Al' bo kal pognalo seme, kdor ga sejo* sam ne ve;
Dr. France Prešeren? 6. gazela (1. verz)
SPOMIN NA DR. FRANCETA PREŠERNA
Čeprav bo letos minilo že 120 let» odkar smo izgubili biser našega slovenskega pesništva - Franceta Prešerne, se še vedno radi spominjamo nanj. In to vedno bolj, kajti njegove pesmi ~ njegove besede postajajo vedno bolj res~ nične.
Vsi mi in pa Slovenci izven naših msja se dobro zavedamo, kaj nam pomeni Prešernova pssem. Prešeren je bil tisti, ki nas je učil o bratstvu in anskopravnosti mod narodi. Prešernove pesem je iz roda v rod oblikovale narodno in kulturno zavest slovenskega naroda.
Žal nam je vsem, da njemu samemu danes ne moremo pokazati, kaj čuti slovenski narod do njega. Tega ne moremo izraziti s kulturnimi proslavami ob 3. februarju. Praznovanje se mora izrezitl v notranjosti vsakega posemaznike. To pa tako, da bomo ljubili Prešerna, njegovo pesem - njegovo poezijo.
Če bomo ohranili spomin nanj, bo to le skromen delček tistega, kar je on zapustil kot dediščino svojemu narodu, ki ga je teko ljubil.
opoštujmo njegovo pesem, spoštujmo njegov klic k enakopravnosti med narodi*
Dušan Ropret 5. c
«aessanaB,^

ZL VSAKO ST li VILKO SE SKRIVA ČLOVEK
Ko je okupator aasedel našo deželo, so ljudje odhajali v psrtissane. Marsikdo ja pustil doma Žano, otroke ali starSe.
S tsžkim srcem oo se poslavljali od njih.
Tudi junak moje agodbe je zapustil družino. Ko je bila Četa na pohodu, se mu je z vsaki® korakom utrinjala misel: HKej je z Ženo, otroki, bolehno materjo?0 Pri nekem napadu na nemško postojanko so ga ujeli Nemci. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišCe. Po težkem zaslišanju brez uspeha je dobil progasto obleko in nanjo pripeto številko, To ga je zelo prizadelo. Mer so mu ti brezsrčneži, ti fešiatiCni rojaki odvzeli celo ime,, na katerega je bil vselej ponosen? Pogled mu je zdrsnil po celici, kjer so so gnetle ostale "številke0. Za vsemi temi številkami so stali skrušeni, strti ljudje, e v prsih jim je utripalo srce, srce ponosnega Slovenca. Vsi ti ljudje za številkami so mislili na dom. Ko so se odprla vrata njihove puste, temaCne celice so mislili, da bodo zagledali svojega znanca ali prijatelja, z novo številko na prsih.
Tudi on je mislil na domač®. Kaj če so jih Nemci pobili, ko so izvedeli, da služi osvobodilnemu gibanju? Teh misli ni prenesel. Njegove misli je pretrgal ropot ključev.¥ celico je stopil vojak s puško v rokah in poklical: "5201!" To je bil on. Zdrznil ee je» Zasliševali so ga. Mučenje. Rana, ki jo je zodejal bič je sklelela, pekle. Brca v trebuh. Zvijal se je v krčih. Zanesli so ga v celifco. Megleno je videl postave, pred očmi so mu plesale bohotne številke ... 5238, 5812, 3905 ... številko, same številke.
Marjeta Slabe
8. a
IN NAHOD ŽIVI DALJE
še tnledi so prijeli ze orožje in Sli v borbo. Sovražne krogle so švigale mimo njih, hiše so ae jim sušila pred očmi, slišali so krike najmlajših, hodili so mirno pogorišča lastnih domov ... ni jih bilo strah.
V njih je vzklilo in bujno raslo hrepenenje za svobodo - za soncem, ki bi ogrelo vse mrzle domove. Trpljenje ...! Groza! Jok ...! Boleči kriki ljudi. Vse je šle mimo njih. Ali upali so, da jim bo nekoč lepše. Prepričani so bili, da se bo skozi goste oblake prerinil žarek in jim osvetlil duše. Njihovo srce je bilo razdvojeno v upanje in hrepenenje. In res so se skozi goste, črne oblake prerivali drug za drugim sončni Barki. Sprva bledi, a kmalu so bili dcfei, zlati in topli. Pogladili so kuštrave glavice lačnih otrok, objeli duše trpečih ljudi. Bili so srečni. Trpljenje jim je bilo poplačano. Svoboda »o.!
O, zlata svoboda ..o!
In četudi so trpeli, se skrivali po gozdovih, živeli v večni nevarnosti,, bedi in lakoti, narod živi dalje.
Irena Pehare 7. b
P O Č I T N I 3 fC I D N E V I
MJLEPŠI DAM
Izza St or Žida e o sq prilcazeli sončni žarki in pregnali moglo, ki se je zadrževala v dolini. Zjutraj sem ae odpeljala ne Zelenico in smučala ves dan* Tode bila je velike razlika, vesj zame. Ha ta dan sem praznovala rojstni dan in moje srce je bilo polno sreče in želja. Prekipevala sem od veselje, vendar tega nisam pokazala, .Svoj praznik sesa nosila v svojem srcu in ga hrenilfi pred svetom.
Ko sem se tistega zimskega dne vrnila domov, so od vsepovsod deževale časti ke in darila. Žila aaa srečna, kot zvezde na nebu, oči so sc mi svetile« Ko sem se zvečer odpravilo na počitek, Se dolgo nisem mogle zaspati. Premišljevala sem o rojstnem dnevu in mislila na darila. Pa bom ree srečna in zadovoljna, kot so mi vsi zaželeli?
Odvrgla sem to skrbi in zaspale sirno, tiho spanje.
Tega dne na bom nikdar pozabila, vedno ga bora nosila v srcu in se spominjala nn prijetne urice, ki sem jih preživela med počitnicami in na svoj rojstni den.
Zlata Švab
8. b
MOJ DAN
Bilo je jutro. Stal sem ne balkonu in zrl nekam daleč, tja, kjer se je prebujal nov dan. Sonce je leno priplavalo na nebo in oddajalo tople zimske žarka. Odbijali so se od snage in
se svetili kot drobni diarrenti. Očaran sem ostal in gledal, kaj nam daje narava, !<i s svojo milino še bolj poudarja življenje okrog nas. Zdramila me je mama, ki me je poklicala k zajtrku. Prav nerad sem se ločil od bogatega prizora, ki je poudarjal toliko lepote.
Čez nekaj časa sem že stal pred blokom. Tam se je že podila mala otročsd in se igrala na snegu. Ko sta prišla mojo tovariša, smo se zmenili, da gremo na sprehod. Nismo hodili dolgo, ko smo se znašli v gozdu. Skozenj je prodiralo le malo svetlobe. Vendar nas to ni prestrašilo, saj smo se že znašli pred odprto jaso, ki je bjla nadrobno pokrita s snegom. Sončni žarki so padali na krpo snega, ki se je svetilo. Tam smo ostali ves dan. Igrali smo se in kepali, se valjali po snegu in sankali.
Dan je hitro minil, sonce je zašlo in že je tema začela zvijati svoj Črni plašč oko’i nas. Vedeli smo, da se moramo vrniti. Hitro smo se orebili skozi temni gozd in se kaj kmalu znašli pred domom. Vsak s svojimi mislimi je odšel domov.
Jelko Urbsnčnik 8. b
MOJ D/JI
Domala polovico počitnic sem preživela z visoko temperaturo doma v postelji. Bilo sem jezna no vse in sama nase. Imela sem toliko lepih načrtov, pa se je vse skupaj podrlo.
Po tednu ležanja sera v petek končno vstala. Mislila sam, da do bom med počitnicami drsala, pa do tedaj niti enkrat nisem obula drsalk. Rekla po sem si, da bo sobota moj dan, da bom počele, ker s s mi bo zljubilo in de bom v soboto na drsališču.
Popoldne sem se oblekle in rekla doaie no svidenje. Z drsalkami preko rotne sem stopalo po ulici. "Zdravo, Merijo» iae greš drset?" Pokimam in odidem dalje. Dil je mrak. otopela sem Čez most. Bistrice je Šumela po menoj. Na nebu so se prižigale prve zvezde. Prijetne toplota se je prelila po meni. Občutek zadovoljstva je rasel v meni, nareSČol, nazadnje po utonil v zvonjenju, ki se je razlegalo w cerkvenega stolpa. Prišla sem do drsališča, dedla sem na klop in se začela obuvati. Ko sem se obula, sem stopila do vhoda na drsališče, tesneje zavila Šal okrog vratu in srebrno bela ploskev se je zasvetlikala pred mojimi očmi. Stopila sem na led in drsalke so zapele svojo pesem. Tenko nit srebre se je vlekla za menoj. Prižgali .so luči, naravo izven dometa svetlobe je tonila v noč. Pogledala sem okrog sebe, se naslonila no ograjo in se zagledala v razsvetljeno okne v daljavi. Izražala so zavetje in toploto lepega doma.
Nekdo me je potegnil za roko in z vso hitrostjo sva oddrsalo naprej. Ko sem pi’išls domov, sem v sebi čutila mir in bilo mi je lepo. To ni bil najlepši dan mojih počitnic, a bil ja samo moj.
Marija Ahačič 8. a
NS3REÖA
Zgodilo se je. A kaj ti ostane od tega? dpomini. Spomini, ki ost nejo vedno, nej bodo srečni, Žalostni, veseli. Mogoče se pozabijo a nekoč jih odkrijemo.
Bil je dan, dan med počitnicami. Namenila sem se k prijateljici v sosednjo vas. Dolga asfaltne cesto se mi je odprla pred očmi, sonce mi je sijalo naproti, bilo mi je prijetno toplo.
Bile sem vesela, da bom po daljšem času videla prijateljico. Zagledala sem prve hiše, ki so se kopale v soncu. Približevala sem se vasi. Ob cesti so stale tri postave. Videla sem otroka, majhnega otroka, od daleč kot majhno žogo, kako ja stekel čez cesto. Hotel je leteti nazaj k mamici, takrat pa je pripeljal avto, zacvilile so zavore. Tekla sem, tekla, mislila nisem na nič. Ko sem prišla k avtomobilu, sem videlo na materinem naročju otroka. Po licu mu ja tekla kri. Pogledal je mater in zaprl oči. Krik. Jok. Stisnila ga je k sebi, g£* zalila s solzami. Šofer je odpeljal mater in otroka. Bil je raztresen,
lice mu je pobledelo. Avto je odpeljal, gledala sem za njim.
Po licu pa so mi tekle solze, grenke solze. V spominu pe mi je ostal majhen otrok, otrok kot žoga, kot cvetka, ki je prekmalu izgubila svoja mlado življenje.
Zlata Herak 3. a
MED POČITNICAMI
Bila sem zelo vesela počitnic. Bila so prekratke in so hitro minile.
Ne počitnicah sem bila pri stari mami. Z mano je šžja tudi sestrica. Stare mama nama je pripovedovala zgodbe o vojni in o nekdanjih dneh. Najbolj mi je bil pri srcu dogodek, ki vam ga bom sedaj ne kratko opisala.
Moja mama je namreč preživela vojno. Živela je pri stari mami.
Nekega dne pe so prišli Nemci in vstopili v njihov hišo.
Bili sta revni in nista imeli dosti hrene. V shrambi sta imeli le nekaj suhega kruha. Ko sta prišli v shrambo so vzeli še tisti trdi kruh» Obe hkrati ste reklis "Zdaj ste nama vzeli
še tisto, ker sva imeli!”
Vedno se bora spominjala tega dogodke in ga ne bera pozabila. Trdno ral bo ostal v spominu.
Marija Tišler 4. b
ZIMSKE POČITNICE
Sedaj smo imeli počitnice. Meč počitnicami so se nam ohladile glave, prev tako tovarišicam. E-cMvsli pe smo tudi mnogo lepega.
Nekega dne me je mamica poslala v trgovino. Sla sem in videle, kako je deklice s steklenico piva padle na tla. Cesta je bile zelo spolake. Ko je deklica opazila, kaj se ji je pripetilo, je začela jokati. Zelo se mi je smilila, ker sesi vedela, da bo tepena.
Imela sem še kar dobre počitnice-, čeprav so bile zelo kratke. Sedaj zopet sedimo v šolskih klopeh in se učimo. Ker snega ni bilo veliko ga bo mogoče sedaj snelo več.
Mijo Ankele 4. b
MOJE POČITNICE
Med počitnicami sem hodil no smučarski tečaj. Učil me je tovariš Janez Ahačič. Najbolj sem bil Žalosten tedaj, ko sem zbolel.
S prijateljem Igorjem ovs hodila skupe j na tečaj. Prvi dan sva bila zelo žejne. Ko je bilo konec tečaje, sva se hitro nepotila k moji steri metni in oe napile vode. Drugi dan sva bila oba slabo, in hrapava. Tovariš naju je vprašal: "Kaj pa vama je?" Odgovorila sva rcu: "Nič." In tako je bilo vsak ofoNa, slabše. Ko ja prišla nedelja, naju ni bilo na tečaj. V ponedeljek setn šel k zdravniku in ugotovil je, da imam gripo.
Dal mi je zdravila in rekel, da morstu ležati pet dni v postelji. Prijatelj Igor me je obiskal in povedal, ds je ozdravel. Neto sva igrala karte. Ob šestih je odšel. Jaz p© sem moral še ležati in bilo mi je selo žal, ker sem pil vodo.
Tako sem preležel pol počitnic doma v postelji»
Dejan Bučinel 4. b
SNEG, SNEG - BELI SNEG
Jutro je bilo pusto in turobno. JSesto je bilo zavito v meglo in vsak čas sem pričakovala, da ae bo izza težkih oblakov ulil dež. Pa nišam izgubila poguma, S sestro sva iz drvarnice izvlekli smuči, ki so bile od dolgega leženja vse pi-ešne« Napotili sva se proti avtobusni postaji.
Ob 8,?Oh svo bili na Ljubelju. Vrhovi Košute in Begunjščice so bili zaviti v meglo, bila je mrzla in dolga vrsta pred žičnico ter še poslabšala najino slebo razpoloženje. Tociä, ko sem se nazadnje la peljala s žičnico, nisem mogla verjeti sama sebi. Izza megle je tu pa tam pokukalo modro nebo in sončni žarki so z vso svojo toplino in sijajem objeli gorske vrhove.
Bll© Je prelep©, nobena slikarske palet» bi ne znala tega naslikati, pa tuđi nobeno pero bi ne znalo ©pisati vso tisto lepoto* ki ae je tedaj razgrnila pred mojimi očmi» Megla je ostajala vse bolj za nami in je kot težek pajöolan ovijale deline. Pred nami pa se je v soncu bleščal sneg, kot da bi bila zemlja pokrite s tisočerimi svetlikajočimi kristali.
Smuka po enegu je bile čudovita in čeprav ne znam preveč dobro smučati,sera tedaj začutila neizmerno zadovoljstvo nad tem dnem, polnim sonea in čudovitih barv. Bilo je, kot da bi se mi v duSo vtisnil preveč lep spomin, da bi ga mogla kdaj pozabiti.
Judita Miklič 8. b
ZIMSKA
Si bela in snežena, ledena in nežna iei vsa kot koprena brezsrčno ledenor
Se v ivju ieskačeš in k sebi rae vlečeš, snežinke so bele, aa mera vzcvetele*
Zakaj nedosežna lepota si bežna?
Cvetoč in umiraš, srce mi odpiraš.
Blanca Seliškar
7. fe
ZIM f\
Pal ja droben sneg z viäave, pel ne njiva in na travas na gozdove in livade.
Vse je belo in ledeno5 vos je cisto in veselo.
Vsa se drse, srauößj sanka, vse se kepa in vreäöi, ker jim sneg za vrat lati.
Ljuba Kutin 7. a
OBLAK
Njenu življenje je ana sama tema. Kje so Časi, zlati časi, ko ji je sijalo sonce, cvetela rože, prepevale ptice? I)as nekoč ji je sijalo.s one n, toplo sonce, iz jasnega, čistega neba. Toda prišel je oblak, črn oblek po modrem nebu, pridrvel je, kot bi ga nosil vihar. Pred nje je nastala sama tema, črna zavesa, ki je zakrila sonce. Oblek? Črn oblak ji je zakril srce.
Še vedno sije sonce, toda pred njo je tema. Niti en sam majhen žarek si ne more utreti poti skozi črn. teman oblak. Glej? V najbolj oddaljenem delu te temne zavese se nekaj svetlika.
Majhna žareča zvezdica ji je zasvetila v srcu. Upanje. Zakaj si tako majhna, slabotna, da ne moreš pregnati črnega oblaka? Zakaj nisi večjo? Ne? Nikar j.l ne ugasni? Sveti ji še naprej kot majhen plamenček med ognjem. Pred njo jo že vedno črn oblak. Tema. Samo iskrica upanja ji še ni ugasnila.
Irena Pehare 7. b
LUTKE
Domu m tam !ulKi; kralja in Kraljico, Hodim v solo. i loj* ni iulKam pa je doma dol^caSj Zelo so žalostne. Ko se zvtčer Sole. moje luiKe oživlja, kraljica Trie Vprašuje Kako j> Dio v Solo K
Von en n iz
\o je DD v SofK Kralj pa s e jezi} če
u
SO v rnajeni zvezhu paclCß
Kuljic Boštjan
L a razred
ZIMSKO VESELJE
Otroci iniomo radi zuno.
"7*	.	1	,	f'
/Lnnd nöni jjvthese mn o do ^e^djd. Mo z&Ap pokrije s snegom.
Otroče Smo rad) n d	t
Soficim se f smucamo m kepam.
Red/ delamo tud/ soežepejd mozd,


n u

■ O c

Moje prvo Spričevalo
.et os Se m v pr ve m r azrecl u ornoj sem č&Kolci ha spričevalo,
'/ekecja. dne j€ t,-ovcsfrišiea eisla v razred. V rok oh je (m a polno !Z.Kqxqv, Bila. sem oko sreč no,ko sem videla



/oje odlično Sprlcevola udi m oja moimica. je bila -Sela, Kupila rni je tortic( olik or sern Bolele? ■
TANI POGORELC
'1. oi raz red


!
><

X©
£

f.




51
S f V-JI Trn mm 1V-V
^■1
•• • ■■ ■: ' x

'ar
H
ar
IÜHIIIIIII1IIH
^W%%1
inllllllllll
ilUUIJiUMUMMUU
CĆ
O
PTIČJE GNEZDO POD OKNOri MOJE SOBE
Moje rojstna hi3e ja nalcoliko oddeljen.0 od oatnla vesi. Je rdeče barve in po zidu so vzpenja vinske trta, ki vsslco leto dobro obrodi. Vzpenja so tudi mimo okne moje sobe.
Bilo je spomladi in ptice oo ?.o opletale gnezda. Na vinski trti pod ornon moja soba sil ja majhna ternorJava ptice spletla gnezdo. Mama je rekla, da se imenuje penico.
Dolgo Sasa nisem odprla okna. Kmalu je bilo gnezdo spleteno in venj je samice znesla pet pikčastih jajčec. Po nekaj tednih sem odprla okno in v gnezdu je bilo pet ptičkov*
Bili sc majhni kot čmrlji. Jemec in sntr.icn sta jim pridno nosila hrano. Ptički so doraSčali in gnezdo je bilo Že tesno» Nekega dne pa sem bila zelo presenečeno. Ko sem odprla okno, sem v gnezdu zagledale samo Štiri mladiče. Dolgo sem atola pri oknu in premišljevala kam naj tt Sel ptiček. Končno sem se odločila, da pojdem pogledat po oknot ča je ptiček padel na tla. Zagledale sem ga. Bil je ranjen. Previdno sem ga pobrala in odnesls v kuhinjo. Položile sera ge na stol in ga postavila poleg štedilnika. Rano sem namazala z drniko.
V kljunček som ttu dale nekaj zrn kose in kmalu se je opomogel. Odnesla sem ga nazaj v gnezdo. V*sak dan sem pogledala, da na bi spet kdo podel na tla.
Bilo je v torek in dan se je nagibal k opoldnevu. Odšle sem na travnik, da bi natrgala nekaj travniških rož. Na neki cvetlici sem opazilo majhno gosenico. Dala sem jo med dva majhne koližka in jo odnesle ptičkom. Ker je okno zaškripalo, so ptički mislili, de ja priletela mati. Vsi so odprli ru~ mene kljunčke in gosenico sem dala v kljun tistemu, ki je padel iz gnezda.
Ptički so doraščali in bili so že dovolj veliki, de bi lahko odleteli.
NoVege popoldnavß svs s sestro pogledali skoai okno v gnezdo» Ptički so odleteli. Zelo sv« se prestrešili in do večera sva näsili ptičke v gnezdo.. Komaj sem drugega prinesla v gnezdo, prvega že ni bilo več v njem. Bila je že tema, ko sva Se enega s svetilko iskali po travniku okoli biče. Nisva ga nagli. Mama nam« jo rekla: "Pustita ga Že vendar. Bo že samica preskrbela zanj!"
Poletje je 2e bilo in sonce ae je nagibalo proti zahodu.
Oče je nabrusil koso in pričel kositi. Potem mi jo rekel, da moram pograbiti travo. Ko sem p-ičol« grebiti, sem zagledala mrtvoga jjtičko. Hokl'- aem sl: "To jo tisti, ki ga nisva nagli."
Čez dvn dni so ptički odleteli iz gnezda. Pustili so samo razdrto gnezdece.
Vedno, ko odprem okno, sa spomnim, kako so bili moji ptički majhni, ko so sa izvalili. Zdoj so Že petkrat večji in spomladi bodo Že šemi spletali gnezda in imeli mlade»
Meta Bohinjc
PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ
Zadnjič sc-* z br«t o 1 in sestricami red sle •/ 1 i' bi n; toliki kmečki peči in Jim pripovedovala prcvljico o sterem hrastu, ki ja nekdaj stol za hišo. Pod njim se je zgodilo mnogo dobrega in tudi slabega.
Za to hrast ni nihče vedel, kdo in kdaj ga je zasadil na vrtu. Pravili so, da je tu zrasel kar čaz noč in do ja imel koj Čudne lastnosti. Veokn ptice, ki je no njem gnezdila, Je dobila zlato perje in je prelepo pela.
Kedrar je prišel mirno drevesa lesk siromak, mu je hrast pričaral obleko in hrano. Vsi revni ljudje so £» imeli zato zelo rodi. Tode hraat oe je začel starati in njegove korenine niso bile več močns. Pričle je zimo, bale in mrzla žena, ki ga Je hotela uničiti. Ne pomoč je poklicala veter.
Neko noč sts se skrivoma priplazila do njegs.
FIrest je trdno spel, tod® živali na njem so bile So budne«. Začele so go cuksti zo vejico in trkati ns deblo. Toda hrast sc ni zbudil. Tedaj je zdrsnila mimo zimo in gn oplazile po deblu. To gs je zbudilo in odprl ja oči. Ko je zagledal svoja sovražnika, jo iztegnil veje, ju z njimi oiiil in vzdignil v viSino.
Veter in zima ste kričala, se zvijalo, prosila, toda vse jo bilo zaman. Zim«a ja priklicalo snog, hrast se je pričel vedno bolj nagibati proti zemlji. Veje so se rau lomile, korenine krivila in prev gotovo bi bil padel, ko se ne bi prev tedaj zdanilo In bi toplo sonce ne posijalo nanj. uneg se je stopil in zima ter voter sta odšla svojo pot.
Nekega večere jo divjala nevihta. Dež je lil kot iz škafa in zdaj pe zdaj so bliski poreli nebo. Zaradi močnega vetra se je hrast kar nnprej nagibal z ene ns drugo stran. Bil je čisto sam v nevihti, saj je vse zbežislo in se poskrilo v svoje domove. To pa je bile tudi zadnjo noč, ki jo je preživel, kajti drugo jutro je ležal na tleh mrtev.-e dolgo pa so ge ohranili v opominu siromaki, ki se jim je poslej zelo slabo godilo.
Jenje Zibler
6. a
KURENTOVANJS NA DRAVSKEM POLJU
Kurent in kurentovanje je ostanek silnostarega poganskega verovanja Slovencev. Naši predniki so kurentovali zato, ker se v pustnem času začne buditi prva pomlad, kajti glas pomladi je nosil v deželo Kurent. Pri nas so vedno kurentovali tri dni? od pustne nedelje pa do pepelnice. Toda že prej so se temeljito pripravili. Imeli so mnogo dela. Pripraviti so morali vso odevalo, Kurenti so bili takole oblečeni; ns nogah so nosili visoke in dobro zlikane škornje, oblečeni so bili v ovčje kožuhe, z volno navzven. Posebno imenitni so bili črni kožuhi. Na glavo so sl poveznili masko, okrog pasu pa so si opasali pas, na katerega je bil pripet kravji zvonec, v roke pa so si vzeli gorjačo, z ježevo kožico. Najvažnejša pa jy bila maska. Na glavo se povezne kot vreča. Vsa je kosmata, le obličje je iz usnja-, največi-at rdeče barve. Ob obeh straneh obličja so razpete kurje ali puranove peruti, ki so bogat® s pisanim perjem. Iz ust mu navadno moli dolg jezik. Vrh glave masko podaljšuje x'ogovjes ki je ovešeno s pisanimi trakovi. Nato Kurenti odidejo na travnike in na polja* tam skačejo ter se pripogibajo, na pogledajo pa zimi v obraz, ker se bojijo njenega mrkega pogleda. Pripogibajo in skačejo zato* ker bi radi odgnali starko zimo, priklicali pa vedro pomlad. S Kurenti hodijo od hiše do hiše tudi orači. To je šest fantov, ki nosijo na glavah z umetnim cvetjem bogato okrašene kepe, od katerih visijo svileni trakovi. Okoli vratu imajo pisano svileno ruto, v rokah pa belo ruto. Orači vozijo s sebe j preprost plug, s smrečico v raznobarvnih trakovih. Obenem hodijo s Kurenti tudi biceki, našemljeni v piščance. Tako kot Kurente obdarujejo gospodarji, obdarujejo gospodinje biceke z jajci. Medtem p&kač krepko poka z bičem in oznanja to lepo Prastaro obredje.
^el tudi kurentovanje počasi izumira. Le v Ptuju še prirejajo trediciolano kurentovanje, ki ga poleg naših gostov obišče še precej tujih turistov.
Zdenka Valjavec 5. b
PR?; i UD SN C V CT JE V GRAPI ČRNI
Hodil asm po gozdu. Priöel sera cio grapa >	. jo ozke in
strme, porasle a grmičevjem in osrtom. It?na pod hrastom, ns koncu grape, po je cvetel cvet, prečuden cvet.
Zafcnj se js v tej grapi rearasel tn čuden cvet? Ne vesa. Morda p® uganem? Lahko je veter ponevedoma zanesel sem semena? Morda. Lahko js tu nekoč divjalo bitke med sovražniki in partizani, k- H'Xu p-Ttizanslce vojska je hodil mlad fant. "Bil je tek fant, da v. gor: pro^ikel", zato so se ge sovražniki bali* Nenadoma po se je fant samajsl, zgubil je ravnotežje in kri je pordečila tla. Umrl je mlad partizan in "za kar je umrl, bi hotel Se
t uvreti h Njegovi tove vidi pt? so ga pokopala v beli grob, N;-. ob mu niso zasadili krilc, niti mu nr kril niso obesili venca. Sklenili so, do bo njegov grob cl..-cten z eno samo lepo, prelepo rožo. Idkali sc jo in jo tudi i ašli. Bila ja roža, prečudna roža, ki ji nobeden ni vadel imzato so jo iratmo-v. li •» svoboda.
Rola se je razcvetela nr. grobu mladega jo... o on in šs danes stoji in cvete ne njegovem grobu, kot bi h-.:: te la poudarit i, do je tu umrl mlad fant so svobodo. Fant, ki je raje umrl, kot de bi hlapčeval sovražniku.
szmišljel ob tem prelepem cve' ■ •	Srni grapi in
kdo ve, morde je vse to res?
Zorko Benedičič 8. s



















i



’ iy) oj' 5 iii o,i, e jr a-	< Ja
oa d - ••=?. Xjl, J%i,€,r

vh ma,m;c^ n-\uc^

e * ^ m

GEOOR.jFSrCA ZLOGOVNA <i{IŽANKi\
1		6		
3			k	
				
S		S'	>v 6		
}				
Ž		JI		
Vodoravno: 1. reica ne MedŽarskem (ob njej žive Slovenci) reke v Bolgariji 5. mesto v Rusiji 7.kraj v jugotehodni Knkedoniji 8. kre.J v severozahodni Bosni
Nevpično: 1. pritok Neretve 2.1te-lijensko pristanišče 4. veliko turSko mesto 5. ruska reke 6. slovensko mesto
Nagrade:	1.	nagrada	15,00	N	din
2.	nagrada	10,00	N	din
5»	nagrada	5,00	din
KRIŽANKA "HIŠICA’ PRVIH RAZRSrOV
1. 7*-5+8a?
3. 9-5+.-8
Na križniku Je
ZA UČENCE
4.
5.
6. 7.
8.
9.
10.
bilo
9 jabolk. Metko Je pojedi 3 Jabolko, Janezek pa 4.
Koliko jabolk Je na krdžnlku?
3+4-5+.» 2
8-7+3+1-2»
Ze odlično spričevalo je Jurček dobil od očeta 2 din, od matere 3 din in od strica 4 din. Koliko din je dobil Jurček?
?-3=2+t
4+3-5+. *6
8~4+.	=4
T'—	•% ~		5—	¥
				
h	r		e	K
	)K	10		
\
\
Nagrade? 1.	nagrada	10,00	N	din
2.	nagrada	8,00	N	din
3.	nagrada	3,00	N	din
11. 6-5+3“. =2
Reäitve križank oddajte uredništvu dtezic do 15. marca 1969.

/ojm*£ih>' akvccojs A5;e? .Hoo:io
sn ex sn ,X Jo/svaicboV V Giß*! (loxievolc SV/S tsoji.T	v očesci .č? .ttt'iüälofl
ts*xi .8 itlnoDeMn^ in&ofiasos^t v ,a-»eoC Xaboriasoisv? s v
- 8 ■ I .S gv^i ■■ o •• 'V ■ t Jon&lqv o'-
o: ■ 1 .37	'■■ ■.	‘
c■"•': ^,..^0-;'-c-la
.a. aa, ■" a •-
n ib	OC,t I
a ; a .
HOM; -M ", .: „IH* •' HlASlhX
.
a ' ; ” , a
. ■aT :•
'
/•-S' » Ü :

- ■	•:*' a» , a' ra j.