G L. A S JLQ dTlOVnFoA KOLOKTTVA
■	—-------------_-------. t	I )m II " ...... ...... —......... "I' 'I.......—.............
DAN MLADOSTI
Kolikokrat je v teh dneh izgovorjena ta beseda!
In kaj pomeni? To je praznik našega rodu, mladih misli,
podoba novega časa., to je ,.-ojstni dan maršala Tita
Vsa mladina Jugoslavije pr, znuje ta dan kot svoj največji' praznik. Prav gotovo je n&jlepši simbol, ki poudarja pomen tega dne štafeta mladosti.. katero vsa jugoslovanska mladina -izraža enotno miselno ■ in kaže svoj mladostni polet, nezlomljivo voljo do zmage ocialističnih naporov in nezadržen delovni zanos.
Vsa Jugoslavija, vsak kraj zase, vsaka posamezna gospodarska organizacija, šola ali ust, ova v teh dneh z različnimi prireditvami, ki so izraz naše športne ali kulturne dejavnosti, skuša kar najlepše počastiti ta dan.
Dokažimo tudi mi, žirovski mladinci in mladinke s svojim delom, da smo vredni nasledniki herojev, SKOJ-e in dobri ter zvesti člani naše družbene skupnosti
ITALOGL SINDIKATA DAif.JS IN JUTRI	... -
Letošnji občni zbor Sindik Ine podružnice •.Alpina-"' je bil po svoji - vsebini prav goto /o najplodnejši v zadnjih letih,. Ze dejstvo, da se je občnega zbora udeležilo veliko število delegatov, jasno kaže, da „e člani naše,;a kolektiva zanimajo .. za delo sindikata in tudi pričakujejo, da se bo ta organizacija še naprej in še veliko bolj poglabljala v vprašanja, katerih rešitev bo v korist delovnemu kolektivu, kakor tudi vsakemu posamezniku.
v
Ze iz poročila UO Sindikalne podružnice je bilo razvidno, -da se je organizacija v preteklem letu okrepila in tako napravila velik korak naprej. Ne samo, da je .sindikat skrbel za kar najboljše odnose v podjetju, da je s svojimi napotki in načeli pravilno usmerjal delavsko samoupravljanje v podjetju, skrbel je tudi za delavce proizvajavce> upravljavce in človeka tako, da jo organiziral res cenen letni oddih v letovišču v Uraagu. Sindikalna organizacija je tako veliko pripomogla, da so se člani kolektiva po tern oddihu, ki je bil res vsakomur dostopen, še z večjim poletom spoprijeli s svojimi nalogami., Upam, da bo^sindikat tudi v bodoče skrbel, da letovanje v Umagu ne bo predrago za delovnega človeka in tako vsakomur dostopno.
Delegati, kakor tudi gostje, so se v svojih izvajanjih poglabljali predvsem v vprašanja, ki so v zvezi z izboljšanjem delavskega samoupravljanja, z razvojem ekonomskih enot in sindikalnih pododborov ter krepitve sindikata kot politične organizacije.	.	1
Prevladovalo pa je mnenje, da se o vseh takih in podobnih vprašanjih razpravlja s celotnim kolektivom, še posebno pa je bilo poudarjeno„ da ;;e treba v prihodnje še bolj skrbeti za to, da bodo člani kolektiva čim hitreje obveščeni o vprašanjih, ki jih j- t./eba rešiti v podjetju in da je treba prav vsem članom kolektiva pravilno pojasnjevati posamezne ukrepe gospodarske ali politična in jih o njih sproti obveščati. S tem bi dosegli, še posebno sedaj, ko smo uvedli
nove ekonomske enote, da bi nihče ne stal ob strani in da bi bilo res uresničeno geslo: proizvajavec - upravljavec. Tako bi prav gotovo vsi z večjim razumevanjem sprejemali sklepe samoupravnih organov kakor tudi drugih organizacij v podjetju.
0 takih in podobnih vprašanjih je razpravljal letošnji občni zbor. Jasno pa je, da mora biti tudi v prihodnje najvažnejša skrb organizacije v podjetju, skrb za dvig proizvodnje in za dvig življenske ravni delovnega človeka, potreba po čim tesnejšim sodelovanju s samoupravnimi organi in s celotnim kolektivom. Le tako bomo lahko uspešno reševali naloge, ki smo si jih zastavili.
KLUB MLADIH PROIZVAJAVAV.
Morda vsi člani kolektiva še ne vedo, kaj je in kakšne so naloge Kluba mladih proizvajavcev. Klub vključuje v uvoje vrste predvsem mlade delavce - strokovnjake, ki poznajo tudi splošno problematiko podjetja, člani Kluba na svojih delovnih mestih opazujejo proces proizvodnje in o svojih opažanjih in predlogih razpravljajo na sejah KMP, kjer podrobno in vsestransko rasčlenjajo predloge, o katerih naj bi razpravljal UO podjetja ali D3. Torej KMP naj bi reševal vprašanja o naravi dela samega, predvsem o težavah proizvodnje, pa tudi o proizvodnih odnosih in o odnosih med člani kolektiva. Skrbel naj bi za strokovno izobraževanje mladih delavcev, da bi smotrneje vključili vse svoje sile v proizvodnjo.
Pa poglejmo, kaj je delal in kaj dela KMP v našem podjetju. / Klub je bil ustanovljen šele pred letom dni, zato še ni našel zares prave oblike dela, še posebno, ker se je med tem časom menjalo vodstvo kluba. Za svoje člane je že organiziral nekaj razgovorov z vodilnimi člani kolektiva in sicer o delu posameznih sektorjev podjetja.. 01 an i KMP so z zanimanjem spremljali najprej splosne obrazložitve, nato pa so tudi aktivno posega'1 i v razpravo, saj so bila ta predavanja oz.
razgovori organizirani prav zato, da se člani KMP kar najbolje seznanijo z delom posameznih ekonomskih enot v podjetju in si s tem pridobijo okvirni vpogled, v organizacijo podjetja. To jim bo. prav gotovo pomagalo pri njihovem delu v klubu, kakor tudi na delovnem mestu.
V zadnjem času je delo KMP nekoliko zastalo, ne vem, kaj je vzrok, upam pa, da se bo stanje ■kmalu izboljšalo in da bo KMP res pobudnik akcij za izboljšanje tehnološkega procesa in pravilnih odnosov v kolektivu podjetja.
POSLSDITJI AKORDI ?
Pri izdaji prvega Biltena prejšnji mesec, nismo namerno prezrli kulturne dejavnosti v našem podjetju. V drugi številki pa se bomo lotili te,•■a vprašanja. Kaj prav za prav v našem podjetju spada pod kulturno.dejavnost? Res, podjetje nima posebnih kulturnih skupin, v katerih bi se člani kolektiva izživljali, se učili in zabavali.Podjetje je za to premajhno. Vsakdo se lahko vključi v društvo izven pbdjetja, ki skrbe zato, da te dejavnosti gojijo in želijo tudi kar najtesnejše sodelovanje vseh občanov in ne samo članov enega samega podjetja. Želja teh društev je, da bi se vsak član kolektiva vključil tam, kjer čuti, da bi se po napornem delu v delavnici sprostil, izživel v svojem konjičku in pripomogel k razmahu raznih dejavnosti v našem kraju. Prav kulturna dejavnost je skoraj zamrla, upajmo pa, da se bo spet poživila, ko bodo zgrajeni klubski in drugi potrebni prostori v društvu DPD Svoboda.
Društvo Svoboda pa nima, kar ima tovarna čevljev "Alpina-'. To je godba na pihala. Spoštovani bravec, beri dalje in se pri tem zamisli! To je mogoče zadnji SOS, zadnji klic, s katerim te pozivajo godbeniki. Kako in v kakšnih pogojih se je osnovala žirovska godba, nam je domala že vsem znano. Veliko let življenja je to, v tako slabih pogojih. Zato pa ne sme biti konec njenega obstoja, is pustimo zamreti, kar je po tako prizadevnem delu ostalo, sej co bila to kritična leta za obstoj. Spominjamo seše leta, ko so mnogi odhajali k vojakom,
novih moči pa ni bilo« Vsi mladi. Na robu propada, a zdržali .so ob podpori vseh občanov in njihovem vzpodbujanju. Izgube so na vse načine skrivali in si prizadevali obdržati program na dostojni višini- Začelo se je delo na izmene v tovarni, pa se je tudi to uredilo., kaj pa je potem danes? Ni proslave, ne da bi naši godbeniki sodelovali, ni ga skoraj pogreba in slovesnosti, skratka, brez godbe ne gre. Prav zdaj pa se je znašla v težavnem položaju in zato je treba najti način, da se popravi kritično stanje, sicer jo bo treba razpustiti. Tako ne more dalje životariti. Pritrjujete mi, da godba mora biti. Razumljivo in hvala vam za enako mišljenje. Verazumlji-vo in neopravičljivo pa je neraziimevanj_ex katerega so občani pokazali za koncert, katerega so naši godbeniki pripravljali dve leti. Kaj se je zgodilo? Dvorana, po kateri smo hrepeneli je bila desetkrat in še več prevelika za poslušavce. Ali smo to, kar so nam zaigrali,, že vse slišali? Kaj niso vredni nobenega priznanja ne godbeniki in ne dirigent? rTi bilo tistega, kar bi bilo najceneje za nas, za njih pa največ, kar jim lahko damo: moralna podpora in odobravanje tega, kar delajo. Godbenikov ni motilo grdo vreme, da bi opustili vaje nad sedemdesetkrat v letu, pa čeprav so nekateri doma na Vrsniku, Mrzlem vrhu in drugih oddaljenih krajih. Kdo naj reši uganko? Sodeč po tem, kaže, naj se odba razpusti. Dragi bravec, vidim, da niste tega mnenja, .. ctem pa prosim vse, premislimo predloge, katere nam postavljajo godbeniki sami in pa odbor za ureditev tega vprašanja. Godba je bila ustanovljena na pobudo sindikata tovarne -'iiipina''. Godbenikov je 28. Potrebujejo: 1. moralno pomoč,
2.	nove instrumente,
3.	stalna sredstva.
Moralna pomoč bo zagotovljena, kajne? Kaj pa materialna? Največji problem pa je prav to, kje dobiti milijon dinarjev in še več. Godba je za vse občane, torej bi bilo lepo, da vs:i. prispevajo. Kako bi uresničili zamisel pomoči? Ali naj vsako podjetje daruje po možnosti, ali naj bi vsakemu odločili znesek, ali naj sindikat nosi vse stroške sam? Vse predloge in želje sporočite prosimo, na Uredniški odbor. Skrajni čas .ie, da se tn r^S-i ifnmi n-;.^ ------- . , ..
seji UO Sindikalne podružnice, že dela in je nabavila tudi knjižico, na katero se vloga denar na pošto. Pod tretjo točko smo zapisali stalna sredstva. To so sredstva, ki bi se stekala v blagajno godbenikov in bi služila za nabavo novih not, novih instrumentov, popravila in pa, kar je še najbolj pereče, za priučitev novega kadra. Društvo Svoboda je glasbeno šolo z novim letom ukinilo z dokazom, da od nje ni imelo nobenega uspeha. Nujno potrebno bi bilo ustanoviti oddelek za poučevanje pihalnih instrumentov. V tem oddelku bi se vzgajali mladi godbeniki, ki bi pomagali da bi kar najbolje izvajali kulturne programe v .našem kraju. Pri drugih godbah, n.pr. v Idriji, Zagorju, so se menda člani vseh podjetij odločili,da bodo vsak mesec sproti odvajali v godbeni sklad Din 30.~ S tem so godbo gmotno podprli in z dobljenimi sredstvi godbeniki lahko stalno-in pravilno razpolagajo. Ta prispevek je malenkosten in bi ga kazalo uvesti tudi pri nas, seveda s privolenjem vseh članov. Zadnji čas je, da rešimo našo godbo tega životarjenja in ji damo mesto, katero ji v našem kraju gre. Obenem z materialno podporo pa ji želimo veliko uspehov in napredka na glasbenem področju. Vsem občanom bo godba le v čast in ponos.
KM NA DOPUST?
Kam bomo šli na dopust? Kdaj bomo šli na dopust in kako bomo preživeli proste dni, to so misli nas vseh, čimbolj se približujemo dnem, ko bomo naše želje in pričakovanja lahko uresničili.
Tudi letos bodo člani kolektiva lahko prebili svoj dopust ali vsaj del dopusta ob morju v našem počitniškem domu v Umagu. Mnogim članom kolektiva je Umagže znan. Prebili smo že marsikatero prijetno urico v okrilja borovcev, v San Giovanniju in v Dolinicih. V počitniškem domu '-'Zlatorog" se lahko res prijetno preživi počitnice, lepo je pohajati teden ali 14 dni v brezdelju in brez vsakdanjih skrbi.
Ker verjetno še vsi člani kolektiva niste utegnili prečitati
"K n nirft	V — J » -- ---X . T J 1. ... 3	.. J. ■ i	-i T . •> i
vanja, vam tudi tu navajamo potrebne podatke.
Letovanje se letos prične v Umagu 10.VI.1962. Za člane kolektiva, ki želijo zmernejšo toploto, bosta junij in september primerna meseca, da bodo lahko preživeli svoj dopust ob morju. V juniju in septembru, ko ni prave sezone, plačajo prijavljeni za oskrbnino samo Din 3oo,- za odrasle in Din 15o-za otroke. V sezoni, t.j. v juliju in avgustu, bo seveda morje bolj toplo, sonce bolj vroče, pa tudi cene nekoliko višje, vendar dostopne tudi nam. Za odrasle bo znašala dnevna oskrba Din 4oo.~ za otroke pa Din 2oo.-
Pravico do gornjih cen za oskrbo imajo tudi naši upokojenci., ki so šli v pokoj po 1.VI.1957- leta, njihove žene in nepreskrbljeni otroci. V kolik-r ne bodo izkoriščene naše kapacitete v Umagu, lahko letujejo tudi ostali, vendar znaša dnevna oskrba Din 8oo.- izven sezone in Din l.ooo.- v sezoni. Komisija za oddih pri Sindikalni podružnici "sipina" je z oziroru na to, da bo med kolektivnim dopustom veliko interesentov, ki imajo priliko le v tem času koristiti dopust, sprejela priporočilo, da bi tisti, ki imajo več kakor 18 dni dopusta, upokojenci in ostali upravičenci, koristili počitniški dom izven časa kolektivnega dopusta. Hišice so letos opremljene še z dodatno opremo, tako, da tisti, ki se boste odločili za letovanje v Umagu, dobite ležišča opremljena z vsem:, potrebnim. S seboj vzemite le rjuhe in prevleke za vzglavnike.
Glede prevozov letos ne bo bistvenih sprememb. Ob nedeljah bo uvedena redna avtobusna proga na. relaciji Škofja Loka - Žiri -Umag. PCer bomo lahko za prevoz koristili legitimacijo za znižano vožnjo, stroški za prevoz ne bodo previsoki (475.- din za odrasle). Člane kolektiva, ki nameravajo na oddih v Umag, se lahko prijavijo za 7-dnevno ali 14-dnevno letovanje. Prijavijo se lahko najkasneje 12 dni pred odhodom izmene na leto--vanje in istočasno vplačajo znesek za oskrbnino.
Mislim, da med nami ni veliko članov kolektiva, ki bi rekli, kaj mi je treba morja in oddiha, vendar, če pomislimo, da je lanskoletni julij in avgust že daleč za nami in koliko dni smo preživeli v zaprtih tovarniških prostorih, je prav gotovo aas, da se odločimo tudi za teden ali 14 dni počitka na morju.
Mnogo je med nami mladine, ki med letom morda nima časa ali prilike, da bi se razgibala na pros tem soncu. Umag nam nudi vse to. Navdušeni■plavavci in oni, ki jim je ljubša igra z žogo, bodo,imeli dovolj prilike sa uresničitev svojih želja. Starejši pa se bodo.razvedrili rajši ob balinanju.
Morda ne bo narobe, če omenim, da je še vse preveč delavcev, ki izkoristijo svoj■dopust za domače delo, za delo no kmetij ali pri gradil ji.-
Povsem se temu gotovo ne bo mogoče izogniti, vendar bi morali stremeti, da bi izrabili dopust za oddih.
Ker je dopust vsak dan bliže, se že sedaj odločimo, kako in kje ga bomo preživeli. Mislim, da se boste mnogi odločili za morje, zato nasvidenje na Jadranu.
A.M.
Ekipa ALPINA je v preteklih kolih doživela sicer nekaj neugodnih porazov, te pa smo predvidevali,saj se je borila z moštvi z osemletno tradicijo, ki imajo v svojih vrstah tudi mojstre judo.
V zadnjem kolu je naša ekipa gostovala v Slovenski ...dstrici, kjer .je premagala domači IM.POL z rezultatom 13i 11. To je lep uspeh naše ekipe, saj je bil IMPOL lansko leto prvak II. slovenske lige. Uspeh bi bil lahko še večji, če ne bi več borcev'v drugem kolu popustilo, saj so v prvem krogu vodili že 9:3» Najboljši v naši ekipi je bil prav gotovo Vehar Tone, ki je osvojil vse štifci možno točke,. odličen je bil Stanovnilc s tremi točkami, a vsi 'drugI—so bili dobri.
Pisma bravcev SPOŠTOVANI UREDNIK!
C-lasilo Delovnega kolektiva je nas list in ker je ta list za nas velikega pomena, bi tudi jaz rad načel pereče vprašanje. Upam, da ne bom naletel na gluha ušesa. Vem, da bi se s pomočjo uprave podjetja in organov samoupravljanja le našel način, s katerim bi rešili mnogo vprašanj.
Gre namreč za parkirni prostor motornih vozil v naši tovarni. •Večkrat -sem že slišal vratarja, da se nekateri vodilni uslužbenci pritožujejo, ker so motorna vozila parkirana pred vratarnico. Prepričan sem, da to mesto ni najbolj primerno za parkiranje. Pred vratarnico pa parkiramo zato, ker drugje ni primernega prostora, vozilo pa je tukaj še najbolj v miru in varno pred poškodbami. Vsak lastnik motornega vozila ali kolesa si namreč želi, da si težko kupljeno vozilo čim dlje in nepoškodovano ohrani in ga obvaruje. Zato upam, da bodo tudi ostali mopedisti podprli moj predlog, da se čimprej zgradi parkirni prostor za motorna vozila. Primerno velik parkirni prostor bi moral biti tudi pokrit, da bi bila vozila obvarovana pred vremenskimi neprilikami.
Mislim, da bi se to vprašanje dalo z odločno voljo rešiti in tako odpraviti umestno kritiko. Potem bi vozila pred vratarnico ne kvarila lepega videza tovarni in ne povzročala gneče pred vhodnimi vrati. Želel bi, da se to vprašanje ugodno reši, ker bi s tem naši vodilni organi dokazali, da imajo pravo skrb za delovnega človeka. Potrebno pa bi bilo tudi, da bi bila kolesarnica ponoči razsvetljena.
A.3.
Odgovor:
Pozanimali emo se glede zgraditve kolesarnice, oz. parkirnega prostora, kjer bi člani kolektiva varno shranjevali mopede in motorna kolesa med službenim časom. Uprava podjetja in tovariši, ki jim je zaupana skrb za to, so nam pojasnili, da je izgradnja take kolesarnice že dalj časa v načrtu in da jo bodo v najkrajšem času začeli graditi. Skupno z vami mopedisti in motoristi upamo da bo ta obljuba kmalu izpolnjena in bo rešeno to pereče vprašanje. tk^vm s+««
Spoštovani bravci!
Že uvodna beseda v prvi številki glasila izraža željo čim tesnejšega sodelovanja vse' i Članov kolektiva, da bi glasilo res koristilo nam vsem. Upamo, da se boste odzvali ponovnemu vabilu k sodelovanju. Dobrodošli 30 nam kakršnikoli prispevki gospodarskega ali političnega, kulturnega ali športnega značaja, pa tudi kakršnikoli prispevki za našo zabavno rubriko. Še posebno želimo, da bi ti pr^p,p.v>i^,trl;rgvna.v al i neko določeno vprašanje, pa naj si bo to v obliki ugotovitev ali pa vprašanja, na katera želite pojasnila ali odgovora. Odgovorili bomo vsem!
Uredniški odbor

Na delo klice nas Alpina
1/ Ko dobro znani glas sirene v spokojno jutro zadoni,
in vstati s postelje veli.
Z/ To trenutek je trpljenja, najslajši hipec je življenja
3/ Ah, sladek sen noči je mimo, 4/ Vsakdo urno se pripravi
zdaj zbrati moramo moči,	na dolgo in težavno pot,
da v službo naglo pohitimo,	vozilo si iz hiše spravi,
ker točnost ljubimo mi vsi.	če peš predaleč je od tod.
5/ Sirene, čuj, prodirni glas je zdramil sile nepoznane, saj to je kakor silni plaz z višine, ki v dolino plane
J Hitreje! Sebe vsak priganja. Prepozno priti, oj, nikar! Bo rad prikrajšal uro spanja, če negodoval bo spet vratar.
7/ Zato hitijo vsi, hitijo, naj motorist je, kolesar, a pešci k robu se tiščijo, še blata zjutraj ni jim mar«
./ Ko pa svarilni glas sirene poslednjič v jutro zadoni, ves hrušč in trušč prežene, da cesta v hipu onemi.
—g/..Zdaj, čuješ .stri).j.ev...l§_jDr.^e.niaJU, priganja nas tekoči trak. Delo spremi;;a nam življenje, utrip njegov pa čuti vsak.
T.Ž.
Vsebina
Naloge sindikata danes in jutri	2 -
Klub mladin proizvajavcev	3
Poslednji akordi	4
Kam na dopust	6
Šport	8
Pisma bravcev	9
Zabavni del	11
Izdaja Komite LMS Alpina ::iiri. Urejuje in tiska .uredniški odbor. Glavni urednik Nej ko Podobnik, odgovorni urednik Petar Šuler. - Založila SLPINA tovarna čevljev, Žiri. Izhaja enkrat mesečno, naklada,Too izvodov.