laže in z večjim veseljem delali. Prav bi bilo, da bi vsa podjetja lesne industrije odstranila iz proizvodnje te nevarne »krampače« in jih nadomestila z novim varnejšim orodjem. bonbonov, Trgovska morala ped mlkroseiopcsn Take zgodbe niso nove — najmanj toliko so stare kot trgovina. Toda ta se je pričela zadnjič, ko smo s prijatelji hodili po Gorenjski in ko smo si v neki zakotni trgovinici ob majhnem dečku, ki je kupil za 10 dinarjev bombonov in ki so mu jih kar odšteli, domislili, da bi še mi preizkusili poštenost naših trgovcev. Pravzaprav le »majhno poštenost«. Vendar če ji globje pogledamo v obraz konec koncev le ni tako majhna. Kamorkoli smo prišli smo si v bližnji trgovini zaželeli za nekaj dinarjev bonbonov — navadno zelenih mentolovih; če pa teh ni bilo smo segli tudi po drugih. Največkrat so nam jih kupovali majhni otroci, včasih pa smo tudi sami stopili v trgovino in čestokrat slišali marsikatero pikro na račun naših 10 dinarjev. Končno, zakaj ne bi smel človek kupiti samo za 10 dinarjev. Rezultati naše drobne trgovske ankete: {») V Železnikih nam je iz bližnje Slaščičarne mala Mojca Cer-naga prinesla za 10 dinarjev 25 gramov bonbonov — toda že v trgovini v Lušah so nam povedali, da bi jih moralo biti najmanj 30 gramov. © Francka Vilman (10 let) in Ivan Skomavc (4 leta), sta v trgovini Delikatesa v Mojstrani dobila za 10 dinarjev 16 oziroma 14 bonbonov. 0 Na Jesenicah smo v trgovini Koloniale za 10 dinarjev dobili naslednje število bonbonov: Irena Strajner (6 let in pol) 9, Višnar (6 let) 11, Barbara (5 let in pol) 10 bonbonov. © V Kranju smo z našo anketo zastavili na široko. V trgovini Koloniale na Titovem trgu je Pavle Porenta dobil za 10 dinarjev 8, naš kolega novinar pa za isti denar 7 bonbonov. V trgovini Oskrba prav tako na Titovem trgu sva Drago Perne s prijateljem dobila isto število oonbonov kot najin mali prijatelj Drago Sajn. V Slaščičarni Sink pa sva s prijateljem dobila za 10 dinarjev 11 mentolovih bonbonov, tu teh niso stehtali niti prešteli. V Delikatesi so ob najini prošnji, ko so nama tehtali bonbone pikro pripomnili, da se norčujeva iz njih. © Na Golniku pri Kranju so malemu Srečku Mežnariču nateh-tali za 15 dinarjev 9 bonbonov, mali Marici pa 10. S prijateljem sva potem vsemu navkljub stehtala en sam bonbon: skoraj pol dkg ima. Ze onkraj ceste pa sva za 10 dinarjev dobila komaj 7 bonbonov — skupaj približno 23 gramov, a morala bi jih dobiti, če računamo po najvišji prodajni ceni, vsaj 34 gramov — torej sva bila oškodovana pri 10 dinarjih približno za 2 bonbona ali debra 2 dinarja in pol. Marsikje Srečko ln Mari ju preštevata bon j j n« druga pa 10 Prvi jih je naštel 9, Tudi Francka in Ivan nista zadovoljna — gre za razliko dveh bonbonov po naših trgovinah za take majhne vsote sploh ne tehtajo, ampak odločajo »po obrazu«. Vendar, če sem jaz za to vsoto prejel 11 namesto povprečno 8 ali 9 bonbonov, jih je moj naslednik prejel samo 6 ali 7. Sicer trgovina ne bi šla. Vsa ta naša akcija je pokazala, da se zdi našim trgovcem vsota 10 dinarjev tako nepomembna, da se še tehtati ne splača. Vse to pa kaže, da naša trgovina še vedno raje prodaja malo za visoke vso-I te, kakor pa veliko za majhne vsote. i To je le droben utrinek iz množice, ki mu posvečamo včasih pre-i malo pozornosti. Kljub temu, da je tako neznaten, pa nosi s seboj mnogo nezdružljivega z našo družbeno skupnostjo. Koristno cfiio BohlnjiSfca Bela Gasilci tega kraja so pod Slapom Sušica na Požarju zgradili večji vodni bazen, ki bo služil kot rezervoar vode v primeru noiara. Z deli so zikliučili v nedeljo, 20. novembra. Vodni bazen so zgradili gasilci največ s prostovoljnim delom, nekaj pa je prispevala tudi gasilska zveza. Z izgradnjo tega bazena je bilo onravljeno z~"es koristno d?lo, saj so dosedanje izkušnje pri požarih pokazale, da so bile čestokrat posledice prav zakadi pomanjkanja vode precej večje. li!!i:i!!!i!!!!:!l!ll!!i:S!!!m O Obsežna stanovanjska gradnja na Hrvatskem. Letos so na Hr-| vatskem investirali za stanovanjsko gradnjo v družbenem in zasebnem sektorju nad 27,3 milijarde dinarjev. (*) Razprave o morebitni zdru-Žit vi podjetij »Tobi« in »Hirrto«. Mariborsko podjerie »Hidromonta-?.a« in podjetje »Tobi« iz Bistrice pri Mariboru naj bi se po nekaterih predlogih združ:!i v novo močno podjetje, ki bi obdržalo sedanji proizvodni program obeh samostojnih podjetij. Iz poročila na Okrajni konfenci ZK Pravilna Danes, v sredo, 23. novembra, bo v Kranju začela z delom konferenca komunistov okraja Kranj, ki bo trajala dva dni. Tu objavljamo nekatere izvlečke i/, poročila za to konferenco, ki prikazuje delovne uspehe organizacij ZK v splošnem družbenem in gospodarskem razvoju. Izkušnje zadnjih dveh let so pokazale, da ni moč računati na trajno učinkovitost tistih gospodarskih ukrepov in ciljev, ki so plod tehnokratske ali celo birokratske računice in niso v soglasju s potrebami razvijanja in utrjevanja materialne osnove, ki jo terja sistem socialistične demokracije. Vloga Zveze komunistov v organih delavskega samoupravljanja je prav spričo takih ugotovitev izredno važna in pomembna. Delavsko samoupravljanje je tisto torišč. tiHa osnovnih organizacij, kjer pridejo najlaže do izraza načela socialistične demokracije. Pri vsebinski rasti organov de-luvsk"',a samoupravljanja je vloga Zveze komunistov nesporna in izredno pomembna. - Konkretni rezultati pa se kažejo v doseženih gospodarskih uspehih našega okraja v zadnjih letih. Vrednost bruto produkta se je na primer dvignila za okroglo 19 milijard dinarjev -(od okroglo 102 milijard v 1958. letu na 121 milijard letos). Največji delež pri tem je dosegla industrija, ki je povečala bruto produkt od 79 na 94 milijard dinarjev. -Prav tako se je narodni dohodek okraja povečal od okroglo 35 milijard v 1958. letu na 41 milijard dinarjev letos. Ti uspehi so tem večji, ker so doseženi z minimalnim povečanjem števila zaposlenih delavcev, in sicer od 26.856 na 27.4158. To je omogočilo tudi nenehno dviganje delovne storilnosti in seveda vzporedno povečanje OMbnih dohodkov zaposlenim. — Prejemki zaposlenih so od 1956. do vključno 1959. leta naraščali letno v povprečju za 22,8 %. kar je kljub rahlemu naraščanju cen vsekakor pomenilo nenehni dvig realnih 1dohodkov. Hkrati ■ dviganjem normalnih in realnih dohodkov zaposlenih, pa se je v zadnjih letih zelo dvignila tudi investicijska dejavnost, in sicer od okroglih 2816 milijonov dinarjev pred dvema letoma, na skoraj 4 milijarde letos in to zlasti za družbeno gradnjo. Da so v tako kratkem obdobju doseženi toliki uspehi je dokaj prispevalo tudi nagrajevanje po učinku, ki se je že uveljavilo v večini naših gospodarskih organizacij. Naslednji element, ki je bistveno pripomogel k tem uspehom je nadaljnji proces decentralizacije delavskega samoupravljanja in decentralizacija na ekonomske enote. To je proces, ki je sicer šele na začetku svojega razvoja, ki pa prav spričo dosedanjih uspehov kaže, da bo v perspektivi odprl še neslutene možnosti razvoja. Vsi ti uspehi v gospodarstvu so predvsem rezultat uspešnega sistema delavskega samoupravljanja. To je predvsem rezultat sistema, ki je v danih pogojih razvil iniciativo in osebno zainteresiranost delavcev do tolikšne stopnje, kot je ni mogel razviti no- beden kapitalistični sistem. — Ta razvoj je hkrati dokaz, da je Zveza komunistov pravilno ravnala, ko je vseskozi utrjevala in razvijala organe delavskega upravljanja kot samostojne družbene organizme neposredne socialistične demokracije. Vzporedno z razvojem delavskega samoupravljanja so komunisti zelo aktivno sodelovali pri uveljavljanju komunalnega sistema. Pri tem je važno, da so komunisti razumeli, da razvijanje komunalne ureditve in vseh ostalih oblik socialistične demokracije ni samo sebi namen, temveč da jo to le sredstvo za stvarno samoupravljanje in za dejansko izboljševanje materialnega in kulturnega stanja ljudi. Zato se je v zadnjih dveh letih zelo razširil krog državljanov, ki aktivno sodelujejo v organih družbenega upravljanja, kjer jih je danes že več kot 9000. Toda ob tem se pred komuniste v teh organih postavlja glavno vprašanje in sicer, kako tem organom nakazovati pravo vsebino in jim zagotoviti uspešno delo. Posebno poglavje v poročilu zavzema pregled dela komunistov pri uveljavljanju v sindikalnih in mladinskih organizacijah pri utrjevanju zavesti državljanov, da vse bolj samozavestno nastopajo na zborih volivcev in na drugih sestankih, delo komunistov v stanovanjskih skupnostih, pri kra- jevnih odborih na deželi in podobno. Se posebej pa je prikazana dejavnost komunistov v vrstah SZDL. Na lanskih volitvah v vodstva osnovnih organizacij je bilo izvoljenih v našem okraju v te organe 1876 članov SZDL. Med temi je 613 komunistov. Hkrati s tem se je povečalo v teh organih število mladine od 2C8 na 366, kar so tudi komunisti vztrajno podpirali. Zelo važna naloga komunistov je, da se nenehno učijo in usposabljajo. Ta dejavnost je zelo oživela lani ob študiju Programa ZKJ. Pri občinskih komitejih so ob tem nastali predavateljski aktivi. Skupno je pri tem delu sodelovalo 203 komun'stov — predavateljev. Hkrati je bila lani v Kranju organizirana večerna politična šola ter dva trimesečna tečaja na Jesenicah. Največje prizadevanje ideoloških komisij pa je bilo lani pri ustanavljanju delavskih univerz. Danes imamo v okraju 8 delavskih univerz (v vseh občinskih središčih, razen v Zireh), v katerih sodeluje 265 predavateljev. — Skozi vse oblike izobraževanja (večerne šole, rfvzni tečaji in podobno) je šlo letos 53.775 državljanov, kar je velik uspeh. — Največ, in sicer 44.407, se jih je udeležilo poljudno znanstvenih predavanj, 4601 družbeno ekonomskih, 3370 idejno političnih ter 1397 strokovnih. De- lavske univerze so sedaj najmočnejše institucije, ki se ukvarjajo z izobraževalno dejavnostjo. Doslej so organiz:rale 156 šol, seminarjev in tečajev, 12 ciklusov s 475 predavanji. V nj'hovem okviru so delovale osomletke ta.' odrasle, ekonomska sredn;a šola, tehmčna srednja šola, vse politične šole, šola za starše, šola za ml^e, razni jezikovni tečaji, strokovni tečaji, seminarji za člane delavskih svetov, upravnih odborov, za vodstva sindikalnih podružnic, za vodstvesj kader v podjetjih, nadalje seminarji za člane zadružnih svetov, šolskih odborov, krajevnih odborov, za vodstva političnih organizacij itd. Toda delavske univerze so imele zlasti ob njihovem začetku, lam. zelo velike težave. Primanjkovalo jim je kadra, prostorov, sredstev in podobnega. — Letos se je stanje ponekod že izboljšalo. V Kranju, na Jesenicah in v Šk. Loki imajo začasne prostore. Tudi skupna sredstva, ki so jim bila lani pičlo odmerjena samo v višini 4 milijonov din, so letos že povišana na skoraj 14 milijonov din, kar pomeni dokaj-šen napredek. S takimi in podobnimi problemi so se zadnja leta ukvarjali komunisti. Kot člani samoupravnih organov, kot člani družbenih organizacij, kot navadni državljani na zborih volivcev in drugod utirajo pot novim odnosom med ljudmi. STRAN OBVEŠČEVALEC SREDA, 23. NOVEMBRA 1960 PRODAM Prodam os (slavo) za skobelni Stroj. Sp. Besnica 47 4378 Prodam telico, 6 mesecev staro, za pleme od dobre krave, zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku 4379 Za pitanje prašičev samo R E D I N ker pospešuje debeljenje Prodam kravo, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku 4391 Prodam 3 prašiče po 60 kg težke. Kestnar, Dobruša 6, Vodice 4392 Hrastovo pohištvo: jedilnico -okrogla raztegljiva miza, štirje tapecirani stoli, dva tapecirana fotelja, omara s knjižno poliao, izredno poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 4393 Prodam otroško posteljico — ne-pleskano, s' predalom in peresnico (žimnico z vzmetmi). Marta Wend-ling, Planina 32, Kranj 4394 Prodam korenje ali zamenjam za seno. Naslov v oglasnem oddelku 4395 Prodam dve kozi. Zadružna 3, Primskovo 4396 Prodam mladega lovskega »Tri-erja«, starega 3 mesece, z rodovnikom. Rupa 33, Kranj 4397 Prodam 1500 kg korenja. Naslov v oglasnem oddelku. 4413 KUPIM Kupim strešno opeko - takoj. -Naslov v oglasnem oddelku 4398 Kupim dobro ohranjeno kuhinjsko mizo. Naslov v oglasnem oddelku 4399 Kupim kravo — jalovo, ki ima še srednjo količino mleka. Rovte 10. Podnart 4400 Kupim motorno kolo starejšega tipa od 500 do 1200 ccm. v voznem ali nevoznem stanju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 4414 Kupim njivo na Primskovem ali v bližini. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 4415 Kupim dobro ohranjeno klavirsko harmoniko. Plačevala bi po obrokih' Naslov v oglasnem oddelku. 4416 0 T A L C Zahvaljujem se gasilskemu društvu Trstenik in kranjskemu gasilskemu društvu za hitro pomoč ob požaru. Alojz Grašič, Trstenik 4402 Dekle, ki dela na 2 izmeni gre pomagat v gospodinjstvo za hrano n stanovanje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 4403 Sprejmem v varstvo otroka od enega leta naprej. Naslov v oglasnem oddelku. 4404 Bralcem in naročnikom! Uredništvo in uprava »Glasa« sta te dni že začela s pripravami na vsakoletno tradicionalno nagradno žrebanje za svoje naročnike. Za spremembo od prejšnjih let bodo nagrade za leto 1961 bogatejše in pestrejše. 9 1. nagrada — moped ali televizijski sprejemnik (po želji) # 2. nagrada — električni štedilnik 0 3. in 4. nagrada — radijski sprejemnik in še najmanj 100 nagrad, ki jih za naše vsako-, letno žrebanje poklonijo delovni kolektivi. Mikavno, kaj? Toda tudi vi ste lahko srečni dobitnik. Seveda pa se morate tudi v prihodnjem letu naročiti na »Glas«. Nagradnega žrebanja, ki bo predvidoma februarja prihodnje leto, se boste lahko udeležili z enim, dvema ali tremi kuponi, in sicer pod pogojem, če boste vplačali polletno ali celoletno naročnino ali pa če boste že peto leto naš naročnik. In če k vsemu temu dodamo še, da je vsak naš naročnik nezgodno zavarovan in ima 50 odstotkov popusta pri oglašanju, boste prav gotovo ostali ali pa postali naročnik najbolj priljubljenega časopisa na Gorenjskem — »Glasa« — tudi v letu 1961. Uredništvo in uprava Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij trgovskega podjetja »PRESKRBA«, Tržič razpisuje delovna mesta: 1. Poslovodje-kinje za poslovalnico Jolendol, 2. Poslovodje-kinje za poslovalnico Sebenje. 3. Trgovskega pomočnika — prodajalca železninarske stroke. Osebni dohodki po TP in pravilniku o nagrajevanju po učinku. Nastop službe podi. s 1. januarjem 1961. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe pod 2. in 3. možen takoj. Opozarjam vsakogar, ki bi širil kakršne koli neresnične govorice o meni zaradi napada v Straži- šču, da ga bom preganjal sodnim potom. Plestenjak Pavle. 4405 Najden ključ od motorja dobi lastnik pri Božeglav, Cesta Kokr-škega odreda 19, Kranj. 4406 Plesna sekcija DPD Svoboda -Kranj center, organizira začetni-ški plesni tečaj vsak četrtek od 18.30 do 21. ure v prostorih Delavskega doma v Kranju. Vpisovanje v tečaj bo 24. in 25. t. m. v prostorih Delavskega doma — vhod nasproti avtobusne postaje, stopnišče Delavske univerze od 18. do 19.30 ure. Tečaj se prične v četrtek 1. decembra. Vljudno vahlje-ni. 4407 AMD Šenčur obvešča vse šoferje amaterje in traktoriste, da bomo zaključili z zamenjavo vozniških dovoljenj 30. novembra 1960. Vse zainteresirane naprošamo, da pohitijo z zamenjavo starih vozniških dovolienj, ker po tem roku zapadejo. Zamenjava se vrši vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure v klubski sobi Zadružnega doma v Šenčurju 4401 AMD Podnart obvešča vse voznike motornih vozil, da bo zadnja vozniška dovoljenja izdajalo v soboto, dne 26. novembra 1960 od 18. do 19. ure v društveni pisarni. 4408 Ušel je pes volčjak. Sliši na ime Riso. Sporočiti proti nagradi na naslov Pečar, Cesta Kokrškega odreda 24. Kranj. 4409 Izjgubil sem zagam'ač (kurbel) na cesti iz Poljan do Kranja. Najditelja prosim naj ga proti nagradi vrne na naslov: Klemenčič Martin. Gorenja vas 58 nad Skof-jo Loko. 4410 Občinska zveza DPM Jesenice razpisuie delovno mesto tehničnega sekretarja z znanjem strojeois-ja in eventuelno stenografije. Nastop službe takoj. Prošnje je dostaviti do konca novembra na Občinsko zvezo DPM Jesenice. 44f 1 Nudim sobo in hrano ženski za pomoe v gospodinjstvu v popoldanski urah. Naslov v oglasnem oddelku. 4412 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu in Glasu za izplačano zavarovalnino. Časopis ►Glas- vsakomur priporočam. — Grašič Alojz. Trstenik. POSLOVNI CAS TRGOVINSKEGA OMREŽJA GORENJSKE V ČASU PRAZNOVANJA 29. NOVEMBRA 1960 V soboto, dne 26. novembra 1960 bodo vse prodajalne odprte dopoldne in popoldne, kot vsak običajen delavnik; v nedeljo, dne 27. novembra, bodo odprte samo tiste prodajalne, ki so odprte običajno ob nedeljah: v ponedeljek, dne 28. novembra, bodo zaprte vse prodajalne razen tistih, ki so odprte vse dni v letu in dežurnih prodajaln kruha, ki so običajno odprte ob nedeljah; v sredo, dne 30. novembra, bo poslovni čas isti kot običajno ob nedeljah, le da bodo odprte dopoldne tudi še mesnice ter od 6. do 9. ure zjutraj prodajalne mleka, -Prodajalne kruha bodo zaprte. Kjer bi se pokazale potrebe, lahko uprave podjetij uvedejo tudi še daljši poslovni čas. O svojem poslovnem času bodo posamezne prodajalne tudi še same obvestile potrošnike. Trgovinska zbornica Kranj Kranj Jesenice Tržič Radovljica Kranjska gora Vedno in porsod s klobuki Tovarne klobukov „Šešir" Škof ja Loka i Oglejte si nove jesenske in zimske modele v trgovinah: »Elita Tekstilu »Konfekcija« »Ljubelj« »Manufaktura« »Škrlatica« Bohinjska Bistrica »Savica« Prepriča'te se o kvaliteti in zadovoljnji boste! Trgovci se izogibajo samopostrežnih prodajaln - Z malinovcem in čokolado t dežniku - „Nisem vzela, mama mi je kupila" - Kaj pa prodajalci? Hitra postrežba je želja potrošnikov in prodajalcev v trgovinah. Zlasti zadovoljne pa so gospodinje, če pri nakupovanju špecerijskega in delikatesnega blaga ne izgubijo preveč časa. Tip trgovine, ki zadošča takšnim željam, je vsekakor samopostrežna trgovina. Vse pa kaže, da se trgovci izogibajo takšnih trgovin in to zaradi kupcev — potrošnikov, ljudi brez morale, brez srčne kulture, ki ne znajo obvladati svojih »spretnih« prstov. Sicer pa naj napišem nekaj sličic poštenosti iz dveh kranjskih samopostrežnih trgovin, ki bodo same po sebi bralcu že vse povedale. Majhna deklica si nedolžno ogleduje slaščice. Oči se ji iskre in švigajo od blagajničarke do drugih kupcev. V pripravah je že nervozna, končno pa ji je le uspelo. Čokolado za 120 dinarjev je »hladnokrvno« spustila v svoj žep. Nato je še hitro segla po žvečilnem gumiju in z njim odletela do blagajne. — Kaj si kupila, punčka? — Cig-gumi. Deklica je pošteno plačala žvečilni gumi in kar odneslo jo je. Toda. ko je bila med vrati, jo jc zaustavil glas ene izmed prodajalk. Odšli sta na kratek pome-nek v pisarno. — Si prišla samo po žvečilni gumi? — Ja. Kaj pa ste mislili? — Imaš še v kakšnem žepu kaj? — Nič. — Tudi v levem ne? Mar ni v njem čokolada? — O. pa ja da je. Mama je bila včeraj na Dolenjskem, pa mi jo je za »štruco« prinesla. Varčujem z njo in je še nisem pojedla. — Potem boš pustila čokolado pri nas in ko ti bo mama dala račun, s katerm je plačala čoko- HSHO Jesenice »RADIO«: 24. in 25. novembra nemško - jugoslovanski barvni film dekleta in možje Jesenice »PLAVZ«: 24. in 25. novembra ameriški barvni cinema-scope film goli in mrtvi Kropa: 24. novembra francoski film begunci, predstava ob 19.30 Radovljica: 24. novembra japonski vojni film ljudje torpeda, predstave ob 17.30 in 20. uri, 25. novembra ameriški barvni cine-mascooe film crni dan v black rocku, predstava ob 20. ur' Bled: 24. in 25. novembra jugoslovanski film trije koraki v prazno, predstava ob 20. uri. Kranj »STORZIC«: 23. novembra prem!era sovjetskega filma človekova usoda, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. matineja istega filma ob 10. uri, 24. novembra francoski barvni film pot v raj. predstave ob 10.15 in 21. uri, sovjetski film človekova usoda, predstave ob 17. in 10. uri. 25. novembra francoski barvni film crni orfej, predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri, matineja istega filma ob 10. uri Stražiščc »Svoboda«: 23. novembra francoski barvni film pot v raj, predstave ob 18. in 20. uri, 24. novembra italijanski film precep, predstave ob 18. in 20. uri Primskovo »TRIGLAV«: 24. novembra francoski barvni film pot v raj. predstave ob 19. uri Naklo: 23. novembra italijanski film precep, predstava ob 19. uri Okolja Loka: 23. novembra madžarski film železni cvet, 25. novembra ameriški barvni film največja predstava, predstave ob 18. in 20. uri Kamnik: 22., 23. in 24. novembra Italijan, nim Človek v kratku i hlačah, predstave ob 20. uri Duplica: '2.1 in 24. novembra francoski barvni cinemaseope film z en a in njena igračka, predstave ob 19. uri GLeDDLlŠČe Prešernovo gledališče Kranj — dne 24. novembra ob 20. uri za red DIJAŠKI, m. Benelevlč: hvar- CANKA, gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljen«. Pri predstavah »HVARCANKA- jc vstop mladini pod 16 leti prepovedan. lado, pridi z njim k nam, pa jo boš dobila. S solzami v očeh je enajstletna deklica odšla, prodajalko pa zavedla na napačno pot, saj ji ni povedala svojega priimka, temveč priimek poštene in dobre deklice, sosede iz njene vasi. Toda pustimo otroke. Nepremišljenost jih pred lepo urejenimi prodajnimi policami kaj lahko zapelje na napačno pot. To pa §e toliko prej, če nimajo potrebne vzgoje. Zapisati pa moramo, da je prav med otroci največ zmikavtov. Seveda pa ne manjka tudi starejših. Lotimo se teh. odraslih ljudi, največkrat žensk v najmodernejših oblekah in z bogatim nakitom. Ena izmed takšnih »gospa« je prišla pred dnevi v samopostrežno trgovino. Blagajničarka ji je pri vhodu ponudila košarico, ki pa jo je gospa zavrnila, češ, saj ni tat, da bi si ne smela kar tako nabrati kar potrebuje. Nesramna res ne smem biti, si je mislila blagajničarka in pustila gospo na kupovanje brez predpisane košarice. Kljub temu pa jo je budno spremljala z očmi in po kratkem času skoraj okamenela — fina gospa je spustila v žep dve »Argo« kocki za juho, ki jih je pri blagajničarki tudi utajila. - Kako klavrno se je podvig ugledne gospe končal, si lahko predstavljate. Tako se pripeti tudi »ugledni gospe«. Kakšen škandal zaradi dveh »Argo« kock. Odštela bi tisočake, samo da bi bilo zamolčano njeno ime. Da bi vzela košarico kot vsi ostali ljudje, pa jo je bilo sram. Morda bi jo prav košarica obvarovala nepremišljenosti. Morda ji potem roka z blagom ne bi ušla v žep, temveč bi kocki spustila v košarico. Druga gospa je prišla v prodajalno s tako bogatim plaščem, da se oči prodajalk in blagajničark kar niso mogle napasti leDega blaga in čudovitega kroja. Toda vzela je tudi košarico. Razen tega pa je imela s seboj še dežnik — letos je res že precej deževalo — in tudi svojo torbico. V košarico je naložila že precej reči. — V dežnik pa je spustila stekleničko malinovca in veliko čokolado. Še in še bi lahko našteval zgodbice, katerih glavni igralci v samopostrežnih trgovinah so res otroci, pobalini ali pa »fine gospe«. Uslužbenci samopostrežnih trgovin se takšnih zmikavtov upravičeno boje. V eni sami kranjski samopostrežni trgovini je zaradi takšnih ljudi povprečno mesečno okoli 20 tisoč dinarjev izgube. Škodo nosi kolektiv. Z drugimi besedami, vsak član kolektiva je povprečno vsak mesec prikrajšan za približno 2000 din. Ce pa bi zvišali ceno blagu, bi bili oškodovani vsi potrošniki. Upajmo, da samo zaradi nekaj nepoštenih ljudi ne bomo odstopili od samopostrežnih trgovin, temveč skušali pomagati vsi, da bomo imeli še več takšnih prodajaln, saj moramo tudi v trgovini v korak s časom. Seveda pa bomo morali pri tem vsi pomagati odkrivati zmikavte, kar bo njim samim v korist in seveda vsem ostalim. n. .n. Podružnica »Glasa« na Jesenicah Ul. M. Tita 5, zraven čistilnice sprejema 0 naročila in informacije o malih oglasih # nova naročila »GLASA« # prispevke za »GLAS« Poslužujte se podružnice za neposrednejši stik z Vašim listom! V. Z.. Tržič VPRAŠANJE z možem ima- ti) L člen 103 zakona o stanov ;mi-skih razmerjih mora lastnik pla- = te prihranjen dinar in naložene- črva t i stroške za opravljanje in RAZDELITEV NOVIH VOZNIŠKIH DOVOLJENJ Združenje šoferjev in avtome-hanikov podru/nice Kranj olivesea vse poklicne šoferje, da bo razdelitev novih vozniških dovoljenj združeno s kratkim predavanjem in filmi o -Varnosti prometa« v nedeljo, dne 27. novembra 19h0 ol> 9. url dopoldan v sejni dvorani OLO Kranj. S seboj je prinesti potrdilo katero nadomestuje vozniško dovoljenje. Upravni odbor ga na hranilno knjižico. Ker pa je knjižica na ime moža, vas zanima ali v primeru njegove smrti lahko dvigate denar. ODGOVOR - V skladu z zakonom o dedovaniu (Uradni list FUU, št. 20/55) bi bil denar vračunan v vrednost zapuščin'.1 in b! ga do konca zapu'č;nske i i / >r.i ve ne mogli izkoriščati, i t/ n /a pogrebne stroške. K. R., Kranj VPRAŠANJE - V najem ste oddali stanovanjsko hišo in se je najemnik obvezal, da bo poravnal vse stroške popravila, tedaj se temu upira. ODGOVOR - V skladu s 102. členom zakona o s'niovan jsl.ili razmerji h (Ur. list KIJU. številka M/59) lahko lasln'k ln nosilec stanovanjske pravice pogodita, da ho nosilec trpel VUt lire* ške popravila, izvzemši velika popravila. Pogodba pa mora biti sklenjeni v pismeni obliki. It. K.. Kranj VPRAŠANJE - Sin hodi v industrijsko šolo, kjer ima brezplačno oskrbo. Zanima vas, ali ste še nadalje upravičeni do otroškega dodatka. ODGOVOR v skladu s i\. členom uredbe o (»tro k i h dedaf - kih (Uradni list FLBJ, It. 80/81) ne pripada otroški dodatek oho kom, kl Imalo breipll BO oskrbo toliko c.is.i, dokler ta traja. V. /.., Jesenic e VPRAŠANJE - Na stanovanju imate stranka, od katere del najemnine morate odvesti v banko r.a popravilo, zanima vas, ali je to ohvezno. OI)(.(l\ <)K - V skladu s točko vzdrževanje hiš i/ s'.ovuine, ki mu jo plačajo nosilci itanovenj- ske pravice. Z. P.. Radovljica VPRAŠANJE - Zanima vas. do koliko dni izrednega dopusta ste upravičeni, če se vam poroči brat. ODGOVOR - V skladu s 211. členom / >kona o delovnih ra '- merjlta (Uradni Rs*. FLRJ, Ite- \ i 1 k i 53/5;) v upravičenih primerili lahka dobi delava« ne-pi.im Izredni dopust, na kak en način in ob povojih, ki jih določajo pravila podjetja. K. (... Skorja Loka VPRAŠANJE - Umrl vam je sorodnik, ki je zapustil samo premičnine (pohištvo, obleka, in tako dalje), zanima vas, ali se bo vršila zapuščinska obravnava. ODGOVOR - v skladu / Slonom takona <» dedovanju -spodarski organizaciji, v kateri pride do prekinitve dela brej ni'" hove krivile, pravne đo nadomestila v visini, ki jo pr \l videva tarifni pravilnik podjetja. SREDA, 23. NOVEMBRA 1960 ZANIMIVOSTI STRAN VValter Zeman pred miMm ] Znani tportmk krivec prometne nezgode Te dni se je moral znani nogometni vratar dunajskega 1 kluba Rapid in večkratni Hsn avstrijske nogometne reprezea- I tance VValter Zeman zagovarjali pred sodiščem. Ne morda pred | kakšnim športnim disciplinskim sodiščem zaradi prekrška na | nogometnem polju, temveč pred kazenskim sodnikom, ki ga I je obtožil kot povzročitelja prometnih nesreč. VValter Zeman in Erich Ncumann, ki je bil tudi na zatožni | klopi sta uslužbenca dunajske plinarne. Njuno delo je bilo 1 predvsem črpanje vode, ki se po določenem času nabere v | plinskih ceveh. Voda, ki sta jo izčrpala, je odtekala na cestišče | in potem dalje v kanale. | Nekega ponedeljka v avgustu sta oba obtoženca opravljala § svoje delo v đuna'ski ulici TJrania. Na njuno veliko začudenje, § pa je iz cevi pričelo teči namesto vode olje, ki so ga verjetno | nekoč vlili v cevi, da bi jih zavarovali pred rjo. Ko je pričelo olje teči po cestišču sta moža prenehala s | črpanjem. Neumann je takoj odšel po pesek, da bi z njim po- § sipa! ma-stne madeže. »Tiger« (kakor ga imenujejo najvneiejši 1 pristni P.apida) Zeman, pa je ta čas čakal svojega tovariša. | In prav to je bilo napačna. Namesto da bi Zeman čakal, § bi moral ta čas stati na cest'šču in preusmerjati promet. Res 1 je, da se tedaj ni zgodila nobena hujša prometna nesreča, | temveč je nekoliko zdrsel po cestišču le en avtomobil, zgodilo I pa bi se lahko kaj mnogo hujšega. Sodnik je oba obdolženca | spoznal za kriva in obsocJM vsakega na 200 šilingov globe. !ll|,,!'!IHill!!ll!!l!l!!lllll!ll!llllllllllilllllllllllltlllllllllli:nili:tillllllH Prva žičnica je začela obratovati leta ]872 Večina Gorenjcev pozna Be-gunjščico kot izletno točko z bujno floro, ki je daleč naokrog ni lepše. Begunjščica je dostopna z več strani, tako z Most pri Žirovnici, kakor iz Begunj čez Sv. Peter ln čez Polško planino ali pa skozi Drago. Iz Tržiča se pride na Be-gunjščico po Ljubeljski cesti do Sv. Ane, mimo starih rudniških obratov, poznanih iz tržiške zgodovine, na planino Prevalj in nato čez Šentanški greben. Begunjščica nudi s svojo višino (20G3 m) prelep razgled po Gorenjski, od koder so prehodi proti Zelenici, Stolu in Vrtači. Nekoč je bila to »manganova gora«, Iz ka-*ere so naši predniki-rudarji pri- obivali manganovo rudo za fužine v Kamni gorici, na Savi in Ja-vorniku, pozneje pa za obmorsko železarno v Skednju pri Trsta. — Žičnica za manganove rudnike na Begunjščici Lov na gramofonske plašče Danski nacionalni muzej iz Kopenhagena išče po vsem svetu stare gramofonske plošče. Gre za plošče vseh vrst, ki so jih posneli Pred letom 1955 s popularno in klasično dansko ali inozemsko glasbo. Muzej ustvarja veliko diskoteko, zato je pred štirimi leti pozval javnost, naj prispeva iskane plošče. Do zdaj so zbrali že okoli 10 tisoč gramofonskih plošč in tisoč fonografskih valjev. Ustanova želi ohraniti čimveč popularne in klasične glasbe I iz prejšnjih obdobij. Z habiralno akcijo so obogatili muzej z že zelo redkimi posnetki, med drugim s fonografskimi valji iz prejšnjega stoletja in gramofonskimi ploščami iz leta 1901. Ko bodo kolekcijo uredili, bodo izdelali zanjo tudi poseben kata- L! I ""-atestira: N sem debela Znana filmska igralka Elizabeth Tayl((.r jc vložila tožbo pri uredništvo neke va 1 '■.'Klanskega dnevnika zaradi kletve in zahteva šest Na nedavnem kongresu ameriških zdravnikov je nek zdravnik rekel, da liudie, ki bodo živeli leta 2000, ne bodo vedeli za raka, leukemijo, prehlad in druge bolezni in to zaradi predvidenih odkritij antialergičnih sredstev in možnosti imunizacije otrok proti vsem kužnim boleznim. milijonov dolarjev odškodnine. Članek je namreč zapisal, da jc morata biti snemanje filma »Kleopatra« odleženo, keT se je Lir, ki naj bi v njog igrala glavno vlogo, preveč zredila, Li?. je energično protestirata: »To je grda laž m kleveta! Ed:ni vzrok za preložitev snemanja je Mla moja ' bolezen! < Film Kleopatra« bo sploh eden najdražjih v zgodovini fiftmske industrije. lAv. TavlOr sprejme za svojo vlogo i?nč več in nič manj kot nrfMJon dolarjev, raizen tega Lma družba Tvvent.v - Centu ry -Fox« še veliike dodatne »troške, ' slabo vreme ovira snemanje. log. Muzej bo odprl oddelek s posebnim studijem, (kjer, bodo obiskovalci lahko poslušali vsako ploščo, ki jih bo zanimala. Prvi jamski koncesiji sta bili podeljeni 14. decembra 1799. leta in 17. junija 1806. leta. Rudniki manganove rude »piroluzita« so bili na nadmorski višini 14C0 m. Transport manganove rude iz strme Be-gunjščice ima zgodovinsko ozadje. Prvotno so manganovo rudo vozili z ročnimi sanmi v zimskem času, in to v dobi fušinarja Ruarda, barona Zoisa in pozneje, ko sta se združili obe fužini Sava in Javor-nik v Kranjsko industrijsko družbo. - Ko je leta 1872. uspelo javor-niškim plavžarfem — prvim na svetu — pod vodstvom Tržičana viteza Lamberta Pantza, prvega tehničnega ravnatelja Kranjske industrijske družbe, izdelati ferro-mangan v plavžu, je bila poraba manganove rude večja. — Pred iznajdbo ferromangana je za plavž zadostovalo za laže taljenje železne rude in izdelavo male Zrcalo-vine letno 6000 dunajskih stotov manganove rude, pozneje pa štirikrat toliko ali še več. Ker vozniki z ročnimi sanmi niso uspeli zadovoljiti potrebam po manganovi rudi, se je L. Pantz odločil, da reši problem bodočega transporta. Omislil si je transport manganove rude iz Begunjšičce do Jezerc (Smokuška planina) s pomočjo žičnice, s katero bi pospešil proizvodnjo najpomembnejše zlitine tistih časov, pri proizvodnji jekla. Pod vodstvom L. Pantza in »šihtnega« mojstra Heinricha Fessla je bila žičnica stavljena v poskusno obratovanje jeseni 1372. leta, redno pa je začela obratovati v januarju naslednjega leta. V ohranjenem dokumentu piše, da je bil konstruktor Pantz nagrajen s 303 goldinarji. Fessl pa z200 goldinarji za uspešno gradnjo in obratovanje žičnice. Vse strojne naprave za žičnico, ki je bila prva te vrste na Slovenskem, so bile izdelane v železarni Kranjske industrijske drui-be na Savi in Bohinjski Bistrici. Žičnica je bila patentirana za dobo 10 let in je vzbudila pravo senzacijo pri švicarskih strokovnjakih, ki so si jo prišli ogledat. Žičnica za transport manganove rude in jamskega lesa je bila v principu in tehnični izvedbi docela drugačna kot do tedaj poznane žičnice. Imela je eno samo pleteno jekleno vrv za prevoz tovora ter praznih voz. — Oporišče žičnice je Služilo kot izogibal'šče za prazne in natovorjene vozove, ki so vozili v dolino ter nazaj v hrib. Zaradi ivredno hribovitega terena je bila ž/čmea povezana z dvema strojnicama. Vsej žični napravi je streglo pet mož, včasih več ali manj, gl?de na proizvodnjo ruče. — Pri gornjih strojnikih so bili zaposleni zavirač in dva pomočnika, ki sta polnila vozičke z manganovo rud,o. Tovor sta morala pripeljati do ž:čnice po 136 se2n.:ev viseči tirnici ter jih na to pritrdila z vlečno vrvjo. V dolini, kjer je bila druga stro'nica, sta delo opravljala zavirač in njegov pomočn?£. Naloga pomočnika je bila, da je pravočasno odklonil vrv od dospelih voz ter jo priklopil na prazen voz. ki je bil usmerjen nazaj h gornji strojnici. Transport z eien-'co je pocenil proiavodne stroški ?n omogcč"), da je bila ruda dostavljena na Javor-nik in Savo cb vsakem vremenu, kar prej ni b?Io moleče. Za Begunjsko žičnico so v Boh!n"u r?o načrtih Pantza zgradili še pet žičnic za prevoz lesa. Najpomembnejši sta bili žičnici v Blatnem grabnu, v Soteski in na Komarči. Te žičnice so prevažale les za tržaške papirnice in tovarne glasbil v Nemčiji. Pantzove žičnice na Gorenjskem so bile vsekakor velika tehnična pridobitev preteklega stoletja za napredek rudarstva in gozdarstva. Aleksander Rjazancev 3! |S| B alee i Letališče v Stavangeru je med največjimi proizvajalci žita na Norveškem. — Upravnik letališča inž. Uleberg-Hansen je pričel pred desetimi leti s setvijo velikih kompleksov zemljišč, ki se razprostirajo med stezami za odlet in pristanek. Poleg žita sejejo sedaj tudi deteljico in letališče razpolaga z najmodernejšimi kmetijskimi stroii. Doseženi so že tako dobri rezultati, da so -sledila temu vzgledu tudi druga norveška letali "ča. VODNO SMUČANJE BREZ SMUČK Medtem ko so »oblečeni« klovni zabavali gledalce med odmorom, so člani nekca kluba pokazali, da 'e pri velikih brzinah možno drseti po vodi s podplati. Pri maksimalni hitrosti čoha-vlačilca so vodni smučar H odmetavali smuči, namesto nih pa so drseli po podplatih. Nekoliko navzgor zavihani prsti so predstavi'..rdi krivine smučk. Pravijo, da je edina nerodnost tega športa padec, kadar čoln zmanjša hitrost po končani vožnji. IJtito eznifa Naraščanje motorizacije v mestih vodi do čedalje pogostejših zastrupitev z ogljikovim oksidom, kar povzroča oslabitev srca, kapi, izliv krvi v možgane itd. Podobno kot ogljikov oksid delujejo tudi drugi odpadni plini, ki nastajajo ob izgorevanju pogonskih goriv. Razen tega je v velikih mestih škodljivo tudi izparevanje asfalta. Glavna bolezen velemestnega modernega človeka pa je ta. da mu je v prostem času potrebno vedno več dražljajev, če se hoče v svojem vegetativnem nemiru omamiti; odvadil se je že naravne razbremenitve in počitka. »Bodite no toliko olikani In odstopite moji ženi sedež!« A Kdor mi bo Še upal trditi, da Tržičani veliko popijejo, ga bom brez pomisleka mahnil. — Pri postrežbi, na kakršno v Tržiču kaj lahko naletiš, dobiš pijačo ali jedila šele potem, ko te že vse mine. Pred dnevi sem sedel v restavraciji Pošte. Najmanj deset minut sem čakal, da sem prišel na vrsto pri edini natakarici, ki so jo številni opoldanski gostje že močno utrudi!'.. — Toda, naj bo, sem si mislil, do se-gedinarja, ki sem ga naročil, bom pa le prišel. Toda minute so spet bežale, moje oči pa so vsakokrat mileje in bolj proseče pogledovale za natakarico, ki je šla najmanj 30-krat mimo mene. Minilo je že 20 minut, odkar sem naročil m takrat se je natakarica spet oglasila pri meni. Vendar ste v zmoti, če mislite, da sem že dobil segedi-nar. Natakarica me je še enkrat Prišla vprašat, kaj bi rad! Ze nekoliko nejevoljen sem ji še enkrat povedal, da segedinar in k naročilu dodal še brizgan cviček. Segedinar sem potem hitro dobil in že tudi pojedel sem ga, zataknilo pa se je Pri cvičku. Tega sem moral še enkrat naročiti. Konec koncev pa sem moral precej čakati, da sem la^kn plačal. In ko sem zapuščal restavracijo, bi najraje zavpil »živelo gostinstvo!« — Kompliment takšne vrste ni pretiran, saj sem za segedinar, dve žemljici in dva deci brizganega cvička v eri mehanizacije, avtomatizacije in atomizacije čakal točno eno uro. A Pa še tole. Pnjič sem šel in ne vem kdaj me bodo spet videli. Na Visokem smo imeli v nedelo konferenco krajevnega odbora SZDL. Precej nas je bilo v veliki dvorani, v kateri pa je bilo hladno kot v leden'ci. Premraženi smo drgetali kot š:be na vodi in verjem.'e mi, zaobljubil sem se, da prihodnič ne bom več nosil svojega zdrav a naprodaj. Zaupam pa naj vam še to, da sem v dvorani videl tudi +ieči. le nihngar ni b'lo, ki bi zakuril v njih. Ptihndnjii nasvidente! Val BodiČar AOA7A CHR1S11E veste, da ravnate prav?« sem Jo je dejala Karolina. »Sla bom 12 ~Ali gotovo resno vprašal. »Gotovo je prav,, s njo, če bo hotrla.« »Ce nimate nič proti, gospodična Sheppard, bi zaprosila doktorja, naj me spremlja,« je dejala Flora. »Vedeti morate,« Je odkritosrčno nadaljevala, »da J« dr. Sheppard zdravnik in da Je odkril truplo. Zato bo lahko gospodu Poirofeu povedal vse podrobnosti.« »Da,« je morala priznati Karolina proti svoji volji, »strinjam sr s tem.« »Flora,« sem resno dejal, »naj vam svetujem. Priporočam vam, da ne vmešavate detektiva v to stvar.« Flora je skočila pokonci. Njena lica so postala rdeča. »Vem, zakaj to pravite,« je vzkliknila. »Toda ravno zaradi tega me nekaj sili, da se obračam nanj. Vas je strah, mene pa ne. Ralpha pozna-m bolje kot vi.« »Ralph,« je /animirala Karolina, »kaj pa ima Ral oh s tem?« Nisva se zmenila za to vprašanje. »Morda je Ralph slabič,« Jr nadaljevala Flora, ALIBI Flora je sedela na divanu ob oknu. Bila Je v Črnini In nervozno Je stiskala roke. Ustrašil sem se Izraza njenega obraza. Vsa barva je Izginila z njega. »Dr. Sheppard, prišla sem, da bi vas prosila za Pomoč.« »Seveda vam I ki pomagal,« je odvrnila Karolina. ►►Rada bi vas prosila, Ha bi me spremili k vašemu Sosedu?« »K mojemu sosedu?« sem presenečeno vprašal. »Vi bi radi obiskali smešnega mov.ička?« je vzkliknila Karolina. »TiKla, ali ne veste, kdo Je to?« »Ne zagotovo,« sem dejal. »Mcnrva, da Je bil kdai poprej frizer.« Florinc oči no se ra/.iirile. »Toda to je vendar Hercule Polrot! Gotovo veste, kou menim - slavni privatni detektiv! Pred »morda je včasih storil kaj slabega — toda nikdar letom dni sr je umaknil In naselil tukaj. Stric Je ne bi storil umora.« v«del zanj, leda k r je gospod Polrot želel mir, mu Je stric ohliu»iil, di nikomur ne bo I/dal. kdo je.« »Torej to je niegov poklic« sem tiho dejal. »Prav gotovo »te že sijali o njem, aH ne?« »Jaz sem sicer star sitnež. kot pravi Karolina,« sem odgovoril, -vendar sem že slišal o njem.« »Radi bi ga obiskali?« sem počasi vprašal. »Toda zakaj?« ' »Seveda, da bi ga nagovorila, da najde morilca,« Je ostro delala Karolina. »Ne bodi tako zabit, James.« »Mar ne zaupate Inšpektorju Davlsu?« sem nadaj eval. »Ne, nr,« sem vzkliknil, »saj nisem mislil nanj.« »Zakaj pa ste potlej šli sinoči k .Trcrn merjascem',« je vprašala Flora, »potem ko ste šli domov, mislim takrat, ko ste odkrili stričevo truplo?« V trm hipu nisem našel besed. Upal sem, da nihče nr bo vedri ničesar o tem obisku. »Od kod to veste?« »Zjutraj sem obiskala Ralpha,« Je odgovorila Flora, »ko mi Je služtrtead povedala, da se Je tam nastanil ...« »Ali niste vedeli, da je v Kines Abbotu?« »Ne. Bila sem presenečena. Tega nisem mogla »Seveda ne,« Je odgovorila nameato nje Karo- razumeti. Sla sem tja In vprašala po nJem. Pove lina. »Ja/. mu tudi ne.« Vsakdo M moral pomisliti, da so umorili Karo- Unlnoga stric«. »pO čem sodite, da bo ta/Iskal zadevo?- sem vprašal. .Ne pozabile, da jr opustil svoj poklic« »Prav zato,« je skromno dejala Flora. »Moram Ha pripraviti do tega.« dali so ml to, kar ste zvedeli tudi vi najbrž te sinoči: da Je sinoči proti devetim odšel ln — da se se nI vrnil.« Njen pogled je Izzivalno zadel v mojega in name do odgovora na moje nemo vprašanje je izbruhnila: »Kaj pa Je pri tem? Lahko je odšel bof ve kam. Morda se Je vrnil v London...« »In pustil prtljago tu?« sem jo prijazno vprašal. Flora je zacepetala z nogami. »Vseeno mi je. Zato se bo že našla kakšna obrazložitev.« »In zaradi tega str hoteli obiskati Hercula Poiro-ta? Ali ne bi bilo bolje, če bi stvari pustili take, kot so? Policija niti najmanj ne sumi v Ralpha, temveč zasleduje neko popolnoma drugo sled.« »Saj to je tisto,« je vzikliknila dekle, »policija sumi. Zjutraj Je prišeJ neki moški Iz Granshestra, Inšpektor Raglan. odvraten majhen moški. Zvedela sem, da je poprei bil že pri .Treh merjascih'. Najbrž misli, da je Ralph morilec« »Ce pa je tako, potem so morali od sinoči spremeniti svoje mnenje,« sem počasi dejal. »Daviš je sumil Parkerja.« »Parker? — Smešno!« je jezno odvrnila moja sestra. Flora Je stopila k meni in se dotaknila moje roke. »Oh. dr. Sheppard, pojdiva h gospodu Poirotu. On bo že našel resnico.« »Moja draga Flora,« sem prijazno dejal in ji položil roko na ramo, »ali veste zagotovo, da je resnica za nas najboljša?« Pogledala me je in re«no prikimala. »Vi tega ne verjamete,« je odvrnila. »Toda jaz vrm. Ralpha poznam bolje kot vi.« »Seveda nI on storilec,« le povedala Karol'na, ki je le z največjo težavo brzdala jezik. »Ralph je slorr lahko vetrnjak, toda kljub temu je priden dečko ...« Ker je Flora vztrajala pri svojem, sem moral popustiti in odšla sva, preden je moja sestra lahko povedala vse svoje domneve, ki so se začenjale po vrsti z njeno najljubšo besedo: seveda ... Vrata sosednje hlse nama Je odprla stara žena z og-omno bretonsko avbo. Vse Je kazalo, da je gospod Polrot doma. Popeljala nas je v majhen, skrbno pospravi len salon in tam naju je čez nekaj trenutkov obiskal moj prijatelj od včrraj. »Monsieur le doeteur,« je smehljaj« se dejal. 'Mademoiselle . ..« Priklonil se je Flori. »Morda ste.« sem začel, »že slišal o tragediji, kl se Je prlpeMla preteklo noc\« Obraz se mu Je zresnil. »Di, slišal sem. Strašno je to. Zagotavljam go-spodičnj svoje najfrloMJe sožalfe. Kaj lahko storim za vas?« »Gospodična Ackrovd,« sem začel, »vas prosi ... hm . . .« »... d* bi našli morilca,« Je končala Flora začeti stavek. »Razumem,« je dejal mo'.iček. »Toda to bo opravila vendar polici'a, aH ne?« »Lahko hl stor'la napako,« je dejala Flora. »Bojim se, da je na na'boI'"i noti, da stori napako. Prosim vas, gospod Pelrdt, ali nam ne bi pomagali? Ce ... če gre za denar...« Poirot Je odmahnil z roko. »Ne tsi.ko, goonodlena, ne toko, prosim. Nočem trditi, da mi r? nič za denar. »Nvcl'!i tega i'mora kra'evn' ooHc'm.« »Rosnico hočem vedet'« Je dejala Flora in mu pogledala naravnost v oči. »Popolno resn'co?« »Ponolno resnlro.« »Potem bom prevzel ta primer.« Je mirno dejal možiček. »Urvrn, da teh besed nikdar ne boste obžalovali. Prosim, opišite mi podrobnosti.« »hr, Shepnard bo to lahko ooravil bolje,« je dejala Flora. »O tem ve več kot jaz.« Po teh besedah sem BOSel previdno pripovedovati. Poirot je pazUivo poslufal, tu In tam nasedel vmes s kakim vprašanjem, toda večinoma 'e Wl molčeč In .le gledal v strop. K^el sem s BVOtlni in Inšnek-torjevim odhodom iz Feroly Parka preteklo noč. »Tn zda!,« le delala UtoTUi ko sem k^n^al, »ran povite vse o Ralohn. Obotavlial sera se, toda nte" zanovedovalni pogled me le prisilil, da som nadaljeval. »8tno*t ste Sil v gostilno ,Prl troh merjascih'?« Je vpr«*:*! Polrot, »'"•kal nek'"« ppJCftlral sem. h* M pnUhMtA sv>1e besede. »Mislil sem, nekdo bo morsl obvestUl mladega moža o smrti n'esrovega očima. Ko sem zapustil Fernly, sem se spomnil, da razen Ackrovda ln mene najbrž nihče n! vedel o Ralphovem bivanju v vaat.« stran J^^^^ SREDA, 23. NOVEMBRA 1960 L» sTfc. rent** %jrt 511 »Ce bi ukazal zdajle obrniti ladjo, bi se takoj uprli,« je menil kapitan Smolett. »Zaklada še nismo dvignili in na ladji imamo nekaj zvestih mož. Zato potrpežljivo čakajmo in budno pazimo! Imajmo oči odprte, to je moj nasvet! Naš mali Jim £iawkins naj se suče med mornarji, ker ga imajo radi in mu zaupajo. To je vse!« Čudno mi je bilo pri srcu. Od vseh šestindvajset ljudi na ladji je bilo le sedem mož, ki smo se nanje lahko zanesli. In še eden od njih je bil fantič — jaz. 52. Ko sem prišel drugo jutro na krov, je bil videti otok povsem drugačen. Kamor si pogledal, so ga pokrivali sivkasti gozdovi, vmes pa so se belile lise peska in vitke smreke so molele med ostalo drevje. Vrhovi gora in gričev so kazali svoje gole stene. Vsi so bili prav čudnih oblik, zlasti gora Daljnogled, ki je bila najvišja in zgoraj ravna. »Hispaniola« je ječala v vetru in se stresala. Moral sem se krepko držati vrvi in tedaj sem zasovražil že samo misel na ta otok. TELESNA KULTURA V ponedeljek zvečer je gostoval na Jesenicah hokejski klub Inves iz Dampere, ki je državni prvak Finske. Z našim državnim prvakom, hokejskim klubom Jesenice, je odigral mednarodno prijateljsko tekmo, ki je bila že četrta mednarodna tekma letošnje hokejske sezone na Jesenicah. [Illlllllllli! Gostje so bili odlični in so premagali domače z rezultatom 7:4 (3:2, 2:2, 2:0), kar dokazuje, da so tudi domači igrali zelo dobro. Za Jesenice so igrali: Novak, Gale, Ravnik, Brun, Mlakar, Va-lentar, Viktor Tišler, Klinar, Bogo Jan, Tone Tišler, Felc, Smo-lej, Boris Cebulj, Niko Cebulj in Ivo Jan. V finski ekipi je igralo kar pet državnih reprezentantov. Strelci za Jesenice: Tišler V. 2, Smolej 1, Cebulj Niko l.j Pred več kot 3000 gledalci sta sodila tekmo Kerkoš - Jugoslavija in Lindrooz - Finska. V izredni hitri, tehnično lepi in ostri borbi so se pokazali domači v začetku igre enakovredni gostom. 2e v peti minuti pa so Finci domače pre-igrali, povedli svoje moštvo v vodstvo in dali v šesti minuta že drugi gol. Vse je kazalo na velik uspeh gostov in na številčno visoko razliko v golih, toda Jeseničani so zaigrali kot letos še li RS RflZ.GOUOR Prav v teh dneh je praznovala 10-letnico obstoja kranjska obrtna zbornica. Ob tej priložnosti smo prosili predsedn:ka Janka Urbanca za kratek razgovor. »Vloga in naloge obrtnih zbornic so se v procesu našega družbenega razvoja večkrat menjale. Prav sedaj smo v faai, ko je treba organizacijo in delo zbornice prilagoditi novemu zakonu, ki odre "a zbornicam še večji pomen in še odgovornejše naloge.« »Zammajo me vaša prizadevanja glede razvoja zasebne in družbene obrti.« »Čeprav sc š'.cvllo zasebnih obrtnikov še vedno zmanjšuje, to ne pomeni, da sc zasebna obrt likvidira. Ziiornica se je vedno zavzemala za pravilen odnos do delovnega obrtnika. -Velika pridobitev zasebne obrti je ustanovitev sklada za vza- jemno pomoč zasebnim obrtnikom. Obrtniki so uvideli koristi tega zavarovanja, kar je omogočilo, da smo v našem okraju dosegli največji odstotek zavarovanih obrtnikov, ki je dosegel približno CS odstotkov vseh zasebnih obrtnikov. Pred nami je nadalje sprejetje zakona o obveznem socialnem zavarovanju vseh zasebnih obrtnikov, ki naj bi veljal že ed 1. januarja 1S61. V tem obdobju pa je dosegla zares velik vzpon družbena obrt. Leta 1950 je bilo v obrti zaposlenih skupno z vajenci 4921 oseb, od tega v družbeni obrti 1S07, v zasebni pa 3117; število zaposlenih je do danes poraslo na G032 ali za 23 odstotkov. V družbeni obrti je zaposlenih 3417, povečanje torej za 80,1 odstoika, v zasebni pa 2675, zmanjšanje za 11.18 odstotka. — Položaj družbene obrti se je torej iz leta v leto izboljševal. »Kaj pa kadri?« »Vppašanje kadra je bilo sprva zares pereč problem. Zaradi boljše stimulacije v industriji in trgovini, so ljudje raje odhajali tja. Hkrati z uvajanjem novih oblik nagrajevanja po učinku, pa je naraščalo tudi število zaposlenih obrtnikov, kar je tudi pripomoglo k povečanemu obsegu proizvodov in storitev. Pri vsem tem pa moramo paziti predvsem na kvaliteto izdelkov. Ne glede na navedene ugotovitve pa obstoječe zmogljivosti obrti ne zadovoljujejo potrebe, kar veUa posebno za zadovoljevanje individualnih potreb prebivalstva in potreb po obrtniških delih v gradbeništvu. Nova reorganiziraria obrtno-komunalna zbornica bo imela pomembno druibeno vlogo na področju celotne komunalne dejavnosti, saj bo vključevala ra- zen obrti še vse gospodarske or- S ge.nizacije, ki se ukvarjajo s ko- |l munalno dejavnostjo, pri čemer j§ mislimo predvsem na servise §§ stanovanjske skupnosti.« »Kako pa je v kranjskem §§ okraju preskrbljeno za strokov- g no izobraževanje obrtniškega H kadra?« g Na Vajenski šoli v Kranju, g kjer se naši ljudje šolajo, smo S v letošnjem letu mianovili po- §§ sebno tremesečno šola za viso- ff kokvalificirane delavce. — Ena M skupina učencev je to šolo že = uspešno zaključila, druga pa je B pravkar pričela s poukom. Uč- j§ na doba za posamezne obrtne j£ ♦•'•roke jc po novem zakonu p skrajšana, vendar imajo omogo- |f čen vstop na vajeniško šolo le ■ učenci s popolno osemletko. Se- g stavni del vajeniške šole bodo 1= postali posebni obrtniški centri, B v katerih bomo skrbeli pred- S vsem za strokovno izobrazbo S obrtniškega kadra.« H iii:iiisii:ii:ii:!!:ii;'!!!?i!i!i!iiii!ii:iifji!iiiJ!M nikoli in v dvanajsti minuti razliko znižali na 2:1, v petnajsti minuti pa rezultat izenačili. Še v isti minuti so bili gostje spet uspešni in tako prvo tretjino zaključili s 3:2. Druga tretjina je bila najlepši del igre. Obe moštvi sta zaigrali izredno lepo in tehnično dovršeno igro. Za Jesenice sta dala v drugi tretjini gola V. Tišler in N. Cebulj, za goste pa Lehtolaine in Kontto. V zadnji tretjini so gostje ostreje napadali ter domače kar se da stiskali, vendar so se ti odlično branili in so jih gostje lahko le dvakrat preigrali in tako zaključili zadnjo tretjino z 2:0. Tudi tokrat je bil med Jeseničani najboljši mladi vratar Gale, ki je številne strele odlično branil. S svojo igro je navdušil tudi priznani Valentar, Klinar pa je kljub telesni poškodbi dokazal, da je še vedno hokejist številka 1- Tokratna tekma je bila na ravni evropskih hokejskih tekem. Ob večkratnih takih srečanjih bo naš državni prvak, hokejski klub Jesenice postal enakovreden partner ostalim evropskim klubom. Nogometni komentar valitafo Iz razgovora s tovarišem Novakom smo v pisarni Gorenjske nogometne podzveze izvedeli tole: »Jesenski del tekmovanja v naši podzvezni ligi smo pravkar zaključili. Moram reči, da dokaj uspešno. Na začetku nismo pričakovali, da bo šlo tako gladko, kajti tri mesece smo bili brez prostora za okrajno pisarno, le-tega pa smo sedaj dobili tu, ob Savski cesti. Kljub prej omenjenim težavam glede lokala, pa smo dosegli lep napredek v tem, da ooleg prvih moštev tekmujejo v ligi tudi pionirske ekipe — tako kot letos mladinska moštva v Slovenski conski ligi. S tem se lahko pohvalijo v malokateri pod-zvezi (če upoštevamo število pionirskih tekmovalnih moštev). Žal pa je pri nas malo mladinskih enajstoric. Mislim, da bi se tudi ta pomanjkljivost dala odpraviti; najbolje s tem, da bi gorenjski nogometni klubi organizirali v svojem kraju, medšolskp tekmovanje. Klubi so nam to sicer obljubili, toda ostalo je le pri obljubah. Upam, da bomo imeli z orgarr"z;ranjem malega nogometa več sreče; tudi to skrb smo prepustili zgolj klubom. Mali nogomet je zanimiva igra in je namenjena predvsem šolam, ki nimajo možnosti, da si zgradijo veliko igrišče. Klubi so propozicije že dobili, treba je le začeti z delom. Na Gorenjskem nam primanjkuje vaditeljskega kadra za no- KULTURNI RAZGLEDI TROJE GOSTOVANJ Kranj — Zadnje dni, v petek, nedeljo in ponedeljek so se na odru Pre'ernoveea gledališča zvrstile kar tri gledališke skupine. — Najprej je z uspehom gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s »Hvareenko«, ki je imelo dve predstavi. Imelo pa bo še nekaj predstav za abonmaje. V nedeljo je gostovala družina iz Resnice s »Svetim plamenom«. Mladi in nepoznani igralci so kranjsko občinstvo prijetno presenetili. — Zadnji gost pa je bilo ljubljansko Mestno gledališče, ki je v Kranju uprizorilo »Vdovo Eošlinko«. Njihovo gostovanje je vključeno v redni abonma. PRVA PREMIERA Kranj — Dramska družina DPD »Svoboda« Stražišče bo imela v nedeljo popoldne prvo premiero v letošnji sezoni. V režiji Petra Malca (član mariborskega gledališča) so člani družine naštudirali Patricka »Vročo kri«. DANES 08CN1 ZBOR Kranj — Danes zvečer ob 19. uri bo v Delavskem domu redni letni občni zbor DPD »Svoboda« Kranj — center. SLAVNOSTNA AKADEMIJA Kranj — V počastitev Dneva republike bo v soboto zvečer v Prešernovem gledališču slavnostna akademija. Podobne akademije v Kranju še ni bilo, saj bodo tokrat izvajalci pri-nani slovenski umetniki. Sodelovali bodo pevei -solisti ljubljanske opere, recitator Janez Rohaček in godba na ptbala iz Velenja. KRANJČANI V KROPI Kropa - V nedeljo ponoldne so tu gostovali člani kranjske dramske družine s Preistlevevim »Inšpektorjem na obisku«. Kranjčani, ki so navdušili gledalce z uprizoritvijo doma in na nekaterih drugih odrih, so poskrbeli za prijeten kulturni užitek tudi v Kropi. BILTEN PROSVETNEGA SERVISA - POTREBEN PRIROČNIK Dober svetovalec za vsakogar, ki se ukvarja s kuliurno-prosvetnim delom, bo prav goluvo Bilten Prosvetnega servisa. Druga številka je v povečani nakladi izšla pred nedavnim. Priročnik prinaša koritna navodila in nasvete za društva, hkrati pa objavlja pregled vseh publikacij izdaje Umetnost in kultura; priobčuje tudi novosti dramske knjižnice, Delavskega odra mestnega gledališča s kratko vsebinsko oznako nekaterih del. — Posebno dobrodošel je repertoaru] svetovalec, ki bo nedvomno prispeval svoj delež k zboljšanju kvalitete pri izbiri tlel za uprizarjanje. V drugi številki je objavljen tudi statut in program za revijo dramskih sekcij in pravilnik revije mladinske dramatike V letu 1961. VEČER ZABAVNE GLASBE Kranj — Zvedeli smo, da slovenska koncertna poslovalnica pripravlja za začetek prihodnjega meseca večer zabavne glasbe, na katerem bodo izvajalci priznani zagrebški jazz kvartet in pevka Gabi Novak. SIMPOZIJ Radovljica — V petek je bil tu končan tridnevni simpozij slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. — Nad 50 zgodovinarjev je v referatih in razpravah pregledalo svoje dosedanje delo in sprejelo -merniee za delo v prihodnosti. — Zgodovinarji so si med zasedanjem ogledali tudi nekatere zgodovinske umetnostne zanimivosti na Bledu, v Tupaličah, Senienem in Srednji vasi pri Kranju. PRED OKRAJNO REVIJO Večina pevskih zborov v kranjskem okraju se te dni pripravlja na okrajno revijo, ki bo 17. decembra v Kranju. PRIPRAVE NA SPREJEM Jesenice • Slovenska prosvetna zveza v CelOVCU bo v začetku decembra pripravila na Jesenicah gostovanje Rožanskega pevskega zbora, tamburaškoga Zbora iz St. Janža in Sveč, Seljskega godalnega tria in violinista Greinerja iz Globasni-ce. — Gostovanje bo organiziralo DPD Svoboda Jesenice, in sicer na odru jeseniškega gledališča ■ Tone Cular--. Naslednjega dne bodo Jeseničani nriredili koroškim Slovencem izlet na Vilfane. S predvidenim gostovanjem bodo gostje vrnili obisk' Jeseničanom, ki so bili pred li meseci na Koroškem. IZDAJAL SE JE ZA ČLANA LJUDSKE MILICE Na 10.000 dinarjev kazni je bil obsojen B. S., in sicer zaradi dejanja, ki ga sme opraviti le za to dločena uradna oseba. 23. oktobra letos je namreč na cesti Gorenja vas—Luči ne s signalno lučjo ustavil dva mladoletna kolesarja, jima dejal, da vozita brez luči. čeprav sta te imela v redu, od njiju pa zahteval plačilo kazni, in sicer od vsakega po 100 dinarjev. Ker sta kolesarja mislila, da ju je ustavil predstavnik Ljudske milice, sta mu kazen izplačala. Precejšnja denarna kazen in stroški postopka, bodo obdolženca verjetno spametovali, da se ne bo v prihodnje posluževal takih stvari. MALOMARNA VOŽNJA * Dne 18. novembra letos je bil pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki obsojen na 2 meseca zapora in na plačilo odškodnine v vrednosti 8000 dinarjev H. J., ker je 27. septembra letos na cesti Sk. Loka—Stari dvor zaradi neprevidne vožnje podrl na skrajni desni strani ceste idočo P. L, ki je pri padcu dobila več lažjih telesnih poškodb in razen tega utrpela nekaj škode na obleki. Kazen je sodišče obdolžencu odložilo pogojno za dobo dveh let, ker še doslej ni bil kaznovan in je dejanje v glavnem priznal. ' m m m n *: l m 16. novembra je na cesti ii. reda Poljane-Sk. Loka motorist J. U. pri prehitevanju zavezil v skrajno levo in padel v cestni jarek. Pri padcu se je telesno poškodoval. Večje materialne škode ni bilo. Vzrok nesre'e je bilo nepravilno prehitevanje. Ob 11. uri se je istega dne pripetila nesreča na cesti iii. reda Gorenja 'vas-Žlrovs'.:i vrh. V vinjenem stanju je vozil z mopedom j. G. in zaradi tega na ovinku padel. Dobil je lažje telesne poškodbe in so mu morali nuditi zdravniško pomoč. PLAČILO ZA KAZNIVO DEJANJE ' Pred Okrajnim sodiščem v Sk. Loki je bil 18. novembra kaznovan gostilničar K. D., ker je dal Upravi za dohodke pri ObLO Škof j a Loka krivo davčno prijavo, s čemer je zatajil za okrog 69.000 dinarjev davka. Obdolženec si je lani nabavil v Brežicah 2067 litrov vina in 900 steklenic piva. Te pijače pa ni po predpisih knjižil in za to tudi ni plačal ustreznega davka. Obdolženec je dejanje zagovarjal, češ, da je vino kupil za družbeno organizacijo Gorenjske predilnice. Njegovo krivo pričanje so podprli celo v omenjenem kolektivu, vendar so na podlagi dokazov svoje trditve preklicali. Sodišče je obdolženca, ki je končno svojo krivdo priznal, obsodilo na 20 dni zapora in 100.009 dinarjev denarne kazni. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno obdolženčevo družinsko stanje, kot obtežilno pa pogostost kaznivih dejanj te vrste, njegovo neiskreno zadržanje pred sodiščem, zlasti pa to, da je priče nagovarjal kako naj priča. Postopek zaradi kaznivega dejanja krivega pričanja bo sledil. JESENICE - Da bi kar najslo-vesneje praznovali 10. obletnico delavskega samoupravljanja so se tudi strelci z Jesenic, tovarne Titan iz Kamnika in podjetja Stol iz Duplice odločili, da bodo s tekmovanjem počastili ta delavski jubilej. Kupili so prehodni pokal in pričeli tekmovati z MK puško. Prvo srečanje je bilo v Kamniku. Titanovi strelci so le za en krog prednosti premagali Jeseničane, tretji pa so bili strelci iz Duplice. KOROŠKA BELA NAJBOLJŠA Občinski strelski odbor na Jesenicah je organiziral pionirsko strelsko tekmovanje vseh šol občine Jesenice za leto 1960. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno ter zelo zanimivo, ker so nekatere šole poslale na tekmovanje tudi po tri ekipe. Vrstni red zmagovalcev je naslednji: ekipno '— osemletka Koroška Bela 376, Tone Cu-far Jesenice 284, Kranjska gora itd. od 500 možnih krogov. Ekipe so prejele nagrade in sicer: pokal z zračno puško, zračno puško, žogo za odbojko itd. Od posameznikov so bili najboljši: Tine Mivke/. Koroška Bela. 83 krogov; hgor. Do-lmar 80, Branko Dratinič 80. Jože Svab 79, Rajko Kogo.išek 77 nd 100 možnih krogov. Vsi ti pionirji so iz Koroške Bele. Preteklo nedeljo je bilo povratno srečanje na Jesenicah. Deset članske vrste so se resno borile za najboljša mesta, toda domačini so tokrat pokazali kaj znajo, saj so svoje najhujše nasprotnike iz tovarne Titan, premagali kar za 140 krogov. S tem pa so dobili prehodni pokal. Tretji so bili spet strelci iz Duplice. Od posameznikov je bil najuspešnejši Miro Lah z Jesenic z 234 krogi od 300 možnih. -an USPELI RAZGOVOR O ŠPORTU Jesenice Pisali smo že, da so člani DPD Svoboda »Tone čutar* z Jesenic sprejeli program dela, ki zajema nove oblik" kulturno-prosvetne dejavnosti in da SO ustanovili komisijo, ki mora skrbet i za organizacijo kulturno-vzgojnih prireditev pod naslovom »Tribuna naših dni«. V sredo, 16. novembra, so v ta Ciklus prireditev vključili tudi razgovor o športu. Na skrbno pripravljenem večeru so vidni jeseniški športniki vseh panog in športni funkcionarji odgovarjali n.i vprašanja o športnih uspehih in športnih problemih na Jesenicah. Zanimive odgovore je dopolnjevalo predvajanje ozkolrač-nih filmov in instrumentalni sekstet jeseniške Svobode. U. gomet — imamo le 2 profesionalna trenerja. Tako so klubi prepuščeni sami sebi in životarijo. Prav tako nimamo zadostnega sodniškega kadra. V podzvezi jc sedaj 20 nogometnih sodnikov, od tega 15 aktivnih. In sedaj kratek račun — imamo 15 sodnikov, vsako nedeljo obsega naš spored 14 tekem, na vsaki tekmi potrebujemo 3 sodnike, trije od teh petnajstih sodijo republiške tekme . . . Zaključek je logičen — nogometnih sodnikov nimamo do-« volj, ti ki so, pa so preobreme-menjeni. Na šolah pripravljalno tečaje za mlade sodnike in — tudi to bo šlo. Pa še naše zastopstvo v Slovenski conski ligi. Ena ekipa v tekmovanju najboljših republiških moštev je za Gorenjsko odločno premalo. Z delitvijo sil t'-1 ne bomo dosti dosegli, z združitvijo pa bi se kvaliteta izboljšala. Res, tako ne bo šlo naprej. -Klubi se ne morejo otresti zakoreninjenega rivalstva in se borijo (ne le pri tekmi), drug proti drugemu. Samo primer: v okolici Kranja imamo kar sedem klubov, od katerih se nobeden ne more pohvaliti z kdo ve kakšno kvaliteto pri igri; iz moštev pa očitno izstopajo posamezniki, ki bi celo v republiškem merilu dosegali lepe uspehe, če bi se združili. Tu ne »namigujemo« na razdore. -Morda bi se o tem pristojni forumi kdaj resno pogovorili. Letos pri tekmovanju nismo imeli posebnih težav. Rečem naj le kritično pripombo čez škofjeloško občinstvo, ki nam še dela preglavice. Posebno se je njihova nešportnost pokazala pri tekmi z Jesenicami. Čudno, da uprava tamkajšnjega kluba ni zmožna odstraniti poznane Drenaoeteže z igrišča, saj ti jemljejo nogometašem dobro ime in jim samo škodujejo, čeprav so igralci disciplinirani.« J. Zontaf HOKEJSKO VZGOJO TUDI NAJMLAJŠIM Jesenice Uprava hokejskega kluba na Jesenicah je letos posvetila vso pozornost vzgoji mladih hokejskih igralcev. V ta namen je izvedla prvo hokejsko šolo, ki jo je obiskovalo 25 mladih ljubiteljev hokeja, in sicer do 15. leta starosti. Hokejska šola bo postala odslej stalna oblika vzgajanja mladega hokejskega kadra ha .lončnicah. — Za pomladitev prvega moštva imajo v rezervi že 11 mladih kvalitetnih igralcev, ki bodo lahko iz-ponolnjevali morebitne vrzeli v ekipi. ŠPORTNO SREČANJE VAJENCEV Skopja loka - v nedel'oi 20. novembra, je bilo tu športno srečanje tned va:on^i DIJa*ke*8 doma iz Škofje Lok" in vajerH Vajeniškega doma iz Kranja. Tekmovali so v stresanju, šahu in namiznem tenisu. V strcPanui ;n na-m'-rnem teni-ui so zmagali Skofe-ločao*. v šahu na Kranjčani. To je bilo povratno srečanje predstavnikov obeh domskih skupnosti. KEGLJA SK A REVIJA NA JESENICAH V nedeljo so na Jesenicah tekmovali člani moških reprezentanc okra inih kegl'aških zvez Slovenije. Na keg! jaški revi i j. ki se je *e udeležilo pet okramih kepi lahkih zvez in je bda v or">mizaciii kk Jesenice, so h'li doseženi tile usnehi: 1. okz Kranj - 5.040, 2. ok7 Maribor - 4